284. številk«. Ljubljana, v ponedeljek 13. decembra. XIX. leto, 1886 Isbaja vsak dao »v«**«r, tziraši nedelji; in praznike, ter velj«. po pusti prejem an za a v str i j s ko-oger ske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za eden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubi j a no hrez pošiljanja n* dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld- 10 kr. Za pošiljanj.- na dom računa se po 10 kr. za inesec. po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če M oznani)" jed^nkrat tiska, po 5 kr., Se bo dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. - Uokopisi s* ne vračajo. Uredništvo in u pr a vni Itv o jo v Rudolfa Kirbiša hiši, , Gledališka stolb'»*. Upra v n i at v n naj se blagovolijo pošiljati 11»ručn»t»f., reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativno btvari. 0 notranjskej volitvi. Iz Pnlja 9. decembra. [Izv. doji.] Volitev notranjska v dež. in drž. zbor je dovršena, in sicer dovršena v veliko čast Notranjskej. Ne smemo namreč gledati samo na razmerje v Postu-jini in Logatci oddanih glasov, ker se marsikakega posamičnega volilnega moža z različnimi uplivi lahko nagne na to ali ono stran — temveč uvaže vati moramo vse pojave javnega našega politiškega življenja, ceniti moramo vse o tej priliki iz Štajerske in s Primorskega došle glase — in ako to storimo, roči moramo, da je večina postojisko-logaškib volilcev izrazila voljo ogromne večine naroda slovenskega. Klub narodnih poslancev pa lahko z mirno vestjo trdi, da je imel za sabo javno mnenje. Ob žalujemo pa prav od srca, da nekateri krogi mej nami ne morejo in ne morejo opustiti neke mržnje do vsake, mlade in če tudi še toliko obetajoče moči, ker v svojem strahu slutijo za vsakim mladim člo vekom nepoboljšljivega liberalca in neizprosljivega protivnika svete naše vere. Kaj čete, niti naš zlati, naš jedini Gregorčič ni se mogel izogniti takemu očitanju, tudi njega je doletela jednaka usoda. Ne vedo-li gospodje, ki vendar pravijo, da ljubijo svoj rod slovenski — in smo o tem prepričani, da ga res ljubijo — ne vedo-li, koliko nadarjenih močij vsled teh razmer obupa, koliko talentov zamori njihova, nikakor opravičena taktika? Da je protikandidat Ferjančičev u z oren uradnik, plemenit Človek, blaga duša, kakor jih je malo, vse to podpišemo tudi mi drage volje od besede do besede. A v politiškej borbi je 8 temi, sicer zlatimi lastnostmi našej stvari ubogo malo pomagano. Ali za Boga, kaj vas skušnja še ni izučila? Kdo bi si upal trditi, da neso naši Hohenvvarti, Windischgratzi, Goedli itd. osobno poštenjaki od nog do glave? In tudi zmožnosti in talenta jim ne manjka; avtoriteta so v parlamentarnem življenji avstrijskem. In vendar kako bore malo so dosegli — in tudi malo poskušali doseči ti gospodje za narodno slovensko stvar, za volilce svoje, v primeri z žrtvami, ki jih je položila delegacija naša na altar sedanje vlade. Poleg zmožnosti in talenta treba je železne eneržije in nekoliko — brezobzirnosti. S ein-canjem in onim nesrečuiio štetjem po gumbih „bi, ali ne bi" — b« prav čisto nič ne doseže. Le de-nite na tehtnico uspehe dalmatinskih poslancev — katerih je vender po številu manj, nego naših — in denite potem naše uspehe, potem pa bodete ve deli, koliko smo mi lažji, kako bode našu stran tehtnice vzletela kvišku. Oni vedo, kaj hočejo, oni imajo precizovane zah'eve svoje, in te zahteve zastopajo pred svetom in vlado,' odločno in pogumno. Pri nas pa je bilo do sedaj narobe v navadi: jeden korak naprej, dva nazaj! V sik volil c, ki je vse to dobro premislil, mo ral se je odločiti za Ferjančiča, osobito pa ho vsi Slovenci izven Kranjske srčnim zadovoljstvom pozdravili izid te volitve, ker vedo, da je FerjančiČ izborna akvizacija za našo vseslovensko idejo. _______C—tč. Pol i t i <> 11 i razgled. Notranje dežele. V Ij j u b 1 j a n i 13. decembra Koroškemu deželnemu zboru došla je peticija, da bi se omejila svoboda ženitve, katero je podpisalo nad 100 občin. Tirolska še do dandanes ni imela deželnega šolskega zakona, ker je deželni zbor zavrgel vselej vladno predlogo, vlada pa ni hotela priporočati takega šolskega zakona sankciji, kakeršnega bi sklenil deželni zbor. Letos je vladu predložila predlogo šolskega zakona, o katerej je upati, da bode vspre-jeta, ker daje katoliškej cerkvi jako velik upliv na šolstvo. V krajnih, okrajnih in v deželnem šolskem svetu imeli bodo cerkev, šola in prebivalstvo svoje zastopnike. V krajih z mešovitim prebivalstvom morata obe narodnosti, nemška in italijanska, imeti svoje zastopnike, ravno tako tudi v deželnem šolskem sovetu. Najnižja učiteljska plača bode 200 gld , in sicer za podučiteljice na ljudskih šolah, najvišja 800 gld., kolikor bodo dobivali učitelji meščanskih šol. Učitelji bodo imeli tudi prosto stanovanje in kurjavo ter bodo smeli opravljati tudi cerkovnikovo službo. Vitanje države. IlolgarNka deputaciju je v petek bila vsprejeta pri ruskem veleposlaništvu in se je ondi mudila samo dvajset minut. Knez Lobanov se je izrazil, da je ni oncijnlno vsprejel. V Peterburgu po njegovem mnenji ne bode vsprejeta, vender hoče on vprašati rusko vlado. V dveh ali treh dneh prišel bode odgovor. Ker ni misliti, da bi jo vsprejel car ali pa minister Giers, bode delegacija pot v Peter-burg najbrž opustila, če tudi nekateri listi pišejo, da delegati vsekako odpotujejo v Peterburg in bodo po uplivnih osebah v ruski stolici skušali izprositi avdijenco pri carji ali vsaj vsprejem pri ministru Giersu. — Turški veleposlanik Saadulnh-bej je kaj prijazno vsprejel bolgarske« deputacijo. Izrekel se je, da bi Turčija želela, da Bolgari vol i p) kneza min-grelskega, usiljevala ga pa jim ne bode. Deputati so mu pa razložili, da Bolgari kneza Dadjana ne morejo voliti. V Bolgariji se nadaljujejo agitacije za kneza Aleksandra. Zlasti ohcijozna „Nezavisima Bolgarijaw ga vedno proslavlja. V jednej zadnjih številk piše, da le knez Aleksander bi mogel izvršiti zgodovinsko nalogo Bolgarije in voditi deželo po potu napredka. Ljubezen in udanost knezu Aleksandru poganja vedno močnejše korenine mej narodom. Če bi tudi volili druzega kneza, Aleksandra ne bomo pozabili, ker spominjali se ga bomo slednje leto ob narodnem prazniku. Kakor koli naj premišljujemo stvar, povrat kneza Aleksandra bode neizogiben. Novega kneza čaka huda osoda in se ne bode mogel obdržati. Tako pač pišejo le podmičena peresa. „Pol. Corr.M piše iz Peterburga, daje napačna misel, da vlada zastran Bolgarije kako nasprotje mej ruskim carjem in Giersom. Sem ter tja se pokaže res razno mišljenje mej njima, kar je na ravno pri osobah, ki sta tako različnega temperamenta, kakor car Aleksander in Giers, toda to je brez pomena Nekateri so sklepali, da se car in Giers dobro ne sporazumeta, iz tega, da Kaulbars, ko se je vrnil iz Bolgarije, ni obiskal Giersa, ampak je odpotoval naravnost v Gačino Temu je pa iskati uzroka le v tem, da si je generalu Kaulbarsu priljubila misel da v Bolgariji ni zastopal ruske vlade, katere instrukcije je večkrat prekoračil, ampak le carja. Vsprejem Kaulbarsa bil je le nekaka demonstracija proti govorom nekaterih evropskih državnikov, ki so grajali rusko politiko. Sicer je pa car Kaulbarsa kaj hladno vsprejel. Dober dokaz, da Giers postopa v sporazumljenji s crnjem, je odpoklicanje ruskih zastopnikov iz Bolgarije, čemur je gotovo moral car pritrditi. Giersov upliv bil je dovolj silen, da je odvrnil okupacijo Bolgarske in druge krajne korake Rusije. Novo iraneosk • ministerstvo je takole sestavljeno: Goblet, predsedstvo in notranje zadeve; Dauphin, finance; Burdeau. nauk; Sarrieu, pravosodje; Boulanger, vojno; Aube, pomorstvo; Granet, pošte in brzojav; Lockrov, trgovino, Millaud, javne stavbe; Ricard, poljedelstvo. Ministra za vnanjeza-deve Goblet ni mogel dobiti in bode sam začasno vodil to ministerstvo. Komisija nemškega državnega zbora hitro nadaljuje posvetovanja o vojaškej predlogi. Vladni LISTEK. Potopisne arabeske. (Druga serija.) XIV. (Konec.) Toda, gospod urednik, ni čudo, da je Slovenstvo tu v Mariboru tako propalo! „Ko so ljudje spali, prišel je sovražnik ter zasejal ljuliko mej pšenico," te besede sv. pisma uresničile so se, žali-bog! tudi tukaj. In sovražnik naš je vedel porabiti to našo zaspanost iu popustljivost! In to se mora priznati: Mariborčanje so mnogo storili za razširjenje in olepšanje svojega mesta! V teku kratkega četrtstoletja povečalo se je Mariborsko mesto za dobro polovico in prebivalstvo njegovo je naraslo za kakih pet tisoč duš ... Pa uverite se o tem na svojo oči! Takoj pri uhodu s kolodvora v mesto, zunaj v „Graškem predmestji" vsprejmejo Vas na mestu nekdanjih koč lepe, moderno vzgrajene hiše. Pri slovenski cerkvi, pred bivšim Brandisovim gradom profitira se na mestu nekdanjega smrečja plani »Zofijin trg". Okrog te srednjeveške zgradbe razvija se zdaj moderno mestno življenje. Na severni njeni strani, kjer so pred dvajsetimi leti zevali grajski prekopi, dviga se danes veličastno poslopje velike rejalke, pred katero je umetno nasajen park s krasnim spomenikom pomorskega našega junaka, admirala Tegetthofta, porojenega Mariborčana. Za rejalko proti zapadu gori do pokopališča, nastal je v tem časi nov predel mesta s trovrstnimi ulicami, kjer se Vam predočujejo zgolj nove, v modernem slogu izvršene stavbe. Na desno gori proti „trern ribnjakom" se širi košati mestni park z umetnimi nasadi, mej katerimi jedva spoznate nekdanji grajski kostanjev drevored. Tu spredaj na južni parkovi livadi postavili so Mariborski Urgermani tisti cesarja Jožefa spomenik, katerega jim jo podaril brat bivšega njihovega župana, dr. Otmar Reiser za demonstracijo zoper neljube njim Slovence. Na severnem voglu parka stoji vi-sokostasna podoba nadvojvode Ivana v gorenje-štirski obleki . . . Krenete ondi ob Brandisovi pri-pristavi gori na solnčni hrib k tako imenovani piramidi, kjer je nekoč stal mqgočni Mariborski tabor „ . . . vor ruchr als tausend Jahren gegeu Hmmen, VVenden (!) uud and'ro Feindosschaaren", razgrne se pred Vami prediven razgled po vsem Mariboru in prelepi njegovi okolici. Maribor Vam leži kaj slikovito razvrščen tu na levem obrežji Drave. Iznad pisane skupine njegovih hiš dviga se ponosno visoki zvonik stolne cerkve. Okrog mesta se prostim čarovita okolica, ubrana v dražestno pokrajinsko sliko, katero ob-jemlje širni okvir valovito obrisanega hribovja. Tu na severni plati mesta vrstijo se v premi potezi od zapada na iztok prisojni holnii slovenskih goric. Onostran Drave na jugozahodu kipi v poduebje mogočno Pohorje, obsenčeno s košatimi gozdi. Mej njim in tostranskim hribovjem odpira se v globoki perspektivi vijugasta dolina, po kateri vali Drava deroče svoje vodovje. Ob iztočnem Pohorjevem vznožji navzdol razgrinja se piano Dravsko polje tja do podbrdja Maceljskega pogorja, v katerem se odlikujejo po smeli svoji visokosti trije znameniti vrbovi: Boč, Rogaška goro in Ivanščica . . . Utis te predivne pokrajinske slike je toli očarljiv, da se je ne morete nagledati In ko obrnete nasprotniki bi radi dokazali, da atl nemška in avstrijska vojska boljši, nega ity «lika vojni minister^, francoska nt ■ u-ka pa i»e-tHk(v .-trasni. Od vladi**' strani se pa dokazuje potrefctt povijanja vojske. Te ugovore je dobro in stvarno pobijal, major Haber--ling in oavnjal zanimive podatke. Nemška in francoska vojsk;* sta skoro iedunki, ruska je malo moč nejša. Kakor se je pri hokej pri lož noti izjavil ruski vojni minister Vahpvskij, pripravlja se Ranija za boj z NemiijSaV Avstrijo in Ruinunsko in je po tem uredila svojo; vojsko*. 1883 leta se je ruska vojska zdatno pommiaila. Naro lno opolčenje je že Rusija tudi organizovala. Železnic je mnogo zgradila, ki hi jej koristile, v boji z Avstrijo iu Nemčijo. Plevna bi sedaj ne rtnla več mogoča. Dopisi. I/. TrNta 10. d'Combra. (Pritožba do c. k r. poštnega vodstva v Trstu )jSlavno c. kr. poštno vodstvo bi moralo pač na to gledati, da bi V3sj glavni njegov urad spoštoval ravnopravnost vseh avstrijskih narodov v Primorskej. Danes sem dvakrat na glavni pošti zahteval voznih spremil c s slovenskim napisom (seveda poleg nemškega teksta.) Dopoludne me je c. kr. poštni uradnik odpravil, da jih nema pri rokah; naj le dojdem popoludne in dobodein jih. Prišedši zvečer sem znova zahteval slovenskih voznih spremnic. C. kr. poštni uradnik — bil je drug — pa začne trditi In se repenčiti, češ, takih listov tukajšnja pošta ne prodaja, ampak le nemška in italijanske! Zaman sem ugovarjal, da sem jih bil meseca avgusta kupil cel zavitek vkup Bamih slovensko nemških. Nemarno jih, nemarno jih, — je le tiščal c. kr. uradnik ter silil italijansko-nemške vožn- spremnice. „Es ist j a gleichgiltig". Slavno o. kr. poštno vodstvo naj le svojega uradnika pouči, da za na3 Slovence ni vse jedno, ali dobimo slovensko - nemške vozne liste ali pa samo italijansko-nemške. Ko bi c. kr. poštni uradniki vsi naški znali, bilo bi res vse jedno, a ker naški ne umejo in večinoma umeti nečejo, upirajo se ti celo lehko vspre,oniati italijansko - nemške ali nemške vozne liste, če s napis napravil slovenski. Posledice prepuščam slavnemu občinstvu in c. kr. poštnemu vodstvu. Dalje prej omenjeno ravnanje močno žali zagotovljeno nam ravnopravnost. SI. c. kr. poštno vodstvo pač dobro ve, da njega delokrog obsega Primorje in Kranjsko, t. j. dve deželi s priznano slovensko narodnostjo. Iu tudi mesto Trst je tako mesto, kjer je kljubu italijanskim Slovenožrcem zadnje številjenje pokazalo .še 30.000 Slovencev ! In vseh nas je gotovo še dvakrat do trikrat toliko. Zato naj sl. c. kr. poštno vodstvo skrbi, da bode v bodoče vsaj glavna pošta imela tudi slovensko nemške vozne spremnice na prodaj. Saj ne beračimo zanje, saj jih moramo plačati. In ker so postavno in upravno prizuane in upeljaue, naj c. kr. poštno vodstvo ne drži zaprtih v železnih skrinjah, temveč naj iih ima vsak trenotek na razpolaganje kupujo-čega občinstva. Ta bičana neprilika je tudi zakrivila, da sem še zadnjič dobil poštne vozne spremnice s k^lekom od leta 1881. Prav naravno, da tu zastajajo, ker jih v skrinje zaklepate in jih v svoji mržnji proti vsemu slovenskemu nećete prodajati. Ali jih ministerstvo daje zato natiskavati, da bi jih vi neprodane v Beč vračali za papirnične stope!! Druzih nedostatkov pri tukajšnji c. kr. pošti danes nečem naštevati, priporočam pa napomneno neprilike častitemu gospodu Nabergoju in drugim sloven- skim d"žavniin poslancem; pri bodoči obravnavi dr £.'i*nesa pvoročuaa imeli boib* }»ril<§žm»ft osvetiti;? kako slavna Tržaška pošta, narodno ravnopravnost spoštujf. Vigilantabus jura! Naroden slovensk -trgovec. Iz Gorie£<>10. decembra. (Dfcžalni zbor. — Kclera.) Tudi' naš deželni zbor je bil včeraj otvorjen se- sveto mašo ob 10. uri, kateri je sledila prva formalna seja, ki je .trajala le malo časa. Po poludne ob 4. uri bila je že d m ga seja, na dnevnem redu so bile volitve v različne odseke. Tudi to ni dalo mnogo dela, radi tega so se gospodje poslanci razšli kmalu ter se zborejo zopet h tretji si'ji v torek 14. t. m. Glede druge seje je omeniti, da nas je prav prijetno iznenadilo postopanje gospodov poslancev na levici, še lani so se italijanski poslanci protivili slovenski večini v odsekih in sicer celo tam, kjer se nikdo ne bi bil tega nadejal; a letos postopali so prav nasprotno. Sami so ponudili in brez ugovora volili naše poslance v odseke tako, da so Slovenci v nekaterih odsekih v večini, dočim predseduje pa Slovenec v onih odsekih, kjer imajo Italijani večino. Ne vemo, kako bi si to tolmačili, so li gospodje od nasprotno stranke postali v teku jednega leta res tako pravični, ali tiči za tem gr mom kakšen poseben zajec. Chi vivrii vena! Glede kolere v našem mestu moram svoje zadnje poročilo deloma preklicati. Zbolel je bil v biaznici milosrčnih bratov le jeden mož na simptomih koleri podobnih, toda „fama eundo crescit" in iz jednega bilo jih je drugi dan že pet. To se je uradno preklicalo, a izvestno je, da je n-ki Slokar na koleri uli kolerini zbolel, vendar ni umrl in je že iz nevarnosti. Včeraj je pa v isti sobi zbolel 27 letni blazen iz Furlanije z jednaki mi simptomi in v noči zopet še jeden. Slokar in označena dva blazna sta bila prenesena v vilo Candutti, kjer je sedaj lazaret za kolerozne. Pri tej priliki pripetilo se je, da ni h»t« 1 lastnik imenovane vile dovoliti, da bi se njegova hiša v ta namen porabila, in magistrat je šiloma v hišo udri. Zopet pravda! — Toliko v naglici, več prihodnjič. Iz Celja 10. dec. (Slovenski otroški vrtec.) Kakor je bilo že v „Slovenskem Narodu" brzojavljeno, izpolnila se je nam Celjskim Slovencem dolgo gojena želja, namreč da dobimo slovenski otroški vrtec, da se ponemčevanju tam pride v okom, kjer je to najbolj uspešno, pri malih otrokih. Rodbinske razmere donašajo večkrat, da se nauče otroci tega ali onega slovenskega očeta, narodnjaka, prej nemški kakor slovenski, ali pa celo samo nemški. Drugi je prisiljen svoje otroke dati v nemški otroški vrtec, ker nema nikogar, da bi doma vedno mogel na nje paziti. In v nemškem otroškem vrtu hitro se navadijo, se nemški spakovati. V teh razmerah tiči večinoma uzrok one žalostne prikazni, ki se pa sicer hvala Bogu polagoma redkeje nahaja, da otroci narodnjakov slovenski ne znajo, ali pa le slabo slo venski govore. Z odpretjem slovenskega otroškega vrtca /boljšalo se bo pri nas v velikej meri; čegar otroci ne bodo sedaj najprej dobro znali slovenski, za tega ni opravičenja. Zato naudaja odpretje slovenskega vrtca vse zavedne domoljube tukaj z iskrenim veseljem ! Ovir bilo je neprimerno mnogo. Pa žilava volja premaga ovire in tudi tukaj dognala je prilično hitro do uspeha. Najvažniše vpr.**4uje bilo je: „soba in vrt". V druzih mestih bi to vpiuiuajb' biid- k&ko rešiti; ne tako tukaj. Prvič bi se- dotični. uradi gotovo nad vsako malenkostjo spodtikali. daf.se vrtec zabraui ali vsai njega otvoritev ,zavleče, torej trefca bila prostore najti, na katerih iz o/, i rov šolsko higijejne-ni nobene pege. Drugič treba bilo v poStev vzeti, da si marsikateri meščan, če bi tudi imel primerno hišo, upal ne bi zarad vladajočega terorizma naših kul-turonoacev nj« nam v to • svrbo v najem dati; Ne bi preostaja!« torej skoro druzega, kakor zkdati. Tega pa gmotne razmere ne bi dopuščale, ter tudi ne bi bilo mogoče tako kmalu vertca odpreti. Da se je to vprašanje zarad šole ugodno rešilo, treba je bilo mnogo pisarenja, mnogo potov. Vozili so se gospodje predsednik, tajnik in blagajnik naše po • družnice sv. Cirila in Metoda zarad tega v Maribor, potem je g. predsednik te podružnice Šel še opet v Maribor. Konečno doseglo se je, da nam je priskočilo katoliško podporno društvo, in častite šolske sestre, ki tamo poučujejo, odstopile so nam rade volje od svojega stanovanja potrebno sobo. Hvala jim za to! Drugo važno vprašanje bilo je: vrtnarica, ki je za to v slovenskem jeziku izprašana. Tudi to vprašanje se je po dolgih neprilikah ugodno rešilo. Bati se je bilo pa konečno še, da ne bi deželni šolski svet v Gradci, ki ima otvoritev otroških vrtcev dovoljevati, cele reči ad calendas graecaa zavlekel. Vsaj se Še dobro spominjamo, da je takrat, ko se je privatna slovenska dekliška šola, ki jo vzdržuje katoliško podporno društvo, snovala, ravno ta deželni šolski sovet vedel to zadevo čez 3 leta zavleči! Da se temu že naprej pride v okom, treba je uganiti vse, kaj da deželni šolski sovet v tej zadevi misli zahtevati. Treba je bilo opet iti v Gradec k dotičnim gospodom; in šel jejedenkrat predsednik naše podružnice, potem pa opet državni in deželni poslanec g. M. VoŠnjak. Post tot dicsiimina rerum dobili smo sedaj p o-gojno dovoljenje za otvoritev šolskega vrtca. Po. družnični odbor preskrbel je za naš vrtec take klopi, kakoršne imajo v nemških vrtcih v Gradci in v Celji, češ, kar je za te prav, bo za naš vrtec tudi dobro! Pa vender ni popolnem dobro kalkulirah Kajti naštelo se je, da klopi neso za naš vrtec popolnem dobre, da ne ustrezajo najnovejšim načelom šolske higijejne. Treba torej klopi popraviti in od te poprave odvisno je dovoljenje, da se vrtec otvori; kakor hitro se skaže, da bo pomanjkljivosti pri klopeh odpravljene, sme se vrtec odpreti. Odbor podružnični je torej potrebno takoj ukrenil, rta se klopi korenito popravijo, tako da se sedaj odpre vrtec lahko vsak dan. Hvaležni pa moramo biti za skrb, ki jo imajo gospodje za slovenske otroke; kajti kakor vidimo, klopi, ki jih rabijo v nemških vrtcih, ki so za nemške otroke dobre, neso dobre za slovenske otroke; nego se za te mora vse kaj boljšega ukreniti, in — seje ukrenilo. Mi torej srčno radostjo objavljamo slovenskemu občinstvu naš uspeh ter vabimo slovenske obitelji Celjske, da pošiljajo svoje otroke v ta zavod, ki se te dni, najdaljo do 15. t. m. otvori. Pogoje za vsprejera otrok, izve vsak pri načelništvu podružnice Celjske družbe sv. Cirila in Metoda (dr. pogled zopet na Maribor, tedaj še le zapazite, da je onoBtran Drave, na desnem njenem bregu v no vejši dobi vzraslo novo mesto, takoimenovani novi Maribor" ali „Jožefovo mesto". Kjer se je namreč pred p* tindvajsetimi leti še prostiralo žitorodno polje, vzgradilo je vodstvo južne železnice kolodvor koroške železniške panoge s prostranimi tovarnami in delavnicami. Ob njih so razvrščena mnogoštevilna poslopja uradniških in delavskili stanovanj, takozvani wMexikott in „Zigeunerdbrfi". Tem železniškim zgradbam se je pridružila še množica zasebnih hiš, opredeljenih v razne ulične skupine. To čez noč iz tal vzraslo mesto je zakrilo impozantno poslopje nekdanje kadetne šole, stoječe tam zadaj v okviru širnega obzidja. Ta prekrasna palača, vzgrajena prvotno z vsemi modernimi ugodnostmi za zgolj grofe in barone, degradovana je zdaj v preprosto vojašnico. Omenjeno Jožetbvo mesto spaja zdaj s starim Mariborom nedavne čez Dravo postavljena brv, katere so se svoje dni Mariborski Abderitje iBtotako branili, kakor Slovunjebistričani ali Vrhni-čuni železnice . . . Stari, prvotni predel Mariborskega mesta sicer ni dosti spremenil mračnega svojega obraza. Vendar se mu pozna, da je tudi po tesnih njegovih ulicah in zakotjih zavel moderni stavbinski duh. Ondi pred gledališčem, kjer je leta 1860. še rasla trava, stoji zdaj ponosni kazino. Temu nasproti postavila je občinska hranilnica letos monumentalno svojo palačo, v kateri se ima umestiti ob jednem dekliško učilišče. In dočim se je marsikatera privatna hiša preoblekla v modernejšo, ukusnejšo opravo, odprlo je mestno svetovalstvo na nekdanjem „mest-nem grabnu" kar cele ulice, katere namerava zve-zati z enostranski ni bregom, z Magdalenskim predmestjem, z novim mostom, kateri je zdaj seveda še le — na papirji . . . In tako se Maribor spreminja in lepša, zlasti od leta 1859. naprej, ko se je vanj prenesel sedež labodske vladikoviue. Ta znameniti preobrat na cerkvenem polji dal je tudi povod temeljitemu obnovljenju in umetnijskemu okrašenju vseh Mariborskih cerkva. In tem sta se v novejšem času pridružili dve novi cerkvi: protestantska in pa cerkev, katera se je baš letos dovršila na vrtu šolskih sester v koroškem predmestji. Ravnokar so prezidali in obnovili tudi stolno cerkev ter jej podali zopet prvotni gotski značaj. Posebnih umetnijskih zname-nitostij pač ne dobite po Mariborskih cerkvah. Prijatelje slikarstva opozarjam le na nekatere slike v semeniški cerkvi sv. Alojzija, zlasti na glavno oltarno sliko, na kateri je GraŠki slikar Tonner predočil sv. Alojzija kot pokrovitelja učeče se mladine. In v kapeli zunaj na Magdalenskem pokopališči nahaja se lepa Madona od Dunajskega slikarja Kupel-\vieserja, katero je bil naročil grof Brandis. Z narodnega stališča zanimljiv je nagrobni obelisk na Tomšičevi gomili na starem Mariborskem pokopališči in pa Slomšekov spomenik v stolni cerkvi, katerega Mariborski Germani kaj pisano gledajo . . . Da je Maribor moderno mesto, o tem priča novo centralno pokopališče, katerega so mestni očetje Mariborski, v svojem tekmovanji z Gradcem in Dunajem, za velik denar nakupili daleč zunaj mesta, na samotnem polji doli za Pobrežjera. Sploh vlada 'v mestni hiši Mariborski jako čelaren velenemšk duh. O narodnih razmerah Mariborskih Slovencev imel bi Vam povedati, ali je prežalostno! Mariborska Čitalnica, ki je nekoč bila ognjišče iskrenega Vretko, dni. I van Dečko, Maks Vršeč) ter se naj oglasi pri njem zarad upisanja.. V ostalem opozarjamo pa na polo podružničnega . naeelništva, ki bo ▼ tej zadevi mej narodnimi Celjskimi obiteljmi krožila. H Koro*lf«'g;t 11. decembra. (Uljudna prošnja!*) — Viled mnogoletnega prizadevanja nekaterih slovenskih rodoljubov posrečilo se je v Št. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem ustanoviti narodno požarno brambo, katera si je mimo svojega pravega namena zapisala na svojo zastavo tudi gojitev slovenskega petja. Vsakemu izobraženemu Slovencu je znano, kako neusmiljeno vihti kruti N^mec meč svoj nad ubogo slovensko rajo po Koroškem. — Vse nade na boljšo bodočnost ginile so že skoro, vendar pa so zasvetila v zadnjem času znamenja, katera nam pričajo, da se tudi koroški Slovenci začenjajo gibati in polagoma zavedati svoje narodnosti. — A Slovenci po Koroškem so siromaki in trpini, po nasprotnikih naših izsesani do gole kosti ter jim zatorej ni mogoče v denarnem oziiu mnogo kaj storili. S toliko večjim veseljem moramo tedaj Slovenci to zavest in gibanje koroških Slovencev pozdravljati in kdor more, naj na ta ali drug način kaj stori, da se ubogemu narodu, koroškemu pomore do blagostanja in samozavesti. Najuljudneje prosimo torej vse slovenske rodoljube, slavna pevska društva, „Sokole" in „Čitalnice", naj blagovoljno podpirajo najmlajše to dru 6tvo bodisi z denarji (za nakup harmonija) ali s pesmimi in notami ter mu na ta način pomorejo do zaželjenega cilja. Mej priprost slovenski narod na Koroškem krepiti in širiti zavest, to bodi naša naloga, naša dolžnost, ako hočemo, da se navdušuje za naše najdražje svetinje ter se more vzdržati trd nega na svojej zemlji vkljub besnim in ljutim nemškim navalom. — Iz njega vzrastla bode pa potem tudi slovensk« inteligenca, katere:sedaj v Koroškej zelo pogrešamo. Darovi blagovolijo naj se pošiljati odboru prvega slovenskega pevskega društva narodne polarne brambo v Št. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem. — Na zdravje! *i Slovenski. Usti uljudno S" prošeni, <1h izvolijo to prošnji) ponatisniti. Domače stvari. — (V denašnji seji deželnega zbora) rešila se je dolga vrsta računskih sklepov deželnih zakladov. Podpore za šolske zgradbe so se dovolite občinam : Tomišelj 500 gld., Borovnica 300, Spodnja Idrija 30O, Babino polje 500, Sv. Gora 400, Ribno 600, Domžale 50O, Svetli potok 100, Šent Jurij pri Kranji 300, Hrušica 100, Dobliče 200, Petrova vas 200, Vrh 100, Veliki Gaber 400, Prežganje 300, Doberniče 100, Tržiše 100, Strekljevec 200, Cerknica 300, Griblje 200, Božakovo 100, Stari trg pri Poljanah 200, Trzin 100, Kropa 100 gld. Vkupaj 6100 gld. — Prihodnja seja je v petek. — (Dnevni red javni 'seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 14. dan decembra 1886 leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: 1. Naznanila prvosedstva. II. Via c. kr, deželnega prvosedstva naznanilo z 8. t. m. št. 4200, rodoljubja, začela je v novejšem času zopet hirati. In kako bi ne! Ta zahaja v kazino, oni se udeležuje shodov „Bauernvereina"; temu je uzor — vinograd, drugi se zabava z „lovom" — vsak ima kak izgovor, kakor povabljenci tistega svetopisemskega gostoljuba. To so Vam Celjski Slovenci drugi dečki! Ti bo Vam s'ožni ih jedini kakor vojaki v taboru! In boste videli, danes ali jutri imeli bodejo i oni svoj „Narodni dom". Kar se pa dostaje Celja in nemških njego vih prebivalcev, uveril sem se zopet pri tem po slednjem svojem pohodu, da to ljubeznivo mestece 8 toli divno okolico ni vredno, da bivajo v njem ljudje take izobraženosti, kakeršna se razodeva iz njihovega glasila, vzgledne „Vahtarice!" Kateri nemčurji so bolj arogantni in zlobni, da li Ptujski, Mariborski ali Celjski, tega Vam ne vem povedati. V jednem pa so si slični drug dru-zemu in sicer v svojem besnenji zoper Slovence in pa v tem, da imajo vsi jednake spomenike, jednega ter istega kroja in kova, katere so postavili tako, da so vsi trije vkup obrneui . . . V Ljubljani, 10. decembra 1886. ProstoBlav Kretanov. da je Nj. cea, in kr. Veličasivo najmilostneje poti 11 I o kranjskega deželnega zbora zakonski načrt o poroštvu mestne občine Ljubljanske za mestno hranilnico in da je v § 5 načrta hranilničnih pravil porabo upravnega dobička omejiti na občekoristno in blagotvorne svrhe mestne občine Ljubljanske same (ne tudi dež* le Kranjske). II. Policijskega odseka poročila: a) o mestnega magistrata nasvetu, da je prepovedati zakotne živinske sejme in to prepoved vspiejeti v tržni red živinskim sejmom v Ljubljani; b) o novem fijakarskem redu in tarifu za Ljubljan sko mesto. — Tajna seja. — (Mestni statut L j ubij ans ki), kakor čujemo še ni potrjen, temveč vrne se najbrže še v tekočem zasedanji di-želnemu zboru, da par točk prenaredi. — (Drobne vesti.) Mej sv. Petrom in Vranskim napali so dne 8. t. m. lopovi pošto in odnesli zaboj, v katerem je bilo za 25 gld. perila. Zločince zasleduje žandarmerija. Ta dogodek je zo pet dokaz, da bi bila v Braslovčah žandarmerijska postaja nujno potrebna. — G. Weigel, uradnik na tukajšnjem iužnem kolodvoru, o čegar nespodobnem obnašanji v Borovnici smo nedavno poročali, premeščen jo bil nugloma iz Ljubljane v Trst. — Državna železnica bode po novem letu ceno za tour in retour liste zvišala. —■ Umrl je pretekli petek g. Julij Larisch, bivši posestuik pivovarne v La škem trgu. — (Gosp. Fran Kalister) veleposestnik v Trstu, podaril je delavskemu podpornemu društvu v Trstu 100 gld. — (Gosp. Anton Rozina), avskultant v Rudolfovem, napravil je dne 11. t. in. v Gradci sodniški izpit s prav dobrim uspehom. — (Zabavni večer pisateljskega društva) v soboto se je spet prav dobro obnesel. Predsedoval je g. E Lah, čital pa je gosp. prof Orožen zanimivo razpravo „S čim in na čem so pisali narodi." Gosp. dr. Kri spe r rešil je z jako dobrim humorjem dano mu nalogo zabavati društvo. G. Hribar spominjal se je nedavno umršega dalmatinskega rodoljuba, Špiro Tomiča v Spletu in povedal več epizod iz življenja originalnega moža. Pevci so se, kakor navadno skazali in društvo razveseljevali z ubranim petjem. Prihodnjo soboto bode predsedoval g. prof. Orožen, čital pa g. Anton Sve tek „Spomine na bosensko okupacijo." — (Nemška temeljitost.) Sobotna „Ta-gespost" opisuje zadnjo notranjsko volitev kot BReichsiathswahl in Unterkraiu, vrh tega pa je izumila še „Bezirkshauptmann von Ra kek". Rakek je sicer lop in važen kraj, a doslej okrajnega glavarstva ondu vender še ni bilo. »Tiskovna pomota!" poreko pismouki pri „Deutsche Wachta. — (Važen deželni zakon.) Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko, kos XV., ki je bil izdan in razposlan dne 8. decembra t. I. razglaša važni deželni „zakon z due 13. junija 1882. I. o b odkupu posestev se držečih novčnih in prirodninskih davščinza cerkve, župnije in njih organe," z dotičnim zvršitvenim pred pisom vred. Ta zakon, ki ukazuje, da odslej duhovske bire ni več dajati naravnost duhovnikom samim, ampak da se mora v novcih plačevati pri c. kr. davčnih uradih, je viden spomenik zakonodavne nezmožnosti naših političnih nasprotnikov. Zadnji, po svoji večini iz Nemcev obstoječi deželni zbor kranjski je poslednje ure svoje porabil v to, da je brez temeljitega preudarka in brez vsestranskega uvaževanja v naši deželi obstoječih razmer samo na korist premožnejšim zemljiškim posestnikom v naglici zverižil ta zakon, s katerim je izdatno obremenil našega kmetovalca. Ves ta zakon gre na rovaš naših Nemcev; kajti vlada se v vso stvar ni prav nič utikala, in narodna stranaa, ki je bila takrat v manjšini, je novemu za* konu ob odkupu bire v deželnem zboru glasno, toda brezuspešno ugovarjala. Zakon je bil sicer potrjen že 1. 1882., toda zvršitveni predpis se mu je dodal še te z ukazom c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 28. novembra 1886., št. 98 pr. Vidi se iz tega, da se vladi ni posebno mudilo izvršiti ta zakon. Kdor ta zvršitveni prepis, ki je pisan v uzorni, jedernati slovenščini, primerja z deželnim zakonom samim, zdelo se mu bode čudno, da se zvršitveni predpis kar nič ne ozira na slovenski tekst dotičnega zakona. In to moramo le odobra vati, kajti slovenska beseda tega zakona je tako ne dostatna, površna in starikastu, da bode zakon tudi v tem oziru na vse čase' čudno osvettevat ztkono-davno zmožnost in delavnost naših političnih nas protnikov. — (Iz Trsta) se oam piše: Gmotni uspeh svečanosti Tržaške podružnice sv: Cirila in Metoda dne 7." t. m. bil je precej" ugoden, ker dohodkov je bilo 461 gld. 40 kr., troškov 339 gld. 5 kr., prebitka torej 102 gld. 35 kr. — (Odbor Narodne čitalnice Novomeške) sklicuje v dan 18. decembra 1886. ob Va8. uri zvečer svoj občni zbor, kateri se bode vršil v prostorih Narodnega doma. Vspored: 1, Poročilo tajnikovo. 2. Poročdo blagajnikovo. 3. Razni predlogi in razgovori. 4. Volitev dveh pregledoval-cev računa. 5. Vo'itev novega odbora. — Dolenjsko pevsko društo pa sklicuje svoj občni zbor v dan 1 7. decembra ob !/a8 uri zvečer, kateri se hode vršil na istem mestu in z istim vsporedom. Ker je posebno 5. točka vsporeda pri obeh društvih posebne važnosti, pozivajo se gg. članovi, da se imenovanih občnih zborov prav mnogobrojno udeleže. — (Izpred porotnega sodišča ) Dne 9 decembra obsojen je bil pri prvi tajni obravnavi zaradi hudodelstva spolske posilnosti Janez Setnikar na 18 mesecev ječe, zaradi ist ga hudodelstva pri drugi tajni obravnavi Tone Potokar na 4 leta teške ječe. — Fran Hreščak iz Gabrč, zatožen je bil 10 t. m. hudodelstva soudeležbe ponarejanja kovanega denarja. Kupil je bil v družbi z dvema že na več let teške ječe obsojenima v Trstu nad sto komadov ponarejenega kovanega denarja in izdal kakih 9 goldinarjev, kar sam priznava. Z ozirom na t gld. 55 i 95 n n »o n 60 ,. 05 95 , 95 . 80 . 78 40 45 50 25 75 ro 25 7."« 25 kr V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigotržnicah knjiga; Odkritje Amerike. PrttUleU H. Majar. Trije deli, 4.36 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani 1 gld. 6okr.t po pošti lOkr. več; posamični zvezki pa po 60 kr^ oziroma po pošti ĆJ kr. Ta knjiga je Up dar slovenski mladini. Vsak prijat+lj mait mladim in knjiirvnosti nalt Me taUgadtlj kvaleitn /ram-eilkansktmu patru Hrizogonu Mojarju, da j* ufa knjigo Campt/em priredil slovenski mladini. Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bambcrg knjigotrittica v Ljubljani na Kongresnem trgu. „'.^-2) I Zahvala. Že mej boleznijo našega presrČno ljubljenega brata in svaka AVGUSTA DIMITZ-A, c. kr. finančnega nadsvetnika in finančnega ravnatelja, so od več etranij dohajali dokazi sočutja, in ko se je tako naglo spolnilo, kar je biio sklenjeno v božjem uezapopadljiveui sklepu — dajalo je Bplofino nočutje, ki se nam Je skazovsdo ua ninogi nepozabljivi način, toliko tolažbo, da Šoti naše srce potrouP. izraziti za to irnjiskrentijso zalivalo, kakor tivi: za mnogobrojno apiemstvo k poslednjemu počitku iu za darovane lepe vence v svojem imenu in v imenu drugih svojcev pokojnika. V Ljubljani, dne ll.dtCembra 1886. Ludovik Ditnitz, Ana Suppan roj. Dimitz, dr. Josip Suppan. ^923) Ptoton z dvema sedežema, za jednega ali tudi dva konja, dobro ohranjen, skoro nov), proda so po cerLi pri Ivanu KoMar-|i, gostilničarji ,.zur Slad t _Mflnchen", na Sv. Jakoba trgu. 915—2) Hazglas. Občina Ajdovščina razpisuje službo obeiu-akega zdravniku * 1. Junu varjeni I SS7. S to službo spojena je letna plača 300 gld iz občinske blagajnice, prosto stanovanje v občinski hiši, potem za ogledovanje živine v mesnicah 100 gld. K temu doda tukajšnja predilnica in barvarnica na leto 200 gld., delavsko društvo 100 sld., ostaja mu tudi dohodek za cepljenje koz in sodnijska preiskava n j a. Zdravnikova služba daje lep dohodek, ker se v bližini občine nahajajo umetni mlini, Ž8ge, fužine itd., katerih delavci se jedino le občinskega zdravnika poslužujejo. V ajdovskem okraji, kateri broji do 15.000 duš in v katerem se drugi zdravnik ne nahaja, sme se zdravnik na dobre zasebne zaslužke zanašati. Prosilci za to službo morajo dokazati, da so zdravniki vsega zdravilstva in da so zmožni slovenskega ali vsaj jednega slovanskega jezika, naj polože njih dokumentovane prošnje do SO. decembra t. I. podpisanemu županstvu, kjer pozvedd tudi druge okolščine. (92o—i) Županstvo v Ajdovščini, dne 11. decembra 1886. Br. 2855. (916—2) Razpis natječaja. Na temelju odluke občinsk. zastupstva od dne 28. oktobra 1886, razpisuje se ovim natječaj na mjesto liečnika mjestne občine Kastov (Istra). Plača je 800 forintih (osamsto) godišnjih i po* vrh toga paušal za konja u iznosu od for. 200 (dve sto) godišnjih, uz uvjet, da je liečnik dužan rabiti konja samo u presnih slučajih, i kad bi radi oddaljenosti potrebno bilo. Imati će i svoj liečniški ormar. Obvezatna taksa za pohod holestnika ustanovljena je na 1 for. 40 novč. Molitelji moraju dokazati austrijsko državljan-stvo; pravo obavljanja liečničke prakse. Služba ima se nastupiti u prvoj polovici fe-brara 1887. Ostali uvjeti ustanovljuju se posebnim službov-nim ugovorom. Glavarstvo občine Kastov (u.Istri), 9. decembra 1886. M u n i ć v. r. 5 £ Kri čistilne kraljice so se vselej sijajno osvedočilo pri labasanjl tflo-ve*l&egn telean, glavobolu, navala krvi, otrpnenlh u tih« akaienein želodci, po-111H11J kanji zlasti «lo Jedi j, Jetrnih In ofol-atiiili uolesnih« in preBega!o v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sumu, velja jedna škatlja samo 21 kr., jeden zavoj s C Akarijami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s posto ne raz-pošilja. — Prodaja (748—5) I ,,LEKARNA TRNKOOZY" M ijmW zraven rotovia v LJubljani. £. Wkm RnzpoSilja se vsak dan po poŠti. ■■ Slavnemu oMlavtrZ In »volim eaetitlnt rocnlkom naznanjam a len, da se vapreje« maj o vaa naroella itrsfsrMke atroke od alej naprej 0kT~ yr Trubarjevih uli-eah At. 1, kjer a« tndl lavrnujejo vaa po- pravljanja v to atroko spadajoča, ln ae priporočam *e nadalje aa mnogobrojni oblak. , , KarO I Vili III tli*. *truK»r*ki moJM*er. Št 19.013. (846—3) Razglas mladeničem, vojaščini podvrženim. Radi prihodnjega rednega vojaškega nabora se javno naznanja: 1. VBak tu bivajočih domačih in vnanjih mla-deničev, rojenih v letih IH«7, 1SIHJ. IS65, 1 sli I. mora se oglasiti meseca decembra 1886. leta pri mestnem magistratu. Kdor se ne oglasi, bode, ko bi se ne mogel opravičiti, kaznovan v zmislu §. 42 vojinskega zakona, z denarno globo do 100 goldinarjev, oziroma z zaporom do 20 dnij. 2. Mladeniči, ki neso v Ljubljano pristojni, se morajo izkazati pri upisanji z domovinskim listom ali pa z drugimi pismi, iz katerih se da povzeti domovini občina. 3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo oglasiti stariši, varuhi ali drugi pooblaščenci. 4. Oni ki mislijo prositi začasnega oproščenja od vojaščine, morajo pri upisovanji izročiti rodbinske listine in druga potrebna pisma. 5. Dolžnosti oglasa bo ne da ogniti z izgovorom, da se za te dolžnosti ni vedelo. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 12. novembra 1886. CACAOl ČOKOLADA VlCTOR ScHMIDT & SOHNE ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najviftjo odliko, rastnim diplomom, sta pristni samo, če imata naio uradu > regiBtrovano varstveno znamko in firmo. (856—15) Dohlva «e pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-lUates, v IJiihlJani pri g. l*etrii I^uNaiilfe-u. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VlCTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora) to « 5 pss 1 1 sLaa' r..rm 02 W CD V ca a h cz a> ~i 0 g trff s a " a r _ - _ = 1 » i H »Mi* :!.« - g- po Ki o po co t* po PO •g a. T3 CS1 r—I r-3 h—I Žrebanj e ze o fcOŽIČl. K 10.000 ^ 5000*a«T 20°!« II4788 denarnih dobitkov. linscem-srečke dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: Itiiriiuipeštji. Waitznei*g;asHe G. (787—31) Izdate Ij in odgovorni urodu i k: iva n Z e I e z u\ k ar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne" •