PRIMORSKI DNEVNIK Leto XXX. Št. 296 (9002) TRST, torek, 31. decembra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je taskai v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do i. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 150 lir Skromen obračun Dinamični čas, ki ga živimo, terja od nas vseh, od človeštva sploh, da je vse njegovo delovanje usmerjeno v prihodnost. Včerajšnji dan je v tej dinamiki že Preteklost, ki sicer lahko za krajši ali tudi daljši čas pogojuje prihodnost, ni pa nujno, da je to pogojevanje zanjo usodnega pomena. Gledati na življenje tako pomeni verjeti, da je brdočnost lahko lepša od preteklosti, obenem pa pomeni tudi ne delati si iluzij, da je kakršnakoli sprememba na boljše mogoča brez boja proti silam, ki bi hotele kolo zgodovinskega razvoja zaustaviti ali celo pognati nazaj. Leto, ki odhaja, pušča v nas mešane občutke. Je bilo slabo? Je bilo dobro? Kako je odgovorilo na Pričakovanja človeštva? Odgovor najbrž ne bo mogel biti povsem zadovoljiv, vsaj ne v smeri, ki bi nas rešila zaskrbljenosti za nastopajoče leto. prizadevanja za mir in osvobajanje narodov so po eni strani odprla obetajoče strani: konferenca o evropski vamo-sti in sodelovanju, povezana z napovedanim zmanjšanjem izdatkov za oboroževanje, še vedno obeta možnost uspeha; izvenblokovska nevezanost velikega dela sveta se Je tudi v preteklem letu vse bolj uveljavljala kot determinanta mednarodne politike, mimo katere in Proti kateri tudi velesile niso mogle; osvobajanje kolonialnih narodov je naredilo pomemben korak naprej s padcem fašistične diktature na Portugalskem: Grčija se je osvobodila polkovniške tiranije itd. Toda po drugi strani je nevarnost za mir trajno prisotna, zlasti na Bližnjem vzhodu, kjer se na koži arabskega sveta križajo interesi vplivanja velikih sil, v Vietnamu, na Cipru, kjer se je labilnost svetovnega miru grozeče razodela. Gospodarska kriza, kateri je petrolejska kriza samo na stežaj odprla vrata in ki jo iz dneva v dan bolj občutimo tudi na lastni koži, ni v bistvu nič drugega kot skrajna zaostritev gospodarsko - političnih odnosov znotraj kapitalističnega sistema, oziroma v posplošenem obsegu med gospodarsko razvitimi in nerazvitimi področji zemeljske oble, med izkoriščane! in izkoriščanimi, kar je v vsej dramatičnosti za bodočnost človeštva razgalila tudi evropska konferenca o prehrani v Bukarešti. Če zožimo to panoramo mednarodnega položaja na državo, v kateri živimo, ni težko ugotoviti, kako se mednarodni gospodarsko politični položaj boleče odraža tudi v njenih mejah. Splošna kriza kapitalističnega sveta je v Italiji našla, spričo njene privezanosti na voz zahodne gospodarske skupnosti, skoraj izključne odvisnosti od surovinskega uvoza in spričo njenih preživelih gospodarsko - socialnih struktur, najrodovitnejši teren z vsemi težkimi posledicami. Kaže, da tudi ukrepi, ki jih je sprejela vlada, rojena po dolgotrajni krizi levosredinske koalicije m kot izhod po nuji notranjepolitičnega položaja, ne bodo mogli zagotoviti izhoda iz krizne situacije, če ne bodo upoštevali interesov delavskih množic. In če gospodarski položaj povežemo s političnim, za katerega so bile in so še značilne prevratniške mahinacije politične in gospodarske desnice, katerih razkrinkanje je bilo bolj kot politična volja vladajočega razreda rezultat moči demokratičnih sil v državi, potem je očitno, da je leto, ki odhaja, bilo za Italijo skrajno neugodno in da čaka italijansko družbo težko in odgovorno obdobje, ki v interesu demokratičnega in družbenega napredka v državi ne bo dopuščalo polovičnih rešitev ali celo izmikanja od reševanja nakopičenih problemov. In nazadnje še mi. Kako naj za nas ocenimo leto 1974? Če bi ga smeli soditi samo po besedah, obljubah, zagotovilih ali mogoče celo po nekaterih skromnih dosežkih za našo narodnostno skupnost, potem bi slika niti ne bila tako negativna. O priznanju in zaščiti naših narodnostnih pravic je bilo dokaj spodbudnih in iskrenih besed v izvoljenih telesih od deželnega do pokrajinskih in občinskih svetov v Trstu, Gorici in Vidnu; v tržaškem občinskem svetu se je — sicer na neformalni seji — končno lahko slišala slovenska beseda; določene obveznosti so bile sprejete na mednarodni manjšinski konferenci v Trstu, v programu nove deželne vlade, na raznih proslavah odporništva; slišali smo jih iz ust predstavnikov vseh političnih strank ustavnega loka. Skoraj bi rekli, da smo bili priče tekmovanju, kdo bo več obljubil. A rezultat, dejanski iztržek od vse te pripravljenosti na rešitev naših problemov? Slika je takoj drugačna, ko se soočimo z nekateri- mi dejstvi: Slovencem v Beneški Sloveniji kljub zagotovilom še niso omogočili tečaja slovenskega jezika in sramotna prepoved takih tečajev še ni bila javno preklicana, pripadnik slovenske narodnostne skupnosti je bil sodno in administrativno preganjan, ker je uveljavljal pravico uporabe slovenščine v odnosu z oblastmi; manjšinska konferenca praktično ni rodila drugih oprijemljivih rezultatov razen popularizacije naših nerešenih problemov na mednarodni pozornici; vprašanje globalne zakonske zaščite Slovencev v Italiji se ni premaknilo niti za korak naprej, njegova razlaga pa je dobila nove — seveda ne nam v prid — tolmače, v vidnih demo-kristjanskih krajevnih predstavnikih in celo v samem tedanjem zunanjem ministru Moru, ki je glede globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti svetoval «tenkočutno previdnost»; šolski pooblaščeni odloki, ki v državnem meriiu predstavljajo sicer korak na poti k demokratizaciji italijanske šole, so prezrli avtonomijo slovenske šole, česar tudi naknadna delna sprememba ni popravila; nov zakon o reformi italijanske radio-televizije je obšel ustanovitev deželnih televizijskih oddaj v slovenščini in jo uvaja šele po odločnem nastopu slovenskega in drugih poslancev v parlamentu; priznanje statusa stalnosti slovenskega gledališča še vedno ni rešeno in prihodnost našega gledališča visi slej ko prej na nitki. Še bi lahko naštevali skorajda v nedogled, kako je za naš položaj značilna neenakopravnost z večinskim narodom in z ostalimi narodnostnimi manjšinami v državi, kako smo še vedno narodnostna skupnost, s tremi kategorijami glede na uživanje ali bolje neuživanje z listavo in mednarodnimi dogovori sprejetih pravic. Tehtnica leta 1974 se spričo tega za nas odločno nagiba na stran neizpolnjenih obljub. Zato tudi v novo leto vstopamo kot upniki, kot Srečno novo leto 1975 želi Primorski dnevnik iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiuiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiuiiitiiiimuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu* SKLEPI MEDMINISTRSKEGA ODBORU ZA CENE CIP Podražitev gorilnega olja in cigaret Televizijska naročnina bo 18.000 lir Moro in La Malta zahtevata od sindikatov «mezdno politiko» • Mancini (PSI) poziva notranjega ministra Guija, naj kaznuje neposlušne generale ob sklepu leta v člankih za lista Moro ugotavlja, da se v Italiji v terjalci naših narodnostnih pravic. ! zadnjih mesecih kažejo simptomi u-Izkušnje pravijo, da so iluzije ne- 1 RIM, 30. — Rahel, komaj zaznaven optimizem, predvsem pa poziv delavskim sindikatom, naj ne zahtevajo «pretiranih mezdnih poviškov», ki ga spremlja posplošena obljuba, da bo vlada v letu 1975 «dosledno izpolnila davčno reformo»: to so, v bistvu, tezi, ki ju razvijata predsednik vlade Aldo Moro ter podpredsednik La Malfa «Sole - 24 ore» in «Globo». vame, ker vodijo v uspavanje. Toda optimizem .je upravičen, zlasti če sloni na realnosti in pripravljenosti na spopad z njo na široki fronti enotnosti in demokratičnega zavezništva. To spoznanje se mora v novem letu v večji meri konkretizirati v skupnih nastopih, v iskanju stičnih točk, ki jih ni malo, in v opuščanju tistega, kar nas ločuje v naših svetovnonazorskih in strankarskih razlikah. V nas je dovolj moči, da ob pomoči demokratičnih sil v državi izbojujemo naš boj in da bomo kot enakopravna narodnostna in deželna skupnost učinkovit most sodelovanja tudi med Italijo in Jugoslavijo v interesu sožitja in miru v svetu. Naj bo ta želja tudi naše voščilo za leto pred nami, ko bomo proslavljali 30-letnico zmage nad fašizmom in osvoboditve. Kasacijsko sodišče združilo sodne preiskave o «črni mreži» RIM, 30- — Kasacijsko sodišče je z nezaslišano razsodbo sklenilo, da združi sodne preiskave o «črni mreži» v teku v Turinu, Padovi in Rimu in jih zaupa sodnikom v prestolnici. Padovski sodnik Tamburino in turinski Violante bosta morala izročiti rimskemu kolegu dr. Fioreju doslej zbrano gradivo in vse sodne akte, ki so — po sklepu vrhovnega sodišča — veljavni. Kasacijsko sodišče bo 8. januarja nadalje razpravljalo o zapornem nalogu, ki ga je dr. Tamburino izdal za bivšega šefa obveščevalne službe Micelija in proti kateremu je general vložil priziv. Generalni pravdnik pri kasacijskem sodišču je v bistvu osvojil izvajanje Micelije-vih odvetnikov in zahteval razveljavitev zapornega naloga. Poročilo berite na 16. strani. padanje nebrzdane inflacije, medtem ko se na svetovnih tržiških nižajo cene surovin. Takoj zatem izraža Moro upanje, da bodo «socialni partnerji» (sindikati) sprejeli «rahel padec» v sistemu blagostanja, češ da je to nujno za končni poraz inflacije v naslednjih šestih 18 tisoč lir sklenjen, ne da bi RAI - TV imela novo vodstvo in pravi proračun, številke, ki jih nava- jajo, so namreč zelo splošne in niti prav točne. Glede podražitve cene kurilnega olja (mimogrede povedano, razlika v ceni bo v celoti šla v blagajne petrolejskih družb) pa obstaja- mesecih in začetek nove gospodar- ja resna nevarnost novih podražitev ske politike, po dosežku tega cilja. Moro zagotavlja, da je prepričeval sindikalne voditelje, naj sprejmejo to žrtev, češ da je to edina pot za izhod iz krize. V isti sapi pa obljublja, da bo davčna reforma zagotovila pravično porazdelitev bre men ir. dohodka. Vlada pripravlja, je dejal Moro, stvarne ukrepe na področju gospodarstva. Najprej bo podprla izvoz ter krčenje energetske potrošnje znotraj države in tistega dela potrošnje, ki sloni na uvozu, nato pa sprožila ukrepe za porast investicij v gradbeništvu, kmetijstvu in energetski nroizvodnji. Ugo La Malfa pa je za italijansko gospodarstvo uporabil sledečo prispodobo: «Naša barka ne bo nasedla na čeri, nimamo pa jamstev, da bo plula v zaželeni smeri, ker je breme na njej nesorazmerno natovorjeno.» Na področju stvarnih ukrepov velja vsekakor zabeležiti sklep, ki ga je odobril medministrski odbor za cene (CIP), ki mu predseduje Carlo Donat - Cattin. CIP je namreč sklenil povišati, za leto 1975, tarifo za letno naročnino za televizijske od-, daje in sicer na 18 tisoč lir ( + IVA). Kurilno olje, ki ga — v glavnem — uporabljajo termocentrale ENEL pa se bo podražilo za 49 lir za kilogram. Poleg tega so se podražile za 50 ali 150 lir domače in tuje cigarete. Me '. podražitve velja še omeniti od 15 do 20 odstoten povišek tarif za avtoceste, ki niso last IRT. Teh je v Italiji približno 40 odstotkov. RAI - TV je objavila svoja predvidevanja in trdi, da bo letos imela deficit 26 milijard lir, kar pomeni, da bo vnovčila 204 milijarde lir (113 za naročnine, 81 za reklamo in 10 za razne dohodke), potrosila pa jih bo 230. Med stroški omenja RAI - TV ustanovitev «tretjega kanala» do leta 1976. To naj bi bil kanal, ki ga predvideva reforma in naj bi bil namenjen posebnim in deželnim oddajam. V sindikalnih krogih so kritizirali predvsem to, da je bil povišek na drugotnega proizvoda - električne struje. Vlada se medtem pripravlja tudi na pomembni sklep o prehodu bolniške oskrbe v breme dežel. Z novim letom bodo morale dežele skrbeti za bolniško oskrbo, vendar ni j še jasno, s kakšnimi tehničnimi in ' finančnimi sredstvi. Vlada bo komaj v prvi polovici januarja razpravljala o razdelitvi posebnega «državnega sklada», iz katerega bodo črpale dežele sredstva za plačevanje bolnišnic. Politično življenje v prestolnici, kljub prazničnemu vzdušju, razburjata dve vprašanji: predvsem desničarski pritisk iz policijskih vrhov MOCflN POTRES JE 0PUST0SIL DOLINO INDA POD KARflKORUMOM Najmanj 4700 smrtnih žrtev potresa v severnem Pakistanu Fo prvem sunku, v soboto zvečer, so se skalnate gmote začele valiti z gora v dolino in pokopale pod seboj preživele prebivalce po ostavki dveh generalov (Quar-tuccija in Minghellija) s polemikami o ustanavljanju policijskega sindikata ter sklep levosredinskih strank v Benetkah, da se sporazumejo s KPI o skupni politiki za «reševanje Benetk». Ministra za notranje zadeve Guija, ki je izjavil, da je policija «vojaško telo», kar ne dopušča sindikalizma in s tem dejansko podprl akcijo dveh generalov, je kritično napadel socialistični prvak Giacpmo Mancini, ki mu je naslovil vprašanje in ga pozval, naj proti generaloma disciplinsko ukrepa. Gre torej za prvi o-stri spor med vlado in PSI o vprašanju, ki je ključnega značaja za perspektive demokratizacije policijskih sil in protifašistične usmeritve državnega aparata. Vprašanje je naslovil notranjemu ministru tudi demokristjanski poslanec Riccio, ki trdi, da je poskus | sindikalizacije policijskih agentov pra- ' vi «prevrat», proti kateremu se bo- j ri večina KD. Zato je tudi pozval Fanfanija, naj prepreči posl. Fracan- j zaniju (KD) predložitev ustreznega RIM, 30. — Notranji minister Lui-zakona, socialiste in republikance pa , aj (juj je sprejel v svojih uradih prisili, da spremenijo svoje mnenje, generala javne varnosti Quartucci- RAWALPINDI, 30. - V soboto, proti večeru, je strahoten potres opustošil vasi v pakistanskem delu doline reke Ind, ki izpod masiva Karakorum vedi proti kitajski meji. Po uradnih sporočilih pakistan ske vlade je število žrtev zelo visoko, trenutno računajo, da je smrtnih žrtev najmanj 4700, petnajst tisoč pa ranjenih. S tem so demantirane prve vesti, ki so govorile o razmeroma nizkem številu smrtnih žrtev. Potres je stresel rahla kamnita poslopja vasi Patan ter Jajal prav v trenutku, ko se je večina družin muslimanske vere pripravlja na večerne molitve. Zidovi in strehe so se začeli rušiti. Pokopali so pod ruševinami tisoče družin, toda tragedija se je komaj pričela. Prvemu potresnemu sunku, ob 17.15 (po ital. času ob 13.15) v soboto, so sledili še drugi, zaradi katerih so se v dolino začele rušiti ogromne kamnite gmote. Cele skale so se spuščale v dolino in pokopavale pod seboj vasi, hiše, ljudi. Potres je zajel področje več tisoč dvakratnih kilometrov v dolini, ki je nekaj sto kilometrov oddaljena od prestolnice dežele, kjer je predsednik vlade Zuflikar Aii Bhutto nemudoma sklical sejo vlade, da bi organiziral prvo pomoč. Enote vojske so se ob prvih jutranjih urah, v nedeljo, odpravile proti vznožju Karakoruma, toda skalnati in zemeljski usadi so popolnoma odrezali to področje od ostalega dela države. Vojska je morala umakniti kolono tovornjakov in odpravila reševalne ekipe s helikopterji. To je, seveda, počasnejše. Po prvih podatkih računajo, da je porušenih hiš najmanj 80 odst. v deželi Polas. Glavno mesto dežele, ki nosi isto ime, računa, da je pod ruševinami umrlo najmanj 10 odstotkov prebivalstva, ki šteje 15 tisoč ljudi. Na področje mečejo vojaški helikopterji šotore, odeje, zdravila in hrano. Število žrtev, kot omenjeno, je uradno 4700, vendar računajo, da se bo to število še zvišalo, ker manjkajo podatki o žrtvah v osamljenih gorskih vaseh, iz katerih trenutno ni sluha o preživelih družinah. Brezdomci se sedaj zbirajo v gručah, med ruševinami, kjer kurijo kresove, v upanju, da jih bodo reševalci opazili, pa tudi zaradi ostrega mraza, ki s smrtno nevarnostjo stoji na preži v dolini ruševin. ìui sprejel ostavko luartuccija in Minghellija Delo reševalcev med ruševinami lllllllllllllimilllllllllllllllllllllllHIIIIIIMIIIIIIIIliailllllHUlIUIlMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIN Titova poslanica ob novem letu o tem vprašanju. V nasprotnem primeru, trdi Riccio, bo del poslancev KD nastopil in glasoval proti podobnim predlogom. in Minghellija, katerima je spo-rbčil, da je sprejel njihovo ostavko na funkcije, ki sta ju imela v vrhovih policije. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Predsednik republike Tito v novoletni čestitki Jugoslovanom ugotavlja, da se v novo leto vstopa z velikimi mednarodnimi problemi in gospodarskimi krizami, vojnimi nevarnostmi in tudi z nekaterimi domačimi problemi, ki bodo v prihodnjem letu zahtevali cd Jugoslovanov veliko naporov, da bi se jih rešilo. Kljub vsem problemom je bilo leto 1974 po oceni Tita, zelo dinamično, precej uspeš-mò in, gledano dolgoročno, zelo pomembno za nadaljnji še hitrejši ra-szvoj jugoslovanske skupnosti. Bilo tje to leto velikega zgodovinskega pomena v nadaljevanju samouprav-pe revolucije, je poudaril Tito in V tej zvezi omenil pomen sprejema I i»stav zveze, republike in pokrajin. Iti so omogočile formiranje novega političnega sistema, ki zagotavlja vse neobhodne predpostavke za stvarno oblast delavskega razreda. Preteklo leto je pomembno tudi zaradi uspehov, ki so bili doseženi, na področju organiziranja sociali- ...„.mn,,,................................... Brežnjev odložil obisk v Egiptu Vzrokov odložitve niso pojasnili - Nov spor med Moskvo in Kairom? Medministrski odbòr za cene je sprejel sklep o povišanju cene kurilnega olja za termoelektrarne in povišek letne naročnine na televizijo, ki bo znašal 18 tisoč lir. Obenem izražata Moro in La Malfa rahel optimizem za perspektive zaustavitve inflacije v letu 1975, pod pogojem, da sindikati sprejmejo «mezdno politiko». V zameno obljubljata izpolnjevanje davčne reforme. Vnela se je, medtem, polemika med PSI in KD zaradi popuščanja notranjega ministra Guija pritiskom, ki prihajajo iz vojaških vrhov javne varnosti, ki nasprotujejo demokratizaciji policije. Generalni tajnik KP Sovjetska zveze Leonid Brežnjev je sklenil odložiti svoj nameravani obisk v Egiptu za nedoločen čas. O vzrokih odložitve ni uradnih sporočil, zarad česar opazovalci domnevajo, da je prišlo do novega spora med Kairom in Moskvo. MOSKVA, 30. — Obisk, ki bi ga moral generalni tajnik KP Sovjetske zveze opraviti prihodnji mesec v Egipt, je bil odložen za nedoločen čas. Sporočilo je objavila agencija TASS, po kateri je bil obisk v Egiptu, Siriji in Iraku odložen sporazumno z voditelji teh držav. A-gencijsko poročilo navaja, da bo no- vi datum obiskov določen pozneje, ne pove pa ničesar o vzrokih odložitve. Sporočilo o odložitvi obiska ni prišlo nepričakovano. Po «nujni poslanici» Brežnjeva predsedniku Sadatu in po nenadnem obisku egiptovskega zunanjega ministra Fahmija in vojnega ministra Gamasija v Moskvo so mnogi politični opazovalci že v preteklih dneh sprožili domnevo, da bi utegnili obisk odložiti. Pri tem je bilo zgovorno dejstvo, da se je «Pravda» v svojih člankih o sovjetsko - egiptovskih pogovorih skrbno ! izogibala vsakršnemu namigu na nameravano potovanje sovjetskega 'voditelja v Kairo. Danes pa se je zvedelo, da so še pretekli torek v zadnjem trenutku blokirali članek, ki bi ga morala «Pravda» še istega «ne objaviti o obisku v Egiptu. To (omeni, da je bil sklep o odložitvi s prejet še pred poslanico Brežnje-i \ a Sadatu in da je bil torej obisk 'dveh egiptovskih ministrov v Moskvo namenjen verjetno obrazložitvi vzrokov odložitve. O teh vzrokih pa za sedaj še ni ničesar znanega, možne so le domneve. Najverjetnejša je seveda tista, ki govori o zaostritvi starega spora med Moskv in Kairom, se pravi spora, ki je izbruhnil na dan še pred dvema letoma, ko je Sadat izgnal iz države sovjetske vojaške .Ts - TT-® ' ' m svetovalce. Prav vprašanje vojaških svetovalcev je menda spet kamen spotike: kaže, da je Brežnjev v zameno za dobavo novega orožja Egiptu, predvsem najmodernejših letal «mig 25» in protiletalskih raket, zahteval, naj Egipt ponovno sprejme svetovalce. Sadat pa se upira tej zahtevi, ki bi verjetno imela negativne posledice za sedanjo egiptovsko politiko ravnovesja med supersilama. Tezo o sporu potrjuje tudi dejstvo, da je «Pravda» dala le majhen poudarek obisku obeh egiptovskih ministrov ter da je pogovor Sada-tovih odposlancev z Brežnjevom trajal le pičle pol ure. če upošte- vamo čas, ki ga terjajo običajne protokolarne formalnosti ter prevajanje, lahko zaključimo, da je bil razgovor o političnih problemih naravnost telegrafski. Obstajajo pa še druge domneve o vzrokih odložitve. Med drugim se govori, da je Brežnjev bolan. Znano je, da je sovjetski voditelj videti v zadnjih časih precej utrujen (star je 68 let), sedaj pa je tudi «močno prehlajen», treba pa je tudi upoštevati, da bi moral biti obisk šele čez petnajst dni in da bi v tem času Brežnjev lahko okreval. Nekateri opazovalci pa menijo, da so obisk odpovedali v pričakovanju nevarnih razpletov bližnjevzhodne krize: Egipt naj bi nameraval spio žiti novo vojno proti Izraelu, Brežnjev pa ne bi hotel vzbuditi občutka, da je sam podprl to egiptovsko pobudo. Tudi ta domneva pa ni verjetna spričo politike sprave, ki jo Sadat vodi v zadnjem času. Končno pa ostaja še domneva o notranjih nesoglasjih v sovjetskem vodstvu, ki naj bi terjale prisotnost Brežnjeva v Moskvi. Jasno je, da verodostojnosti te domneve m' mogoče za sedaj preveriti. Na sliki: razgovor med sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom (desno) in šefom egiptovske diplomacije Fakmijem. h stičnih sil in njihovega akcijskega usposabljanja, predvsem v vrstah Zveze komunistov, ter zaradi rezultatov, doseženih na področju kmetijstva in industrijske proizvodnje. Tito je istočasno opozoril na težave, s katerimi se je v letu 1974 soočevalo jugoslovansko gospodarstvo, ki so bde posledica tudi subjektivnih slabosti ter ugotovil, da se s problemi v gospodarstvu mora računati tudi v prihodnjem letu zaradi mednarodnih gospodarskih pogojev, ki so vse težji, in zaradi negativnega gospodarskega položaja na svetu. Prav zato se mora Jugoslavija v še večji meri kot doslej naslanjati na lastne moči ter bolje izkoristiti domače rezerve, s katerimi razpolaga, boljše organizirati proizvodnjo, lastne surovinske vire in zmogljivosti in bolj varčevati. Jugoslavija je bila v preteklem letu, po ugotovitvi Tita, zelo aktivna v razvoju vsestranskega mednarodnega sodelovanja, posebno v iskanju rešitev na vprašanja, ki obremenjujejo odnose na svetu in ogrožajo mir. Poleg tega si je Jugoslavija s svojo dosledno politiko pridobila nove prijatelje in še bolj utrdila svoj mednarodni položaj. Položaj na svetu je po Titovi oceni kljub pozitivnim gibanjem že vedno zaskrbljujoč, kajti v mednarodnih odnosih so še vedno prisotni nasilje, ostanki kolonializma in neokolonializma, vmešavanja v notranje zadeve in razni pritiski. Ne vlagajo se zadostni napori za rešitev kriz na Bližnjem vzhodu, Cipru, In-dokini, čeprav vsi opozarjajo na nevarnost, ki jih te krize predstavljajo za mir in varnost na svetu. Kar se tiče položaja v Evropi je hrabrilno, ker kaže, da bi se mogla konferenca o evropski varnosti in sodelovanju uspešno končati, kar bi se pozitivno odražalo tudi na ostali del sveta in bilo, po mnenju Tita, najlepše obeležje 30-let-nice zmage nad fašizmom. Tito v svoji novoletni poslanici poudarja tudi pomembno dejavnost, ki so jo v letu 1974 opravile neuvrščene države, ki postajajo vedno bolj ne le moralno politični dejavnik, temveč realna materialna sila, brez katere se ne morejo več reševati aktualna mednarodna politična in gospodarska vprašanja. V preteklem letu so bili prav tako storjeni prvi koraki v graditvi takega sistema mednarodnih gospodarskih odnosov, ki bi morali temeljiti na stvarni enakopravnosti in upoštevanju interesov vseh držav. Socialistična Jugoslavija, je poudaril Tito, je bila v preteklem letu zaradi svoje neodvisne politike izpostavljena pritiskom, prav tako niso prenehale razne špekulacije okrog njenega nadaljnjega razvoja. Vse to pa zaradi trdnosti in icnotnosti narodov Jugoslavije in podpore vseh naprednih sil na svetu, ni zaustavilo Jugoslavije na ijeni poti. Jugoslavija bo nadaljevala svojo dosledno politiko in prispevala, kolikor največ more, k rkzvoju vsestranskega in enako-piavnega mednarodnega sodelovanja in ohranitvi miru na svetu, to bo jamstvo tudi nadaljnji krepitvi njenega mednarodnega položaja. B. B. TRŽAŠKI DNEVNIK OD JUTRI DALJE V DEŽELNI REZIJI Bolnišniška oskrba na enakopravni podlagi in brez časovnih omejitev Do objave zakona Vpisne formalnosti, Z jutrišnjim dnem bo deželna uprava prevzela nase vse naloge v zvezi z bplnišniško oskrbo, ki so jih doslej izvajale bolniške blagajne, vključno blagajne znotraj posameznih podjetij. S tem se bo tudi na našem področju začel izvajati državni zakon štev. 386 iz letošnjega leta, ki uvaja večkrat napovedano preosnovo zdravstva. Pred uvedbo nove ureditve je deželni odbornik za zdravstvo Tri-pani povabil na poseben sestanek ravnatelje deželnih sedežev bolniških blagajn ter predsednike in ravnatelje bolnišnic iz vse Furlanije-Julijske krajine. Na sestanku, ki je bil včeraj popoldne v našem mestu, je odbornik seznanil predstavnike bolniških blagajn in bolnišniških ustanov z vsebino deželnega zakona o preosnovi zdravstva, ki je bil izglasovan na seji deželne skupščine dne 20. decembra 1974. V tej zvezi je Tripani naglasil, da bo deželna uprava z jutrišnjim dnem prevzela nase bolnišniško oskrbo deželanov, splošno in specialistično oskrbo pa bodo še naprej vodile bolniške blagajne. Glede finančnega položaja bolnišniških ustanov je govornik nadalje podčrtal, da je treba zlasti v tej fazi strogo ločiti dosedanjo režijo bolniških blagajn od nastopajoče režije deželne uprave. Ustrezna finančna sredstva mora nujno prispevati država, kakor mora država poravnati tudi dolgove, ki jih imajo bolniške blagajne do posameznih bolnišniških ustanov. Deželni zakon, ki uvaja zdravstveno preosnovo, bo obljavljen v u-radnem vestniku šele januarja 1975 in bo torej stopil v veljavo šele potem, ko bo dežela že prevzela nase bolnišniško oskrbo deželanov. Da bi med tem časom lahko delovalo na podlagi točno določenih pravil, je deželno odborništvc za higieno in zdravstvo sestavilo dokument, ki določa naslednje smernice: deželna uprava bo skrbela za bolnišniško oskrbo deželanov brez kakršne koli časovne omejitve in bo nudila vsem upravičencem povsem enake storitve. Oskrba bo brezplačna za revne deželane in ne bo nalagala nobenih izdatkov bolnikom, ki uživajo oskrbo vzajemnih zavodov in bolniških blagajn, tudi ko gre za orga-delujejo znotraj posa- začasno poslovanje po posebnem pravilniku poravnava oskrbovalnih in izdajanje napotnic meznih podjetij. Postopki, po katerih se bolniki sprejemajo v bolnišnice, bodo kolikor mogoče poenostavljeni. To načelo velja tudi za oskrbo v zasebnih zdravstvenih domovih. s katerimi je deželna uprava uvedla ustrezne oblike sodelovanja. Bolnike bo povsod sprejemal dežurni zdravnik, v nujnih primerih pa bo sprejetje bolnika obvezno. Ustrezne oskrbovalnine bo poravnala neposredno deželna uprava, vendar le kar zadeva splošno bolnišniško oskrbo. Stroške za drugačne oblike oskrbe, tako denimo stroške za prevoz bolnikov v zasebna zdravilišča in podobno, pa bodo morale kriti ustrezne bolniške blagajne. Za posredno oskrbo bolnikov pri zdravstvenih ustanovah, s katerimi ni deželna uprava sklenila sporazumov o sodelovanju, bo dežela poravnala stroške po tarifnem pravilniku, ki velja v podobnih ustanovah, ki sodelujejo z deželo. Dokument deželnega odbomištva navaja kategorije deželanov, ki imajo pravico do bolnišniške oskrbe, bolnišnice in zdravilišča ter pravice in dolžnosti posamezikov in ustanov. V tej zvezi velja posebej omeniti poglavje, v katerem odborništvo pojasnjuje postopek za vpis posameznih deželanov. Za vpis bo dežela razposlala občinam in bolnišnicam posebne vpisne pole v dvojniku: eno kopijo bo zadržala deželna uprava, drugo pa bo shranil sestavljavec in bo to dokument, na podlagi katerega bo posameznik brez vsake druge formalnosti lahko deležen bolnišniške oskrbe. Pristojni deželni urad bo na podlagi prispelih vpisnih pol izdal posameznikom dokončen vpisni dokument. Vpisno pristojbino bo dežela izterjala po postopku, ki velja za izterjanje neposrednih davkov. Veljavnost vpisa ba trajala tri leta; izbris bo možen samo v primerih, ko bi posameznik prešel v drugo kategorijo I upravičencev ali v primeru smrti. ' Z ODREDBO ZGONISKEGA ŽUPANA Razveljavljeno dovoljenje za gradnjo hotela «Delte» Preprečen nov poskus spreminjanja etničnega značaja naših krajev Kot smo na kratko že poročali, je zgoniški župan s svojo odredbo št. 3231 z dne 19. decembra dokončno razveljavil dovoljenje (št. 430 z dne 2. maja 1974), izdano podjetju «Delta» iz Trsta, ki je nameravalo zgraditi hotel - motel residence na Devinščini, v zgoniški občini, ob trbiški avtocesti. O svojem ukrepu je župan obvestil občinski svet na seji 20. decembra, besedilo županove odredbe pa je objavljeno tudi na oglasni deski na županstvu v Zgoniku. i Gradbeno dovoljenje je razveljavljeno, ker načrt za motel-hotel residence ni v skladu z občinskim regulacijskim načrtom, po katerem je omenjeni kraj v Devinščini vključen v zeleno, nezazidljivo področje. Poleg tega pa gradbeni načrt ne upošteva predpisov glede razdalje novih zgradb od cest. Zaradi vsega tega in po ugodnem mnenju občinskega tehničnega urada ter občinske gradbene komisije je župan podpisal odredbo, s katero razveljavlja gradbeno dovoljenje. Z županovo odredbo je torej rešena zadeva, o kateri smo prvič poročali v našem listu 6. novembra. ............................................................. OBSEŽEN PROGRAM DELA TRŽAŠKE OBČINSKE UPRAVE Sredi januarja 1975 glasovanje o resoluciji o rabi slovenščine v občinskem svetu v Trstu Različna stališča o rabi slovenščine - Sporno vprašanje zdravstvenega konzorcija Včeraj se je v tem letu zadnjič sestal tržaški občinski odbor, ki je sprejel več sklepov upravnega značaja, saj s koncem leta zapadejo tudi številni upravni roki za razne vloge in druge obveznosti občinske uprave. Zaradi praznikov je v _u-pravnem življenju prišlo do določenega zatišja, ki je tudi drugače razumljivo, saj so se zaključile razprave o proračunih, ki so posegle tudi na širša področja upravnega in političnega življenja občin in tržaške pokrajine. Takoj po prazniki pa se bo upravno in politično življenje obnovilo. Tržaška občina ima na dnevnem redu številna in med njimi nekatera zelo važna vprašanja. Predvsem je treba izpolniti obvezo in do 15. ja- nizacije, ki _ . ........................................... SINDIKALNI PREDLOGI OBČINSKI UPRAVI Stališča sindikatov glede preosnove prevoznih tarif Za delavce in študente predlagajo znižane cene vož enj, za upokojence, brezposelne in invalide pa brezplačne vožnje žaško občino, za njene upravitelje ter za vso mestno skupnost.» Po toplem voščilu vsem Tržačanom je župan poudaril, da bo leto 1975 prevzelo težko dediščino gospodarske krize, ob tem pa je izrazil zaupanje, da bo naše mesto, skupaj z vso državo, znalo najti v množičnosti svojih dejavnosti tisti čut odgovornosti, ki ga zahteva težavnost položaja ter premostiti težave in doseči zastavljene cilje. Enotna sindikalna federacija CG IL, CISL in UIL je v zvezi z vprašanjem tarifarne preosnove javmn prevozov, po številnih informativnih srečanjih s sindikalnimi predstavniki kategorije, predložila občinski upravi dokument, v katerem predlaga ustanovitev pokrajinskega konzorcija za prevoze ter zahteva, da občinski odbor _ ne zmanjša prog ali števila voženj. Obenem predlaga občinskim upraviteljem, da izvedejo izboljšave v sektorju javnih prevozov, tako kot je izšlo iz predlogov sindikalnih organizacij ter iz načrta, ki ga je svojčas izdelalo občinsko podjetje ACEGAT sporazumno z občinami tržaške pokrajine. Med zahtevami sindikalne federacije je seveda tudi municipalizacija zasebnih avtobusnih podjetij. Samo z izpolnitvijo teh pogojev, meni enotna sindikalna federacija, bo mogoče skladno izvesti preosno vo tarifarnega sistema, Za rešitev tega perečega vprašanja sindikalne organizacije zato predlagajo uvedbo posebne izkaznice za delavce, ki naj bi veljala za 12 voženj na vseh avtobusnih progah. Cena izkaznice naj bi bila 3 000 lir. Obenem predlagajo brezplačne izkaznice za upokojence (od 55 let ženske, 60 let moški), ki prejemajo do 60.000 lir pokojnine, za vse brezposelne ter invalide. Glede mesečnih abonmajev za delavce predlagajo sledeče tarife: 1.800 lir za eno progo, 3.000 lir za dve progi, 3.500 za tri proge ter 6.000 lir za celotno avtobusno o-mrežje. Za študente pa predlagajo 1.000 lir za eno progo, 1.500 za dve ter 2.000 lir za celo omrežje. nuarja sklicati občinski svet, ki bo glasoval o desetih resolucijah, ki so jih vložile razne svetovalske skupine. Po večini gre za resolucije, ki niso sporne, z izjemo resolucije o uporabi slovenskega jezika v občinskem svetu, ki jo je v imenu svetovalske skupine KPI obrazložil svetovalec Stojan Spetič. Svetovalec zahteva, da se tako.' uveljavi ta pravica in da naj župan preskrbi za ustrezno prevajalsko službo. Pri tem pa se je svetovalec skliceval na že sprejete resolucije o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti in za katere so glasovale vse skupine občinskega sveta z izjemo fašistov. Kot je znano, je prišlo to vprašanje tokrat konkretno na dnevni red z zahtevo odbornika Slovenske skupnosti Dolharja, da mu mora župan omogočiti, da kot slovenski svetovalec govori slovensko. Na tej osnovi je delegacija občinskega odbora posredovala pri predsedstvu vlade, kateremu so izročili pismo, ki ga je župan poslal že predsedniku vlade Rumorju z zahtevo po uradnem stališču o uporabi slovenščine, formalno zahtevo slovenskega odbornika in njegov govor, ki ga je itnel v občinskem svetu. Delegacija je tudi zahtevala, da se predsedstvo vlade čimprej izreče o osnovnem vprašanju, če je potrebno posebno zakonsko določilo in v kolikor je potrebno, da naj vlada vloži v parlamentu ustrezni zakonski predlog. Že na tej seji bo verjetno prišlo tudi do imenovanj v nekatere važne ustanove. Kmalu pa bo občinski svet razpravljal o zdravstvenem konzorciju, za kar je bil že izdelan osnutek statuta in o katerem so že razpravljali z okoliškimi občinami. Pri tem je prišlo do različnih stališč, ki se menda nanašajo na bistvena vprašanja bodoče zdravstvene ko smo izvedeli, da prej omenjeno podjetje hoče v zgoniški občini zgraditi hotel - residence in da že vnaprej prodaja apartmaje, kar je zelo razburilo občinske upravitelje in sploh slovensko javnost. Nato je župan z odredbo št. 2800 z dne 9. novembra določil začasno prekinitev gradnje zaradi tehničnih ugo-tavljani zaradi pritožb, ki jih je prejela občinska uprava. Z zadovoljstvom objavljamo vest in pozdravljamo županov ukrep, ki je preprečil nov poskus spreminjanja etničnega značaja naših krajev. V PETEK IN SOBOTO Caberjev show v Rosse ttiju V Rossettijevem gledališču bo v petek, 3. in v soboto, 4. januarja izven abonmaja nastopil znani italijanski pevec in avtor Giorgio Gaber, ki bo predstavil svoj že peti show «Anche per oggi non si vola». Gre za izbor 20 pesmi in nekaj proze, ki — kot je sicer značilno za Gaberja — vsebujejo polno ironije in večkrat tudi globoka sporočila publiki. Gaberju je pri pisanju besedil pomagal Sandro Luporini, za glasbene motive pa je poskrbel Giorgio Ca-sellato. Gledališča Di Lorenzo sprejel tržaške novinarje Včeraj je vladni komisar, prefekt dr. Di Lorenzo sprejel s člani svoje družine in sodelavci tržaške novinarje, s katerimi je izmenjal voščila za uspešnejše 1975. leto. ureditve in je sedaj sporno, če bo do konzorcija lahko v roku sploh prišlo. Iz vrst levosredinske koalicije smo slišali stališče, da ne mislijo glede bistvenih vprašanj popustiti in da je treba sprejeti predloženi osnutek, kateri se lahko izboljša glede tehničnih in nekaterih drugih vprašanj. Takoj za tem pa je na dnevnem redu občinskega sveta prav tako važno vprašanje podrobnega regulacijskega načrta za zgodovinsko središče Trsta in nato verjetno nič manj pomembna urbanistična ureditev Krasa. Občinska uprava pripravlja tudi osnutek ureditve prometnega konzorcija, kar pa je v sedanjem gospodarskem položaju zelo trd in najbrž nerazvozljiv vozel. iiiiiiiiitimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiimiiHimiimitiiMiii PREDLOG ŠOLSKEGA ODBORA PREDSTAVNIKOV KONZULI V ŠOLO MORA PRODRETI ANTIFAŠISTIČNI DUH Odbor je izdal dokument s predlogi za preobrazbo šolskega sistema in vabi vse demokratične sile na razpravo NAROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1975 CELOLETNA polletna MESEČNA . Lir 17.500 Lir 9.500 Lir 1.750 ZA VSE NAROČNIKE: ■ brezplačno mesečnik DAN VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ■ za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975. Naročnine sprejemajo: ■ uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823 ■ raznašalci ■ pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374 ■ Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192 Vsak nov naročnik bo prejemal Primorski dnevnik en mesec brezplačno. «Čeprav pooblaščeni odloki ne predstavljajo še prave reforme šolstva in vsebujejo vrsto protislovij, lahko postanejo po drugi strani o-dlična priložnost za odpiranje novih poti v korenito preobrazbo šolskega sistema, če bodo demokratične sile pri tem pokazale dcbro voljo». To je uvod in obenem osnovna misel dokumenta, ki ga je v preteklih dneh izdal odbor predstavnikov kon- zult za višje srednje šole. Odbor, lil UUSCCl Z.aopci* Z NEDAVNEGA SESTANKA TRŽAŠKIH GRADBENIKOV Bo konca avgusta projektiranih le 963 novih stanovanjskih enot Močan padec v primeri z lanskim letom - Med glavnimi raz. logi tudi pomanjkanje ustreznih urbanističnih inštrumentov Leto, ki se zaključuje, se uvršča med posebno neugodna obdobja tržaškega gradbeništva. To je osnovna ugotovitev nedavnega sestanka predstavnikov zbornic in strokovnih organizacij arhitektov, gradbenih in-dustrijcev, geometrov, inženirjev in industrijskih izvedencev s tržaškega področja. Kriza tukajšnjega gradbeništva se zgovorno odseva v podatkih, ki se nanašajo na obseg novo projektiranih stanovanj v okviru tržaške občine in ki izkazujejo naslednjo sliko: v letu 1972 je znašala skupna prostornina projektiranih stanovanj okrog 1 milijon kub. metrov, kar ustreza 2.558 stanovanjem; v letu 1973 je znašala skupna prostornina novo projektiranih stanovanj le 620.000 kub. m, kar ustreza 1.535 stanovanjem; v prvih osmih mesecih letošnjega leta (podatki za naslednje mesece niso še na razpolago) pa je skupna prostornina padla na 416.902 kub. m, kar ustre- Voščilo tržaškega župana Spaccinija Župan tržaške občine inž. Spacci-ni je kot običajno izrekel ob zaključku leta svoje voščilo. «Minilo je leto, ki je bilo težko za vso dr-.,.«— — --------—• žavo,» je rečeno v voščilnici, «leto, za 963 stanovanjem, medtem ko je ki je bilo izredno zahtevno za vse | znašala v ustreznem razdobju lan-dejavnike vsedržavnega in krajev-1 skega leta 490.944 kub. metrov nega življenja in torej tudi za tr-l Kriza, ki je zajela to področje, je torej huda, na «srečo» i>a se tržaško prebivalstvo ne množi, tako da mora gradbeništvo skrbeti v glavnem le za pripravo stanovanj, po katerih sprašujejo nove družine (v tržaški občini se poroči poprečno po 1.500 parov na leto) in ki naj nadomeščajo stara in dotrajana stanovanja. V tem pogledu so na sestanku naglasili da je danes v Trstu o-kroglo vzeto 100.000 stanovanj, od tega pa je kar 70.000 enot starih, neprimernih ali potrebnih nadomestitve Razloge za krizo je treba po mnenju tržaških gradbenikov iskati v dobri meri v zamudi, s katero pristojni občinski organi zadoščajo zakonskim predpisom na področju urbanistike: potem ko je bil leta 1970 sprejet splošni regulacijski načrt, bi bila morala občma pripraviti va-riante, ki sé nanašajo na področja javnega interesa, podrobne načrte za urbana področja in zlasti za zgodovinsko središče Trsta, ter podrobne načrte za Kras in obalno področje. Teh inštrumentov, brez katerih se gradbena dejavnost ne more razviti, še vedno ni na raz- polago, oziroma jih občinska uprava le z veliko počasnostjo šele sedaj pripravlja. Tržaška občinska uprava — ugotavljajo nadalje predstavniki gradbenih podjetij in strokovnih organizacij — kaže vse premalo odločnosti, ko gre za poseganje na to področje. Dokaz za to je tudi novi gradbeni pravilnik, ki je postavil pred gradbenike vrsto zaprek: te zahtevajo vsaka zase poseben postopek, tako da se zamude čedalje bolj kopičijo, s tem v zvezi pa tudi težave, ki jih povzroča skokovito naraščanje cen. Občinska uprava bi na primer lahko odpravila pravilo — menijo gradbeniki — po katerem si morajo lastniki nepremičnin priskrbeti posebno dovoljenje tudi za najmanjše popravilo ali za neznatno izpopolnjevanje stanovanj, na primer s higienskega vidika. Kar zadeva urbanistično poseganje po rajonih, bi bilo dobrodošlo večje sodelovanje rajonskih konzult. Te se po mnenju gradbenikov in izvedencev vse premalo u-kvarjajo z urbanističnimi vprašanji. ki ima svoj sedež pri rajonski kon-zulti za Novo mesto, je po podrobni analizi položaja višje srednje šole izdelal vrsto konkretnih predlogov za korenito preobrazbo šole ter ga predložil širši javnosti v razpravo z vabilom vsem družbenim silam, da o teh predlogih skličejo javne skupščine ter da se s tem res izoblikuje širša volja in zahteva po odprtju šole do družbenih in kulturnih problemov Med splošnimi zahtevami predloženega dokumenta naj navedemo zahtevo po podružabljenju vseh družbenih uslug, pravico do šolske oskrbe, ki naj jo prevzame dežela, skrb za obnovitev didaktičnih metod in vzgojnih programov, skrb za povezavo med višjo srednjo šolo in družbeno-kulturno stvarnostjo, ki jo obkroža, zahtevo po okrepitvi šolske zdravstvene oskrbe ter predvsem zahtevo po novi kulturni in politični vsebini v učnem sistemu šole, ki naj bo v funkciji demokratizacije in antifašizma. V šoli je treba skratka vzpostaviti prakso demokracije s prirejanjem skupščin, ki naj bodo odprte vsem družbenim oblikam, tako da bi res prišlo do podružabljenja uporabe šolskih struktur, v nasprotju z dosedanjim gledanjem na šolo kot na avtoritaren in hierarhiziran sistem, v katerem naj bo vzgoja «nevtralna» in «apolitična». V tem duhu in z odprtim soočenjem, se zaključuje dokument odbora predstavnikov konzult za višje srednje šole, morajo potekati priprave na začetek izvajanja pooblaščenih odlokov. • Pisarne občinskega anagrafskega in matičnega urada bodo danes odprte samo od 9. ure do 11.30. • Kvestura sporoča, da morajo najpozneje do 5. januarja 1975 vsi tisti, ki posedujejo kakršnokoli strelno o-rožje, prijaviti v dveh kopijah vrsto in serijsko številko orožja najbližjemu komisariatu javne varnosti, tudi če so orožje že prijavili na podlagi 38. člena zakonika o javni varnosti. V SREDO IN ČETRTEK Zaprti uradi generalnega konzulata SFRJ Uradi Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v sredo, 1. januarja in v četrtek, 2. januarja 1975, zaprti zaradi državnega praznika. Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča vse pevce, inštrumentaliste in vse sodelavce pri drugem programu, da bo prva skupna vaja na stadionu «1. maj» dne 3. 1. 1975. Najprej ob 19. uri orkester, nato ob 20.30 ves ansambel. Izleti ŠD Breg organizira 6. januarja 1975 tradicionalni smučarski izlet v Kranjsko goro ali na Krvavec. Vpisovanje pri vaških zastopnikih. Včeraj-danes Danes, TOREK, 31. decembra SILVESTER Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.30 — Dolžina dneva 8.44 — Luna vzide ob 19.46 in zatone ob 9.06 Jutri, SREDA, 1. januarja NOVO LETO Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,5 stopinje, najnižja 8,6, ob 19. uri 10,4 stopinje, zračni pritisk 1024,1 narašča, veter 27 km na uro severovzhodni, sunki 50 km, vlaga 21 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 30. decembra 1974 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 20 oseb. UMRLI SO: 68-letni Alfredo Catania, 68-letna Pierina Battistuta por. Marson, 79-letni Rotilio Valoppi, 80-letna Maria Riccobon vd. Parovel, 84-letni Luzio Bascetta, 75-letna Anna Gojca, 70-letni Emil Slobec, 80-letna Antonia Kirin por. Kuzmič, 69-letni Giuseppe Del Rio, 61-letni Oreste Cilò, 63-letna Pierina Ferluga vd. Lazar, 88-letna Erminia Benussi vd. Papirio, 86-letna Maria Scrobogna vd. Kasiliter 90-letna Mary Alda Bolle vd. Loy, 77-letna Carla Fabro vd. Berlocchi, 87-letna Giovanna Furlan vd. Frausin, 77-letna Ada Dizorz vd. Cardona, 78-letna Sabina Falcettini, 79-letna Alfonsa Piccioli por. Golima-ri, 85-letna Maria Srezhnik por. Fonda. LOTERIJA (28. decembra) BARI 86 50 40 66 90 CAGLIARI 5« 77 76 31 13 FIRENZE 30 40 8 23 13 GENOVA 36 8 41 34 53 MILANO 52 11 33 17 16 NAPOLI 54 23 69 45 78 PALERMO 78 57 74 36 45 ROMA 26 85 68 75 30 TORINO 16 2 59 60 14 VENEZIA 52 15 13 46 6 ENALOTTO 2X1 XXX 2 1 1 X 1 2 KVOTE: 12 točk — 8.047.000; 1 točk 220.800; 10 točk — 21.300 Ur. POLITEAMA ROSSETTI V petek, 3. in v soboto, 4. januarja 1975 Giorgio Gaber v «Anche per oggi non si vola». Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni (tel. 36-372 — 38-547). AVDITORIJ Danes počitek, jutri ob 17. uri zadnja ponovitev «Austria era un paese ordinato» Lina Carpinterija in Mariana Faragune. Ljudske cene: 1.500 Ur. Rezervacije pri osrednji blagajni (Pasaža Protti). Kino DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina - Patuna, Trg sv. Jakoba 1; Grigolon. Alla Minerva, Trg V. Gioì ti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 20C-121), Sesljan (tel. 209-197), žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124). STR Al N Dolina št. 40 tel. 228116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah; poroke, rojstva, godovi, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače. Ob petkih zaprto. vošči vsem srečno novo leto Ariston Danes zaprto. 1. 1. 1975 16.30-22,00 «L’ultima corvè». Barvni film. Igra Jack Ni-cholson. Prepovedano mladini pod 14. letom. Nazionale 14.30-20.30, 1. 1. 75 14.30 «Robin Hood», barvni Walt Disne-yev film. Risanka. Excelsior 14.30—20.15 «Ceravamo tanto amati». Nino Manfredi, Vittorio Gassman, Stefania SandreUi. Barvni film. Grattacielo 15.30—«Travolti da un insohto des&no neH'azzurro mare d’agosto». Barvni film. G. Giannini, M. Melato. Prepovedano mladini pod 14. letom; 1. 1. 75 začetek ob 14.00—22.15. Fenice 14.30—20.20 «Porgi l’altra guan eia». Terence Hill, Bud Spencer. Barvni film. Eden 15.30—20.00 «Finché c’è guerra c’è speranza». Alberto Sordi in Silvia Monti. Barvni film. Ritz 15.30—20.00 «Agente 007: L’uomo dalla pistola d’oro». Barvni film. Igra Roger Moore. Aurora 15.00—20.00 «Anche gU angeli tirano di destro». Barvni film. Capitol 16.30—20.30 «Herbie il maggiolino sempre più matto». Cristallo 15.30—20.15 «Il grande Gat-sby». Barvni film. Igra Robert Red-ford in Mia Farrow. Impero 15.30—20.00 «La stangata». P. Newman in Robert Redford. Filodrammatico 16.00—22.00 «Ginger, il simbolo del sesso con licenza d’amare». Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30—20.00 «Il maggiolino Dudu contro leoni, pantere e zebù». Barvni film. 1. 1. 75 14.30 «H ritorno di Zanna bianca». Barvni film. Ideale 16.00—20.00 «I Malamondo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «L’arbitro», film v barvah. Landò Buzzanca, Joan Collins. Abbazia 16.00 «Piedone lo sbirro». B. Spencer. Barvni film. Astra 16.00—20.30 «Silvestro gatto maldestro». Barvna risanka. 1. 1. 75 15.00 «Buch Cassidy», film v barvah. P. Newman in R. Redford. Volta - Milje Danes zaprto. 1. 1. 75 15.00 «5 matti al Super-mercato». I Charles. Mignon 16.00—22.00 «La bestia di sangue». Barvni film. Radio Danes zaprto. 1. 1. 75 14.00 «Valdez il mezzo sangue». Barvni film. Igra Charles Bronson. Predsednik upravnega odbora SLOVENSKEGA RAZISKOVAL-NEGA INŠTITUTA sklicuje na podlagi 6. člena pravil redni občni zbor, ki bo dne H. Ja' nuarja 1975 ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, Trst, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora 2. Obračun in predračun 3. Popravki statuta 4. Razno Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na 3. občni zbor, ki bo v četrtek, 16. januarja 1975, ob 15-31’ v Gregorčičevi dvorani v Ul- G6PPa 9, I. nadstropje. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika, 2. poročila, 3. sprememba pravil. 4. razrešnica dosedanjemu odboru, Jj-volitve upravnega in nadzornega odbora, 6. razno. Če ob napovedani uri ne bo var vzoče zadostno število članov, ki 1® potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih. Prispevki Mali oglasi UGODNO PRODAM 127, 3 vrata, 5 mesecev. Telefonirati: 755550. V spomin ob 30-letnici smrti drage mame daruje Anica Udovič z družino 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Pavlu Grgiču daruje družina De Giorgi iz Padrič 5.000 lir za ŠZ Gaja. Ob bridki izgubi nepozabnega očeta, tasta in deda Franca Merlaka daruje sin z družino 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara in 10.000 kr za Tržaški partizanski pevski zbor. Jožef Legiša (Nabrežina — Kamnolomi 62/A) daruje 1.000 lir 23 Dijaško matico. Za mladinski pevski zbor «Rdeča zvezda» Salež - Zgonik daruje A. P-30.000 lir. Namesto običajnih novoletnih v°" ščil poklanja Danilo štubel 5.000 kr za Dijaško matico. Namesto -cvetja na grob Maria Starca darujeta Ljudmila Arban m Izabela 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto novoletnih daril daruje pekama Pavlič iz Boršta 20.000 kr za PD Slovenec in želi vsem odjemalcem srečno novo leto. Ob 12. obletnici tragične smrti Ju-lijana Colauttija daruje mama Elizabeta 10.000 lir za ŠD Primorec iz Trebč. + 1 Dne 28. t.m. je preminil naš dragi Emil Zlobec Pogreb bo danes, 31. t.m.. 9? uri iz mrtvašnice glavne bolnišnic Žalostno vest sporočajo! žena Marija, sin Bruno z ženo mo, vnukinji Magda in ”en ta ter drugi sorodniki Trst, 31. decembra 1974 Pogrebno podjetje Zimolo 28. t.m. je umrl v Ljubljani prof. KAREL SANCIN Pogreb bo danes, 31. t.m.. ob 11. uri na Žalah v Ljubljani. Žalostno vest naznanjajo sorodniki in prijatelji Ljubljana, Trst, Avstralija. 31. decembra 1974 žalosti se pridružuje dom Jakoba Ukmarja v ščedni v hvaležen spomin pokojnemu dobrotniku. Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga mama in nona KAROLINA KOČEVAR vd. ŠTRAJN Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 31. t.m., ob 15- un iz hiše žalosti, Dolina 225, na domače pokopališče. žalujoči: sinova Duilio in Milan z družinama, sestri, brata in drugo sorodstvo Dolina. 31. decembra 1974 Po pogrebu sporočamo žalostno vest, da je 29. t.m. po dolg' bolezni umrla naša draga mama, babica in prababica MARIJA KRAU vd. ČUK (IEŽIN0VA) Vsem, ki so žalovali z nami in pokojnico spremili na zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so nam bili v teh dneh ob strani s svojo pomočjo, iskrena hvala. Žalujoči: sinova Viktor in Adrijan z ženama, vnuka Bogdan in Dorina z družinama ter ostalo sorodstvo Trebče, Izola, Trst, 31. decembra 1974 žalosti se pridružuje družina Perini iz Trsta. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR 25. in 26. januarja 1975 v Kulturnem domu v Trstu PARTIZANSKA BALADA posvečena 30. obletnici osvoboditve V DNEH, KO ČASOPISI ZARADI STAVK TAKO POREDKOMA IZIDEJO, JE ŠE TEMBOLJ PRAV, DA POMISLITE NA USODO SVOJEGA LISTA! NAROČITE SE TOREJ NA PRIMORSKI DNEVNIK Za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975: brezplačno mesečnik DAN in žrebanje 40 nagrad PRVA NAGRADA: BARVNI TELEVIZOR PHILIPS GOYA, 22-PALČNI DRUGE NAGRADE: 2. Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 3. Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 4. Izlet Primorskega dnevnika (za 1 osebo), 5. Radijski sprejemnik Philips RB 130, 6. Zložljivo kolo Graziella, 7. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 8. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 9. Kasetni magnetofon Philips EL. 3302, 10. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, 11. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, 12. Fotografski aparat Agfamatic Sensor s torbico in flashem, 13. Pribor orodja Black & Decker U 6500, 14. Pribor orodja Black & Decker U 6500, 15. Pribor orodja Black & Decker U 6500, 16. Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radij- skim sprejemnikom, 17. Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radijskim sprejemnikom, 18. Kuhinjska stenska ura z vgrajenim radijskim sprejemnikom, 19. Roštilj za kamping, 20. Roštilj za kamping, 21. Zbirka Humor (5 knjig), 22. Leksikon Cankarjeve založbe, 23. Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York), 24. Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York), 25. Mešalec Termozeta z mlinčkom (model York), 26 Knjiga: Ribe in raki v mednarodni kuhinji, 27, Pelaprat: Največji kuhar sveta, 28. Ti vražji fantje v letečih škatlah - 3 knjige 29 Parni likalnik Termozeta Milord Personal, 30. Parni likalnik Termozeta Milord Personal, 31. Parni likalnik-Termozeta Milord Personal, 32. Knjiga: Vohuni, agenti, vojaki, 33. Knjiga: Vohuni, agenti, vojaki, 34 Knjiga: V domačem vrtu, Osebna tehtnica. 35 36. 37. 38 40. Osebna tehtnica. Osebna tehtnica. Električni sušilec Professional), Električni sušilec Professional), Električni sušilec Professional). las Termozeta \ model las Termozeta (model las Termozeta (model OB ZAMENJAVI UPRAVITELJEV IACP V zadnjem desetletju so na Goriškem zgradili nad 1.100 ljudskih stanovanj Silvestrovanje na Opčinah SPD Tabor priredi danes veselo silvestrovanje v Prosvetnem domu. Številne domačinke so si prevzele razne dolžnosti: pripravile bodo štravbe in zelje, da o drugem ne govorimo, tako da bo res vse v najboljšem redu. Moški bodo presenetili ženski spol z anonimnimi darili, ki se jih bo razdelilo med plesom in se tako oddolžili za srčne rane, ki so jih nehote prizadeli med letom. Lahko pa se bo zgodilo tudi obrat- PO UGOTOVITVAH ZAVODA ISCO V prihodnjih mesecih v naši deželi nadaljnje poslabšanje konjunkture Podatki za oktober opozarjajo na upadanje povpraševanja po industrijskih proizvodih Italijanski zavod za raziskovanje gospodarske konjunkture Isco je te dni zaključil posebno anketo v no, saj na Opčinam imamo prime- | Furlaniji-Julijski krajini, ki jo je re, kjer vlada ženska roka. i izvedel po nalogu deželnega odbor- V baru se bo točilo domače vi- j ništva za načrtovanje in proračun no iz Samatoree tako, da se bo res ( in ki je imela namen ugotoviti na najboljši način poslovilo od sta- j stanje in perspektive industrijskih rega leta in nazdravilo novemu. j dejavnosti v naši deželi. Isco je v j prihodnjega leta, tako da bo tudi Vstop v dvorano je dovoljen sa- , ta namen razposlal industrijskim j proizvodnja manjša od letošnje. Gle-mo z vabilom. Tisti, ki bi se radi j podjetjem v Furlaniji-Julijski kra- i de gibanja cen je večina industrij- udeležili veselega večera, naj po- jini nekaj nad 500 vprašalnih pol, j cev odgovorila «pesimistično», to je. industrijskih izdelkih naše dežele kazalo znake določenega upadanja. Zaradi tega je tudi proizvodnja ponekod popuščala, medtem ko so se skoraj povsod večale zaloge izdelanega blaga. Industrijci pričakujejo, da se bo povpraševanje še naprej krčilo nekako do spomladi Zaključek leta je prinesel tudi zamenjavo na vrhu upravnega sveta pokrajinskega zavoda za ljudske hiše v Gorici. Dosedanji odborniki so bili na svojih mestih celih deset let, od zgodnje jeseni 1964 in so v tem času precej napravili. Za predsednika je bil prof. Max Ceibe, za podpredsednika Giovanni Pado-van, v odboru so bili še trije člani. Po novem pa je odbor širši. Za predsednika je bil imenovan rag. Agostino Candussi, podpredsednik pa je Salvatore Colella. V njem so še zastopniki pokrajinskega sveta, sindikatov, nekaterih deželnih od-bomištev in stanovalcev v ljudskih hišah. Predaja poslov se je izvršila prejšnji teden, novi odbor je takoj pričel z delom, ki ne bo lahko. V zadnjih desetih letih je bilo na tem področju na Goriškem storjenega precej. V goriški pokrajini so zgradili nekaj nad 1.100 ljudskih stanovanj. V glavnem so ta osredotočena v večjih središčih, zlasti v Tržiču in neposredni okolici, kjer ja veliko pomanjkanje stanovanj, posamezne stavbe pa so bile zgrajene tudi v manjših občinah. Seveda niso s temi gradnjami zadovoljili vseh potreb, vendar pa so marsikje omilili stanovanjsko krizo. Gradnja stanovanj pa je bila seveda odvisna od denarja, ki so ga dobivali tako od vlade kot od dežele. V zadnjem času, in ta številka ni všteta v zgoraj omenjeno, so oddali na dražbi dela za še nekaj sto stanovanj, ki bodo vseljiva čez leto dni. S tem v zvezi velja omeniti, da pomenijo v odstotkih v zadnjem desetletju zgrajena stanovanja kar 38 odstotkov prejšnjega stanovanjskega fonda do leta 1964. V petletju 1970-75, ko so v državnem merilu zgrajena ljudska stanovanja pomenila ie 7 odstotkov celotne stanovanjske gradnje smo na Goriškem dosegli kar 16,55 odstotka. Vodstvo goriškega zavoda za ljud ske hiše je v tem desetletju navezalo koristne stike tudi z ustanovami, ki se z gradnjo ljudskih hiš bavijo v nekaterih drugih državah, tj v Jugoslaviji, Avstriji in Ce-I škoslovaški. Zlasti dobri so bili odnosi z Jugoslovani in prišlo je do koristne izmenjave mnenj in izkušenj. Vodstvo zavoda je tudi poskrbelo, da so stanovalci v novozgrajenih stanovanjih plačali tako imenovano «socialno najemnino», tj. najemnino, ki je bila za delavske družine sprejemljiva. To je zanimalo in še zanima 360 stanovalcev. Zaradi te svoje odločitve mora odgovarjati prejšnji upravni odbor državnemu svetu, občinski sveti pa so mu iz razili solidarnost. Prav tako so po skrbeli za redno popravljanje sta rih stavb iri zaradi tega so tudi nekoliko povišali stanarine izpred leta 1960, ki so bile zelo nizke, v ta izrecni namen pa so tudi dobili podporo dežele. Ustanovili so stal no posvetovalno komisijo, v kateri so upravitelji zavoda in predstavniki najemnikov; skupno rešujejo vprašanja, ki se postavljajo. Dela je bilo torej precej in ve liko je bilo tudi storjenega. Novi odbor se bo moral s svoje strani spoprijeti z novimi vprašanji. na katerem so skušali prireditelji prikazati položaj, do katerega je prišlo po letu 1965, ko so nekateri predstavniki slovenske narodnosti prevzeli javne funkcije v tukajšnjih upravah. Svoja stališča sta obrazložila nekdanji občinski odbornik odv. Avgust Sfiligoj in nekdanji podpredsednik goriške pokrajine Marko Waltritsch. Prvi je obrazložil razne aspekte sodelovanja med Slovenci in Italijani, orisal nekaj zgodovine in podal nekatere juridične aspekte. Drugi pa je prikazal sodelovanje Slovencev v krajevnih upravah kot posledica odporniškega gibanja in aktivnega sodelovanja med protifašističnimi Slovenci in Italijani, dejal pa je, da so se stvari zataknile, ker ni hotela KD sprejeti, na raznih področjih, vrsto novih prijemov. Sledila je debata, v katero so posegli številni prisotni. kabine v Pevmi, občinska uprava pa ni bila zadovoljna s predlagano lokacijo. Sestanek za obnovitev univerzitetnega krožka Pripravljalni odbor vabi goriške visokošolce in dijake zadnjih razredov višjih srednjih šol, da se ude ležijo sestanka, ki bo na sedežu u-niverzitetnega krožka na Korzu Italija 44, 4. januarja ob 15. uri. Pogovorih se bodo o obnovitvi dele vanja tega krožka. hitijo in si preskrbijo zadnja vabila. Ne bo jim žal! • Predsednik deželnega odbora Co-nielli in odbornik za kmetijstvo Del Gobbo sta se včeraj v Vidnu udeležila 13. občnega zbora furlanskega združenja neposrednih obdelovalcev zemlje. Ob tej priliki je Comelli naglasil, da je kmetijstvo v sedanji ; neugodni gospodarski konjunkturi sto-|‘mogl^vostì T posameznih obratih ki so industrijce spraševale po obsegu domačih m tujih naročil, po trendu proizvodnje, po stanju zalog, po težnjah povpraševanja na krajši in srednji rok, po gibanju cen in sploh po mnenju posameznih gospodarstvenikov o verjetnostnem razvoju gospodarske konjunkture v bližnji prihodnosti. Poleg tega je ; Isco spraševal po obsegu prostih da predvideva njihovo nadaljnje naraščanje. Zanimivo je, da so industrijci navedli za oktober določen razmah povpraševanja po deželnih izdelkih na tujih tržiščih. Ta pojav pa ne bo bistveno vplival na splošno gibanje tukajšnjega gospodarstva. Zaradi prevladujočih negativnih dejavnikov industrijci napovedujejo za prihod- NAROCNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1975 CELOLETNA POLLETNA MESEČNA . Lir 17.500 Lir 9.500 Lir 1.750 Naročnine sprejemajo: ■ uprava: Gorica, Ulica XXIV Maggio št. 1/1, tel. 83-382 ■ raznašalci ■ pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374 ZA VSE NAROČNIKE: ■ brezplačno mesečnik DAN VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ■ za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975. Vsak nov naročnik bo prejemal Primorski dnevnik en mesec brezplačno. # V krajevnih pisarnah Zakladnega ministrstva potrebujejo 180 tajnikov za poskusno dobo. Na natečaj se lahko javijo italijanski državljani, ki imajo višjo srednjo šolo. Izpiti bodo konec marca v Turinu in Milanu, delovna mesta so izključno v Severni Italiji, številna tudi v naši deželi. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani (prošnje je treba poslati do 15. januarja) na Ufficio provinciale Tesoro, Korzo Verdi (Ljudski dom) v Gorici. SLOVENSKA KULTURNA DRUŠTVA ZVEZA IZSELJENCEV BENEČIJE organizirajo v ponedeljek, 6. januarja 1975, ob 15. uri v dvorani «A. Ristori» v ČEDADU DAN EMIGRANTA SPORED: Mešani pevski zbor «Rečan» iz Ljes Pozdrav emigrantom Recitacije otrok Rezijanska folklorna skupina Beneški godci Stalno slovensko gledališče iz Trsta s komedijo Jake Štoke «Mutasti muzikant» Pozdravili bodo: Dr. Carlo Volpe — deželni odbornik za šolstvo in kulturo; Giuseppe Romano Specogna — deželni svetovalec iz Nadiških dolinj Gianni Floreancig — predstavnik prosvetnih društev. Danes zaključek razstave prof. Vladimira Klanjščka Danes se v razstavni galeriji «Pro Loco» v Gorici zaključi osebna razstava števerjanskega slikarja prof. Vladimira Klanjščka. Razstavo je priredil Mladinski krožek v Gorici, ki je v zadnjem času pokazal izredno dejavnost. Klanjšček je tu razstavil svoja najnovejša dela. Pred kratkim je imel samostojno razstavo tudi v Novi Gorici. PD «Oton Župančič» v Standrcžu priredi danes, 31. t.m., ob 21. uri v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 TRADICIONALNO SILVESTROVANJE Za družabnost bo poskrbelo društvo samo. Vstop samo z vabih, ki se dobijo na sedežu S P Z Ulica Malta 2. v gostilni Romana ter v baru Milan v štandrežu. Vabljeni! O Goriški zavod za ljudske hiše IA CP bo sprejel v službo nekaj delavcev. ki bodo morali vršiti popravljalna dela na stavbah, ki so last zavoda. Prošnje je treba nasloviti v pisarno IACP v Ulici Pitteri 4, do 7. januarja. Delavce bodo sprejeli v službo po predhodni poskušnji. iiiuiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiifiiiiiiuifiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Danes v «Lucky Clubn» v Ronkah SILVESTROVANJE z orkestrom «Ginuny e i Ricordi» Na razpolago topla jedača. • Uradni vestnik št. 65 dežele Furlanije - Julijske krajine objavlja dekret, s katerim je predsednik deželnega odbora Comelli odobril prvo varianto regulacijskega načrta krmdn-ske občine. Dvojnik omenjenega dekreta bo razobešen tudi na občinski oglasni deski v Krminu. Pokrajinski inšpektorat za kmetijstvo obvešča vse zainteresirane kmetovalce, da morajo še danes javiti površine, ki so jih posejali z žitom. V OKVIRU PRIPRAV NA KONGRES nanašali na mesec oktober 1974. kmetijskih dejavnosti za posege, ki veljajo razmahu celotnega deželnega gospodarstva. Skozi to prizmo je tre; ba gledati tudi finančno pomoč, v višini 7 milijard lir, ki jo je deželna uprava namenila kmetijstvu BOLJUNEC NENADNA SMRT RUDIJA OTE kože in obutve, lesno industrijo, pa: i pirnice in založniške dejavnosti. Na podlagi prispelih odgovorov j Nekatere industrijske veje predvi-je Isco sestavil daljše poročilo, v j deva jo ustalitev zaposlenosti na katerem ugotavlja naslednje: v pre- i oktobrski ravni (to velja zlasti za teklem oktobru je povpraševanje po j železarstvo, mehansko industrijo, za proizvodnjo vozil in ladjedelstvo). Samo 2 odstotka vseh anketiranih industrijcev je v vprašanih polah zabeležilo, da pričakuje večji ali manjši razmah zaposlenosti v Fur-laniji-Julijski krajini. sprav že dolgo vztrajamo na , da se je poprečna življenjska a krepko podaljšala, nas posami žalostni primeri prepričujejo, smrt sega tudi po mladih ljudeh, teh primerov niti ni tako malo, ;bno ne med tistimi našimi Ijud-ki so nosili breme osvobodilne be in vojne. Eden teh je bil Rudi , ki so ga pred nedavnim na unskem pokopališču položili k njemu počitku pri samih 52 le-torej sredi zrelih let. udi Ota se je rodil v Boljuncu 1922 in po končani osnovni šoli postal električar. Komaj se je izučil poklica in se pošteno lotil dela, so ga 1942. poklicali pod orožje. V italijanski vojski je bil do njenega razpada jeseni 1942, ko mu je u spelo vrniti se domov. Toda doma je ostal le do 11. oktobra 1943, ko so Boljunec obkolili esesovci in aretirali nekaj ljudi, ki so jih nato odpeljali v Koroneo. Odtod so Rudija odpeljali v Dachau, iz Dachaua pa v Ravensbruck. Tu je Rudi ostal vse do osvoboditve in se sredi poletja 1945 vrnil domov, vendar pa z do kaj načetim zdravjem. Po vrnitvi se je zaposlil pri družbi SVEM in si nato ustvaril družino. Ko je družba SVEM bila podržavljena', je Rudi ostal na cesti, ker pa je bil dober strokovnjak, se je zaposlil v tržaški livarni, kjer je ostal, dokler mu je zdravje dopuščalo. Medtem si je bil postavil dom, ki ga žal ni dolgo užival, posebno ker je zadnja tri leta veliko bolehal, dokler mu ni srce povsem odpovedalo. Kako je bil pokojnik med domačini ter med prebivalci Brega priljubljen, je pokazal njegov pogreb, na katerega se je zgrnilo toliko ljudi, da Breg že dolgo ni videl tolikšnega žalnega sprevoda. Naj bo pokojnemu Rudiju lahka domača zemlja, njegovim dragim pa naše globoko sožalje. K. A. 108 milijonov lir za urbanistične načrte Na podlagi zakona štev. 38 iz letošnjega avgusta je deželni odbor te dni sprejel načrt o porazdelitvi vsote 108 milijonov lir med 11 občin Furlanije-Julijske krajine, ki pripravljajo ustrezne urbanistične načrte. Deželna uprava je z omenjenim zakonom prevzela nase 60% stroškov za pripravo občinskih urbanističnih načrtov, njen prispevek pa se dvigne na 75% ko gre za izdelavo podrobnih načrtov za zgodovinska središča. Med občinami, ki bodo prejele deželni prispevek, so tudi Špeter Slovenov, Škocjan ob Soči, Tolmeč in So-vodnje. Hkrati s tem je deželni odbor odobril splošne regulacijske načrte za občine Gradišče, Osoppo in nekatere druge občine v videnski in pordenonski nokrajini. Končno je odbor na predlog odobomika za kmetijstvo Del Gobba nakazal (po zakonu štev. 2 iz leta 1967) 15 milijonov lir za ureditev zgornjega toka Tilmenta in Bele in za ureditev levega obrežja Tilmenta v občini Amaro, 5 milijonov za razna izboljševaina dela v porečju Nadiže in pritokov v občini Podbo-nesec in 4,7 milijona lir za ureditev nekaterih potokov v občinah Praprotno, Ahten m Povoletto. Izmenjava daril in čestitk na bloku pri Rdeči hiši Včeraj popoldne so si Jugoslovan- _ ski in italijanski cariniki in obmejni agenti javne varnosti na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši izmenjali darila in čestitke ter tako nazdravili novemu letu. Najprej so organi italijanske policije in carine obiskali jugoslovanske kolege, kjer so jim pripravili zakusko. Kasneje pa so Jugoslovani prišli na obisk k italijanskim kolegom. Novoletna poslanica župana De Simoneja Goriški župan Pasquale De Simone je tudi letos naslovil na občane svojo že tradicionalno novoletno poslanico, v kateri ocenjuje leto, od katerega se poslavljamo ter izraža upanja, ki naj bi nam jih prineslo novo. V tem okviru poudarja potrebo po še odločnejšem iskanju perspektiv za Gorico, obmejno mesto, ki je odprto za mednarodno sodelovanje in za miroljubni stik s sosednjimi ljudstvi. Ta cilj je po županovem mnenju poglavitne važnosti, h kateremu je potrebno težiti tudi v letu, ki je pred nami. Debata o slovenski manjšini v krožku «Frontiere aperte» V krožku levičarskih demokristjanov «Frontiere aperte» so imeli pred nekaj dnevi predavanje o temi «Levi center in Slovenci», Skupščine uslužbencev krajevnih uprav Prihodnji teden bodo v raznih krajih skupščine uslužbencev krajevnih uprav. Zastopniki sindikatov bodo obrazložili položaj, ki je nastal po odpovedi zveze italijanskih občih že podpisane pogodbe med to zvezo in sindikati. Ta odpoved je povzročila precejšnje negodovanje med uslužbenci krajevnih uprav. Skupščine bodo v dvorani oočin-skega sveta v Krminu v torek, 7. januarja ob 12.30, v Gradišču v sredo 8. januarja, ob 11.30, v Škocijanu v četrtek, ob 13. uri, v Ronkah pa v petek, 10., ob 12.30. Sestanek v Tržiču (zanima tudi uslužbence občine Doberdob) bo v ponedeljek, 13. januarja, naslednje dni pa bodo še skupščine v Gorici. Posoško vodstvo OSL za sindikalno enotnost Na zadnjem letošnjem sestanku generalnega sveta CISL so preučili med drugim tudi vprašanje sindikalne enotnosti. Razpravljali so o zaključkih sestanka enotnega sindikalnega vodstva v Rimu in še posebej analizirali položaj na Goriškem, kjer je proces enotnosti v nekaterih kategorijah že presegel začetno fazo. Sklenili so nadaljevati s postopkom sindikalne enotnosti. Na sestanku generalnega sveta CISL so razpravljali tudi o sedanjem gospodarskem položaju na Goriškem, kjer je nekaj tisoč delavcev brez dela ali v integracijski blagajni. Uvodno poročilo je imel tajnik Padovan, v debato pa so posegli številni sindikalni aktivisti. Prav tako so preučili tudi razvoj sindikalne akcije za izvedbo reform in tudi nove prijeme v odnosih med sindikati in deželno upravo. 4. in 5. januarja bo v Gorici sestanek slovenskih komunistov Trije referati o položaju Slovencev in boju za enakopravnost 0 telefonski kabini v Pevmi Na sestanku odbornikov sekcije PSI in rajonskih konzultorjev za področje Pevma - Oslavje - Štma-ver je bil tudi govor o nujnosti namestitve telefonske kabine v Pevmi. Predstavniki PSI so se s tem v zvezi obrnili za pojasnila na telefonsko družbo SIP. Ta je zagotovila, da bo kabina v Pevmi postavljena v letu 1975. Do tega pa bi bilo lahko prišlo že prej, telefonska družba je že v letu 1974 predlagala namestitev telefonske KMEČKA BA N K A USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA Ul Morelli 14 Tel. 2206 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA V življenju Slovencev v Italiji je leto 1974 pomemben mejnik, saj so se v tem letu zgodile za našo skupnost tri pomembne stvari: izredno visok odstoL slovenskih volivcev je na referendumu glasoval za NE; v Trstu je bila mednarodna manjšinska konferenca, ki je naši problematiki odprla okno v širni svet in hkrati omogočila obravnavo našega položaja; v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta so na skupni seji predstavnikov občinskih svetov slovenski predstavniki govorih v slovenščini, ne da bi1 kdo motil.” Ti dogodki so po mnenju goriške federacije KPI tako pomembni, da je na njihovih temeljih nujno potrebno poiskati nove oblike boja slovenske skupnosti za lastne pravice in nadaljnji razvoj. Sekcija KPI za Gorico pripravlja za 4. in 5. janus ' sestanek slovenskih komunistov iz Gorice. Štever-jana in Sovodenj, na katerem o bodo z razpravo o specifično slovenskih vprašanjih pripravili na pokrajinski kongres stranke prve dni februarja ter na vsedržavni ko..gres stranke v mesecu aprilu. Kakor riam je povedal tajnik mestne sekcije KPI Boris Coceani, čuti stranka potrebo no poglobljeni razpravi o slovenskih vnrašanj, ter po sprejemu ustreznih nalog tudi zato, ker se je v zadnjem razdobju pomembno število Slovencev vpisalo v stranko, ki so na specifičnem področju boja za narodno enakopravnost postali nosilci boja za pravičnejše družbene odnose. Na sestanku bodo prebrani trije referati: dr. Ivan Bratina bo go o-ril o slovenski narodnostni skupnosti in italijanskem delavskem gibanju, dr. Mirjam Koren bo govorila o problemih Slovencev in o politiki KPI, dr. Venceslav Devetak pa o pravnem reševanju vprašanj Slovencev v Italiji. Na sestanku bodo izbrali delegacijo, ki bo ponesla venec k spomeniku Jožeta Srebrniča, solkanskega rojaka, ki je bil po prvi svetovni vojni komunistični poslanec v rimskem parlamentu. Temu borcu za pravice delovnih ljudi so postavili spomenik v Erjavčevem drevoredu v Novi Gorici, v aleji zaslužnih mož širšega goriškega območja. Julrišnji vozni red mestnih avtobusov Občinsko avtobusno podjetje nam je sporočilo, da bodo jutri, 1. januarja, avtobusi vozili po naslednjem voznem redu: Proga št. 1 (Štandrež - železniška postaja - postaja pri Transalpini) : odhodi iz Štandreža in od Transalpine bodo od 8. do 12.30 in od 14.30 do 20. ure vsakih 16 minut. Proga CRE (glavna pošta - Pod-gora - San Roc di Luzzinis - glavna pošta): odhodi izpred glavne pošte ob 15.20, 16.30, 17.40, 18.50. Odhodi iz San Rora di Luzzinis ob 15.40, 16.50, 18.00, 19.10. Proga CRI (glavna pošta - Stra žice - bolnišnica - glavna pošta). odhodi izpred pošte ob 14.50, 16.00, 17.10, 18.20, 19.30. Proga CNE (glavna pošta - San Roc di Luzzinis - Podgora - glavna pošta): odhodi izpred glavne pošte ob 9.00, 10.10, 11.20, 14.50, 16.00, ! 17.10, 18.20, 19.30. Odhodi iz San ; Roca di Luzzinis ob 9.20, 10.30, 11.40, 14.00, 15.10, 16.20, 17.30, 18.40, 19.50. I Proga CN1 (glavna pošta - bol- : nišnica -.Stražice - glavna pošta); odhodi izpred glavne pošte ob 8.35, 1 9.40, 10.50. 12.00, 14.20, 15.30, 16.40, ! 17.50, 19.00. i Proga št. 6 (glavna pošta - naselje Sv. Ana - glavno pokopališče) : odhodi izpred glavne pošte ob 10,00, 11.00, 12.00, 15.00, 16.20. Odhodi izpred nokopališča ob 10.30, 11.40, 12.20, 15.40, 16.40. Proga št. 7 (glavna pošta - Pevma - Oslavje); odhoda izpred glavne pošte ob 12.40 in 16.00. Odhoda z Oslavja ob 12.50 in 16.10. llniik trgoyin danes in jutri Na Goriškem bodo trgovine danes in jutri poslovale po naslednjem urniku. Danes, 31 decembra: vse trgovine bodo običajno odprte; v popoldanskih urah bodo odprte tudi mesnice, pekarne in mlekarne. Jutri, sreda, 1. januarja: vse trgovine ostanejo zaprte. Danes zvečer lahko trgovine zaprejo pol ure kasneje, in sicer ob 20. uri. V SOVODNJAH PRI ČEDADU Bratranca žrtvi ogljikovega monoksida V Sovodnjah pri ' Čedadu sta v soboto zjutraj izgubila življenje dva bratranca, 21-ietm Mario Marchig in 34-letni Luciano Marchig, zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Tragedija se je izvršila v domači kleti, kjer sta bratranca kuhala žganje. Zaradi zaprtega prostora je ogenj v peči, na kateri so imeli kotel s tropinami, porabil ves kisik. Ko sta bratranca čutila prve znake slabosti sta takoj hotela na prosto. Pri tem pa jima je zmanjkale moči in sta obležala ob vratih, kjer ju je nekaj ur kasneje našel 7-letni Ezio, ki je takoj obvestil domačine. Mehanik 34-letni Paolo Marchig je oba takoj odpeljal v čedadsko bolnišnico, kjer so si zdravniki na vse načine prizadevali, da bi ponesrečencema rešili življenje. Vse je bilo zaman. Dogodek je hudo odjeknil med do mačini v Sovodnjah, kjer sta bili žrtvi dobro znani. Luciano Marchig je bil zaposlen kot zidar pri nekem domačem podjetju, medtem ko se je Mario komaj vrnil od vojakov ' in je pred nekaj tedni dobil za poslitev pri nekem podjetju v Ta-vagnaccu. Urnik mejnih prehodov 2. kategorije Vodstvo obmejne policije nam je posredovalo umik odprtja in zaprtja mejnih prehodov druge kategorije na Goriškem. Umik stopi v veljavo jutri, 1. januarja. Mirnik: od 7. do 18 30. Jenkovo: od 6.30 do 19. ure (ob ne deijah od 6.30 do 20. ure). Plešivo: od 7. do 19. ure (ob nedeljah od 7. do 29. ure). Vipolže: od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 6.15 do 20. ure). V četrtek, 2. januarja, bodo v galeriji Pro Loco odprli slikarsko razstavo Piera Frausina. Odprta bo do 16. januarja. LULli Gorica VERDI 17.00—21.00 «Cappuccetto rosso». M. Grace in F. Valdes. Barvni film. CORSO 17.00—21.00 «Porgi l'altra guancia». Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film. MODERNISSIMO 16.30-21.00 «Una giornata di Ivan Denisovich». Film v barvah. VITTORIA 17.00-21.00 «La signora gioca bene a scopa?» C. Giuffrè in èteverjau : od 6.15 do 19 ure (ob j Edwige Fenech. Prepovedano mla- nedeljah od 6.15 do 19.30; maja. ju- I dini pod 18. letom, nija, julija in avgusta prehod se od- CENTRALE 16.30—21.00 «Dove è fi-pre ob 7. uri). I nita la settima compagnia?» A. Podsabotin: od 6.15 do 18. ure (ob j Maccione. Barvni film, nedeljah od 6.15 do 19. ure; maja 1 ...... junija, julija in avgusta prehod se i ' rstc odpre ob 7. uri) J AZZURRO 18.09-22.00 «Cinque matti Solkan 1: od 6.30 do 19 oO. , ajla corri(ja». Barvni film. Rafut (Pristava): od 7. do 18. ure . EXCELSj0R i6.00_22.00 «Il ritorno vob nedeljah od 7- ho 19- ore)- | (jj zanna bianca». Barvni film. Šempeter: od 6.30 do 1) -0. ; PRINCIPE 17.30-22.00 «L'esorcista» Miren: od 6.30 do 19. ure. Barvni film. Devetaki: od 6.30 do 18. ure (maja, junija, julija in avgusta, ob nedeljah, \ovu Gorica prehod zapre uro kasneje, in sicer ob 19. uri). . I. SOC A Zaprto. Jamije (Klariči): od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 6.15 do 20. ure). Prispevki SVOBODA Zaprto. DESKLE Zaprto PRVAČ1NA Zaprto. RENČE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna D’Udine, Trp sv. Frančiška, tel. 21-24. Ob četrti obletnici smili pok. Franca Gomiščka darujeta hčerka z družino 2.500 lir za partizanski spomenik v Podgori. j --------- Ob deseti obletnici smrti Pavle Ja- DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU kin por. Dornik z Oslavja damjejo 1 Danes ves dan in tonoči je v Tr-hčerke 5.000 lir za prosvetno dru- žiču dežurna lekarna Sant’Antonio, štvo «Naš prapor». Ulica Romana, tel 40-497. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage VALERIJE B0SKIN Posebna zahvala župnikoma Premruju in Rutarju, mladincem prosvetnega društva «Naš prapor» in vsem darovalcem cvetja. Sestra Angela in nečaki Pevma, 31. decembra 1974 DEŽELNO SREČANJE O EMIGRACIJI IZ NAŠE DEŽELE V VIDNU Emigranti zahtevajo polno zaposlitev in drugačno obravnavanje svojih problemov Predstavniki beneških slovenskih emigrantov imajo v svojih zahtevah po narodnostnih pravioah popolno podporo vseh emigrantskih organizacij IfeSSte "'l?*'** *« Predsedstvo, ki je vodi! deželno zasedanje predstavnikov emigrantskih organizacij G poteku deželnega srečanja o e-migraciji, ki je pod geslom «Enotna angažiranost emigracije z deželnim delavskim gibanjem» in v organizaciji Koordinacijskega odbora emigrantskih društev iz naše dežele (ALEE, ERAPLE, AGLI in Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovèni je) ter deželne sindikalne federacije CGIL —CISL—UIL bilo v soboto v Vidnu, smo na kratko že poročali v nedeljski številki. Danes se spet vračamo k tèj temi, da podrobneje osvetlimo predvsem diskusijske prispevke. Predvsem moramo povedati, da so prisotni emigranti povedali marsikatero grenko na,račun oblasti in načina. kako te obravnavajo emigrantske probleme. Predstavnik ALEE Ferrari i iz Belgije je direktno povedal, da emigranti ne potrebujejo jokavih sentimentalnih izjav raznih- predstavnikov, ki prihajajo k njim na obisk, in je pozval, deželnega odbornika Dal Masa. naj konkretno pove, kaj namerava dežela storiti. Ko je odbornik ponovno skušal navesti nekaj dema-goških podatkov, ga je dvorana izžvižgala. Istega problema se je dotaknil tudi slovenski emigrant Pio Cragnaz^ ki je poudaril,- da je zelo. lahko navajati podatke o tem. koliko emigrantov se je vrnilo domov, ■ pri. tempa zamolčati, da se je večina teh. skupaj z drugimi, morala spet odpraviti v tujino. Vse to se dogaja zato. ker ni prave politične volje, da se reši problem: nasprotno lahko trdimo celo, da je emigracija pravzaprav programirana. S potovanji predstavnikov oblasti v tujino so polemizirali tudi drugi emigranti, tako Speradio, ki je med drugim poudaril, da so nova, na evropskem nivoju plačana delovna mesta, o katerih toliko go vorijo. le prazne besede. O problemu razsežnosti emigracije, za katero je odborpik Dal Mas dejal da. jo je - nemogoče statistično zajeti. je spregovoril predstavnik ERA FLE Di Bernardo, ki je ob tem o-pozonl zlasti na problem ilegalnih delavcev v tujini. Tako prihaja do trojne delitve delavcev: na domače delavce. na tuje delavce in na nepr. javljene tuje deia.ce. Direktno je na odgovornosti, ki jih nosi krščanska demokracija, opozoril beneški emigrant Armando Binutti, Vi le A-i;. navedel zgovorno dej-jico. da je bila KD na emigrantskih praznikih v Subidu prisotna samo en-kiat (takrat je Del Gobbo dejal, da je emigracija sad svobodne izbire), sicer pa se predstavniki te stranke niso praznika nikoli udeležili, niti letos, ne. ko je bil la združen s komemoracijo nacističnega požiga vasi. To niso osamljeni škandali, ampak le izraz določene metode vladanja. Na isti pi oblem je opozoril tudi slovenski e-migrant Aldo Furlan, ki je kritiziral odsotnost oblasti na srečanju v Zu-richu ter opozoril na dejstvo, da e-m.igrante v nekaterih občinah kar bri. sejo z volilnih seznamov. Furlan Marangone je tudi kritiziral izbire KD, ki jasno kažejo, da se je ta stranka odločila za desničarsko politiko, obenem pia je poudaril, da je emigracija sad mednarodne kapitalistične logike, ki obravnava našo deželo kot skladišče delovne sile za izvoz. Na emigracijo kot izvoz nezaposlenosti je opozoril tudi predsednik federacije Svobodnih italijanskih kolonij Leonardo Zanier, ki se je nato ustavil predvsem pri razkolu med domačimi in tujimi delavci. Ta je nastal zato. ker skušajo gospodarji z gospodarsko krizo delavce izsiljevati in jih politično jogojevati. Na evropske razsežnosti problema je opozoril tudi že omenjeni Di Bernardo. ki je poudaril, da je socialna politika Evropske gospodarske skupnosti podrejena gospodarskim interesom kapitala in zato ne upošteva potreb posameznih dežel. Tudi Binutti je omenil težak položaj izseljencev zlasti v Švici. Nemčiji in Belgiji, kjer prihaja do velikega skrčenja delovnih mest, ki bo v največji meri prizadelo prav- tuje delavce. O problemih izseljencev V Belgiji je posebej spregovoril slovenski emigrant' Alfrédd'CfdlBoi. ki se'je -ustavil predvsem pri problemu pokojnin, ki jih morajo izseljenci zelo dolgo čakati. *** O tem. da je treba zaščititi zaposlitev tako doma kot v tujini, je med drugimi spregovoril deželni odbornik Carlo Volpe (ki je pa govoril kot član ALEF). Enotnost vseh delavcev je potrebna, da preprečimo neovirano gospodovanje kapitala. Tudi deželni svetovalec Baracetti je poudaril, da morajo vladajoče sile upoštevati rešitve, ki jih nakazuje delavsko gibanje, kar bi tudi odvzelo manevrski prostor reakcionarnim silam. Baracetti je tudi kritiziral delovanje deželne kon-zulte o emigraciji (kritike na ta račun pa smo slišali tudi s strani drugih diskutanb'") ter p-vrtaril. da mo ra deželni odbor v soglasju z emi-novno platformo zahtev za državno IIIHIimillllflHIIMI.IIIIIIIIimiMIIIIMIIIIHIIIIIHIIHHI REŠIIIV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. pribor. 6. satira, 11. kavalirski, 14. S. p., 16. DOBERDOB. 17. U. A., 18. top. 20. ni, 21. vrh, 22. rot, 24. Tass, 26. rob, 27. Molnar, 28. olikah, 29. tja, 30. Ines, 33. Man, 34. anali, 35. E. S., 36. Čelik, 38. kino, 39. Totò. 41. teza, 42. uke, 43. doneti, 45. nem, 46. ti, 47. podirati, 49. M. E., 50. Zola. 51. cink NAVPIČNO: 1. post, 2. I. K„ 3. bad, 4. ovoj, 5. Rab, 6. srd. 7. asol, 8. TKB, 9. II, 10. Alah, 12. lena, 13. Iris, 15. porotniki. 17. urbanizem, 19. POLJANE, 21. vokalen, 23. tnalo, 24. tri, 25 SOS, 26. Rimet, 31. neoni, 32. Ester, 34. akuti, 37. kamen, 39. toda, 40. otac. 43. DOL, 44. iti, 47. Po, 48. in. niti za rešitev etničnih problemov dežele. Slovencev niso zatirali samo fašisti, amprak tudi pxivojne oblasti. O-menil je razne oblike ustrahovanja in zahteval, da oblasti spoštujejo 3. in 6 člen republiške ustave. Njegova izvajanja je povzel Volpe, ki je poudaril, da tako ravnanje z manjšino ni slučajno, ampak je izraz dolgoletne politične linije. Armando Binutti je navajal podat ks iz nekaterih šolskih knjig, ki jasne prevedo, da v Benečiji živi slovensko prebivalstvo. Seveda te knjige u-porabliajo le v Toscani in v italijanskih šolah v Švici, ne pa tudi v šolah, ki jih obiskujejo slovenski otroci. Predeli, kjer živi slovenska manjšina, so tudi gospodarsko najbolj izkoriščani in najbolj razljutleni. Pio Cragnaz je ravnanje s slovensko manjšino ilustriral s primerom prepovedi pošolskega prouka slovenščine v občini Bardo, pri čemer je omenil, da so trkrat emigranti na-povili na pristojne oblasti protestno pismo, na katerega do danes še m bilo odgovora. Poslanec Lizzerò pa je med najbolj p>erečimi problemi omenil poleg problema italijanskega juga in problema grspiodarsko zaostalih prodročij tudi problem narodnih manjšin, pri čemer je pjoudaril, da se tem povsod godi slobo, najslabše pa v Videnški pokrajin; .Njegova izvajanja o manjšinah (govoril je seveda tudi o Furlanih) so izzvala v Jvciani buren aplavz, ki jasno kaže. da prihajajo naši specifični problemi vedno bolj v zavest širših krogov. Naj ob koncu poudarimo še nekaj. Srečanje v Vidnu je gotovo pjomerrrb no predvsem zato. ker pomeni skupen nastop nekaterih emigrantskih organizacij in deželnega delavskega gibanja. Pomembno pia je tudi dejstvo, da se je srečanja udeležil tudi predsednik Ente Friuli nel mondo Talotti, ki je v svojem posegu poudaril potrebo po enotnosti delavcev in po drugačnem upravljanju deželne oblasti, pokazal na pomen gorskih skup nosti in se končno tudi zavzel za upoštevanje in reševanje etničnih problemov v deželi. NJigov pristop k srečanju in skupnemu programu koordinacijskega odbora je važen predvsem, ker ie Ente Friuli ne1 mondo stal doslej nekoliko ob strani, ko so se problemi emigracije poolitičco obravnavali. Zato lahko rečemo, da se dejansko kuje vse večja enotnost med emig-anti samimi, pa tudi med njimi in delavci, ki so zaposleni doma. KNJIGA, KI SODI V VSAKO GOSPODINJSTVO Neli Niklsbacher - Bregar : NAREDI SI SAMA konferenco o emigraciji. O pripravi na državno konferenco je govoril tudi pmslanec Mario Lizzerò, ki je pjoudaril, da je zelo hudo, da bo deželna konferenca o emigraciji px) državni (to je namreč napovedal deželni odbornik Dal Mas), in da je zato treba zahtevati, naj se deželna konferenca skliče prej, da tako pripravi material za državno konferenco. Na pripombo, da dežela tega organizacijskega napora ne bo zmogla v tako kratkem času. je Zanier dal kompromisni predlog, naj se zaradi priprave na državno konferenco razširi prihodnja deželna konzulta o e-migraciji. Če bo namreč dežela šla na državno konferenco brez koncepta, bo to spet zamujena priložnost, da bi se problemi začeli reševati- Foudariti moramo, da se je na srečanju mnogo govorilo tudi o problemih slovenske narodne manjšine v Videnški pokrajini. Predsednik Zveze slovenskih izseljencev Marko Petrigh je poudaril, da oblasti ne kažejo politične volje niti za rešitev socialnih granlskimi organizacijami izdelati os-uiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiTiiiitiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilimiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii Resolucija izseljenih delavcev iz dežele Furlanije-Julijske krajine V prikupni opremi in obliki, ki jo poznamo že pri nekaterih knjigah - priročnikih, je Cankarjeva založba dala m trg novo priročno knjigo, namenjeno ženskam. Njen naslov NAREDI SAMA že dovolj zgovorno pove, da je knjiga bogat, vsestransko razgiban priročnik, namenjen ženskam, priročnik, ki naj uvaja naša dekleta in žene v vse skrivnosti šivanja, pletenja, kvačkanja, izdelovanja raznih predmetov iz usnja, senčnikov, igrač in podobno. Neli Niklsbacher - Bregarjeva je naša znana strokovnjakinja, tudi sama znana po nekaterih lastnih izdelkih, obenem pa kot vzgojiteljica mladega rodu, pa je bila zato kot poklicana, da napiše knjigo, ki naj utira pot pri obvladanju tovrstnih veščin. V sodobnem svetu — pravi v u-vodu založba — potiska industrija ženski v roke mnoštvo izdelkov, ki jih je morala včasih zase in za svojo družino izdelati sama. Govorimo o napredku, o dobi tehnike, ki nam lajša delo in prihra-nja časa. Ali pa nas ta silni zagon tehnike vselej tudi osrečuje? Odgovor je preprost, če pomislimo, kako rada ženska nadene o-bleko, ki jo je ukrojila in sešila sama po svoji zamisli, zakaj tako oblačilo je enkratno in osebno. Z vsakim vbodom je namreč vtkano vanj dragoceno delo lastnih rok, ki jih vodijo lastne zamisli in lastna ustvarjalnost. V obleki, v načinu oblačenja se lahko zrcali naša osebnost. Vrednotam, ki jih daje lastno delo, pa se pogosto odrekamo, bodisi zaradi pomanjkanja časa ali kratko malo iz u-dobja. A vendar je čedalje več žensk in deklet, ki same sedajo za šivalni stroj, posegajo po kvački, pletilki in najrazličnejših tva-rivih. K snovanju in delu jih spodbuja več nagibov: doma izdelane reči so neprimerno cenejše, so enkratne in osebne, zaposlene in nezaposlene ženske se ob ročnem delu sproščajo, so neodvisne od mode, lastno ustvarjalno delo jim prinaša občutek samozavesti. Pričujoča knjiga pa ni namenjena samo ženskam, temveč želi tudi vse druge opozoriti na vrednote lastnega dela in ustvarjalnosti: vse ženske in dekleta pa želi popeljati od začetnih korakov pri šivanju, izdelavi krznenih izdelkov, kvačkanju pletenju in vozla-nju, izdelavi senčnikov in tisoč drobnih stvarčic do šole dobrega okusa. Knjiga je od prve do zadnje strani zasnovana praktično in priročniško. Knjiga je bogata in obširna. U-vodu sledi prvi razdelek z naslovom šivam zase in zate. Krzneni izdelki iz mojih rok je naslov dru- Izseljeni delavci iz dežele Furlanije - Julijske krajine, Koordinacijski odbor emigrantskih društev (ALEF, ERAPLE - AGLI in Zveza slovenskih izseljencev) ter Deželna federacija CGIL - CISL - UIL, zbrani na srečanju v Vidnu v soboto, 28. decembra 1974, na osnovi diskusijskih prispevkov, uvodnih referatov in posegov emigrantov, poudarjajo, da se v tem trenutku soočamo z mednarodno gospodarsko krizo, ki ni samo kriza konjunkturnega značaja, ki jo še poostruje pomanjkanje energetskih virov, ampak globoka in i-reverzibilna kriza kapitalističnega sistema, ki je pokazal vse svoje pomanjkljivosti in vse svoje meje. Glede Italije posebej poudarjajo, da tu gospodarska kriza sovpada z globoko strukturno krizo, kar je posledica gospodarskega razvoja, ki temelji na logiki profita. To krizo še zaostruje upravna politika, ki temelji na klien-telizmu in parazitskih dobičkih. Iz sedanje krize torej ni izhoda brez ukrepov, ki naj težijo k premostitvi neuravnotežnosti med posameznimi ozemlji in med raznimi sektorji gospodarstva. Usmeriti se je treba k družbenim investicijam, ki bodo omogočile po- noven dvig zaposlitve, kar je pogoj za rešitev iz težkega položaja nezaposlenosti, podzaposlenosti ih prisilnega izseljevanja. Vsekakor je treba zavrniti politično izsiljevanje, s katerim skuša gospodujoči razred ponovno vzpostaviti stara ravnotežja oblasti v podjetjih in v družbi. Sklicujoč se na enotno platformo zahtev, izseljeni delavci in organizacije, ki so sklicale to srečanje, poudarjajo kot posebno nujne naslednje ukrepe: 1. Glede industrijskega sektorja pozivajo deželno upravo, naj doseže od vlade okrepitev industrije z državno udeležbo in drugačno politiko podpiranja industrije in o-brti z neposrednimi finančnimi posegi dežele v produktivno dejavnost, tudi s pristankom in sodelovanjem podjetij z državno u-deležbo: vse to naj se usmerja predvsem na področja, ki jih izseljevanje najbolj prizadeva. 2. V kmetijskem sektorju so potrebne bistvene reforme in pospeševanje zadružništva, da bo postal kompetitiven in produktiven. 3. Potrebno je poseči v sektor družbenih investicij (prevozi, zdravstvo, stanovanja, socialne u-sluge, šolstvo itd.). 4. Na deželni ravni je treba zajamčiti drugačne metode uprav- ljanja oblasti, ki naj temeljijo na večji udeležbi vseh družbenih sil in na decentralizaciji v korist manjših krajevnih ustanov. V okviru te soudeležbe naj se uradno prizna slovenska narodna manjšina v videnski pokrajini. Udeleženci srečanja ugotavljajo tudi potrebo po bistveni spremembi deželnega zakona št. 24 iz leta 1970, ki naj upošteva predloge emigrantskih društev. V zvezi s prihodnjo državno konferenco o emigraciji udeleženci srečanja obvezujejo deželno u-pravo, da se na široko posvetuje z emigrantskimi društvi in sindikalnimi organizacijami (v ta namen naj bo udeležba na prihodnji konzulti o emigraciji čim širša), da se tako izdela platforma predlogov za državno konferenco o emigraciji, predlogov, ki naj se nanašajo predvsem na odpravo vzrokov prisilnega izseljevanja in na zaščito položaja emigrantov v posameznih državah. Ob koncu še enkrat poudarjajo potrebo po večji koordinaciji med emigrantskimi društvi in sindikalnimi organizacijami, da bo tako boj emigrantov postal del globalne strategije celotnega delavskega gibanja v deželi, državi in Evropi. gega razdelka knjige, ki govori o izdelovanju krznenih stvari. Usnje, žlahtno tvarivo, je naslov tretjega dela knjige. Potem je govor o kvačkanju. O pletenju razlaga knjiga v posebnem delu. O vozla-nju in izdelavi preprog je govor posebej. Poseben del je posvečen še izdelovanju senčnikov in svetilk, zadnji del knjige pa daje nasvete za izdelovanje najrazličnejših drobnih stvari. Pri tem je treba poudariti, da so vsi izdelki v tej knjigi izvirni, preizkušeni ter zlahka izvedljivi. Delovni postopki so opisani preprosto in jasno ter tako, da so prikazane najprej preproste tehnike, nato pa zahtevnejše. Posebno pomemben del so ilustracije knjige. V njih jih je nad 400, prispeval pa jih je akad. slikar Milan Bizovičar, ki je tudi avtor opreme. Risbe in skice je pripravil Miha Jerina, fotografije pa so delo Eda Primožiča. Izvirne izdelke je izdelala skupina sodelavk avtorice, ki je tako vsestran-ko poskrbela za izviren, obenem pa zanesljiv in uvoraben priročnik. Naše žene bodo knjige, ki je izšla v okusni opremi, resnično lahko vesele, saj nam take literature v domačem jeziku močno primanjkuje. Anthony Quinn: «Izvirni greh» Anthony Quinn je znamenit filmski igralec, ki ga poznamo iz številnih filmov. Quinti je simbol trdega, neizprosnega junaka, v resnici pa je večkrat vse druga-čem človek. Kakšen je, nam pripoveduje sam v svoji avtobiografiji, katere slovenski prevod je izdala Cankarjeva založba v svoji zbirki Bios. Naslov knjige je Izvirni greh, prevedla jo je Tita Simoniti, opremila pa Nadja Furlan. Pred bralcem je zdaj zanimiva knjiga filmskega junaka, knjiga, ki nam bo približala morda bolj kot filmsko zakulisje, živ* Ijenjsko pot mehikanskega dečka, ki se je v nekaj letih povzpel v sam vrh filmske umetnosti Holly-wooda. Anthony Quinn pripoveduje v knjigi o svojem življenju, predvsem o svoji mladosti. Bil je sin indijanske matere in irskega očeta, ki ga je že zgodaj izgubil. Od najnežnejših let je bilo njegovo življenje usmerjeno v to, da bi po izgubi očeta preživljal svojo mater, svojo babico, očetovo mater in svojo sestro. Zato je uhajal iz šole in se zaposlil najprej v tovarni nato pa na cesti. Bil je boksar, obiralec sadja, pa— igralec v gledališču, slednjič je pristal pri filmu in tu dosegel svetovno slavo. Oženil se je s hčerko slovitega producenta Cecila de Milla, po dvajsetih letih pa se je razvezal in poročil z neko italijanko. Toda o tem v svoji knjigi že ne govori več. Njegova avtobiografija je posvečena predvsem mladosti. Kot v romanu, nam pisateU predstavlja sebe v revnih razmerah, predstavlja svojo družino in okolje, v katerem je živel, pa tudi svojo željo, da bi se povzpel, da bi nekaj dosegel, se uveljavil in veliko zaslužil. Gnan od neutešne želje po tem, je uspel in postal filmski igralec, eden najbolj plačanih in znanih po svem svetu. V njej se nam Quinn kaže kot spreten pripovednik. Njegova knjiga je napisana s sugestivno močjo, izredno plastično in zanimivo, čeprav govori več o svoji mladosti kot o svojem udejstvovanju v filmu, je knjiga vredna branja, ker nam pripoveduje o razmerah in ljudeh, ki so zlasti pri nas malo znane. Pri tem pa piše spretno in zlasti izredno iskreno. In v tej obliki izpovedi zdrav-niku-psihiatru je knjiga tudi napisana. To pa kaže m spretnost, ki jo je pri pisanju pokazal veliki igralec, spretnost, ki daje knjigi pripovedi o lastnem življenju tudi poseben pečat. Zlasti še, ker je pri izpovedovanju o svojem življenju, o svojih prizadevanjih tudi vseskozi iskren. Quinn pripoveduje o vsem svojem življenju iskreno. Tudi o svojih najbolj intimnih doživetjih. SL Ru. TOREK, 31. DECEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Velike dobe gledališča 12.55 Dnevi Evrope: Aktualnosti 13.30 DNEVNIK 16.30 Program za najmlajše: ATAULLA IN MORNAR 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za mladino: 18.45 Poljudna znanost: SREČANJE S PETROLINIJEM, 19.15 Nabožna oddaja, Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.50 Oglejmo si jih spet 22.15 PEPELKA Film je Vaclav Vorliček napravil za praški filmski studio v sodelovanju z družbo Uefa iz NDR 23.30 KONEC LETA V STUDIU 3 DRUGI KANAL 18.15 POROČILA 18.25 Nove abecede 18.45 športni dnevnik 19.00 Jack London: Prigode velikega severa 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 SEVILJSKI BRIVEC JUGOSLOVANSKA TV 17.20 F. Baum: čarovnik iz Oza, 17.45 Obzornik 18.00 življenje v gibanju: Lov in podvodno živalstvo 18.30 Praznovanje po svetu 19.00 Kljukec pri dedku Mrazu 19.30 DNEVNIK 20.00 Koncert na gozdni jasi 20.25 Črta — risanka 20.35 Z. Pirtošek: RDEČA KAPICA 21.00 Bela pravljica 21.35 SREČNO 1975 — humoristična oddaja 22.10 Spet je leto naokoli, oziroma slovenski narodni plesi 22.35 Izbor iz jugoslovanskih studiov 23.30 Se novega leta vsak veseli 24.00 Novoletna čestitka 00.03 Slovenc’ Slovenca vabi, oziroma slovenske narodne 00.18 Novoletni ples 1.30 Zabavno - glasbena parada iz Wiesbadena 3.00 Akcijski film KOPRSKA BARVNA TV 19.10 Pepelka, balet za otroke 20.15 DNEVNIK 20.30 V novo leto z orkestrom 21.05 Lažnivi Neapeljčan 22.35 ČLOVEK IN VIOLINA 23.05 Glasbeno - zabavna revija 00.00 NOVOLETNA ČESTITKA 00.05 Novoletni koncert SREDA, 1. JANUARJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 10.00 Mela in Novoletno voščilo 12.15 Novoletni koncert, prenos z Dunaja 13.30 DNEVNIK 14.00 L’amico di Tjamčja 15.00 «CITTADELLA» 16.30 Program za najmlajše 16.50 Počitnice sp lepe, vendar neugodne, risani film 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za mladino: CIGANČEK MIRKO 18.45 Poljudna znanost: SREČANJE S PETROLINIJEM 19.15 Italijanske kronike 20.00 DNEVNIK 20.40 OB ZORI Program so pripravili Alberto Pinelli, Folco Quilici in Piero Piccioni 21.40 Letni športni pregled 22.45 DNEVNIK DRUGI KANAL 14.00 Zimski šport: SMUŠKI SKOKI, 18.45 Športni dnevnik 19.00 GLASBENA PRIREDITEV 20.00 Večerni koncert:-pianist Paolo Spagnolo 20.30 DNEVNIK 21.00 Ponos in strast, film JUGOSLOVANSKA TV 9.00 Novoletne čestitke 9.05 Festival «Kurirček», prenos iz Maribora 9.35 Trije lešniki za pepelko 11.00 štirje letni časi 11.45 P. M. Lefevre: POROKA CESARJA JANEZA 12.10 POROČILA : ' 12.15 Novoletni koncert 13.30 SMUČARSKI SKOKI prenos iz Garmischa 15.30 Šport v letu 1974 16.25 Nikogar ni doma, film 16.35 Vikino Viki. risani filmi 17.00 Mladi za mlade , 17.40 Maček,s klobukom 18.05 POROČILA 1 18.25 Narodna glasba 18.45 Kitajska, reportaža 19.30 DNEVNIK 20.00 Vzemi denar in zbeži 21.20 I. Tijardovič: MALA FLÒRAMY 22.30 DNEVNIK' KOPRSKA BARVNA TV 12.15 Novoletni koncert f 13.30 SMUČARSKI SKOKI 19.55 Risanke za otroke ; ; 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Želim biti ljubezen - 22.00 Dokumentarna oddqja o ladji «Andrea Doria»,-prvi del TRST A 7.15, 8.15, 13.15, ,14-15. 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Pratika: 13.30 ■ Glasba po željah: 17.00 Fh-ogram za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Komorni ..koncert; 18.55 «Steve Miller Band»; 19.10 Dva TRST A 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 .Poročila;: 8.05 Slovenski motivi; 9.00 Maša: 9.45 Chopinbvé poloneze; 10.15’ Veseli motivi; 11.15 .Mladinski o« der; 11.35 Opoldne z 'vami ; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Orkester in zbor; 16.00 Burka «Ne kliči' tfžasifh'"harečfia peštilka; - 17.25' '•vraga#;-nJ»' Program za.mladt Pravljice, pesmi in glasba no; 18.30 Koncert: 19.30 ' Lahslte KOPER - popevjte; 20.00 šport 1 KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.00, 16.30, 17.30, 20.30 . Poročila; ; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Zbori ih baleti; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah: 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.00 Jezikovni pogovori; 16.45 Poje Marjana Deržaj; 17.00 Veselo v novo leto; 18.30 Veselje, radost, srečo želimo- NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00. 15.00. 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 10.10 Nemogoči intervjuji; 11.30 Izbran spored; 12.10 četrti program; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 17.05 Komorna in operna glasba; 19.50 50. let ital. radia; 20.00 Novoletna poslanica predsednika republike; 20.20 Ponovno na sporedu SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15 00, 19.00 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Vrečo za srečo; 9.30 Kvintet «Nefat» in oktet «Jelovica»; 10.15 Promenadni koncert; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetovalcem ob koncu leta; 12.40 Po domsče; 13 30 Priporočajo vam...; 14.10 Parada melodij; 14.40 Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Ansambel Atija Sossa; 17.05 Otroško Silvestrovo popoldne; 19.50 Novoletna čestitka otrokom; 20.00 Naše trideseto Silvestrovo ■ 6.30, 7.30, 12:30, 14.30. 16.3,0., 17.30, 2Ò.30 PoročU»; «.15 Glasba, za dobro jutro; 8.15. Plesna glasba; 9.00 Melodije za novo leto;. 10.30 Orkester Kramer; 12.00 Glas ba po željah; W.00 Novoletne čestitke kolektivov; 1 15.00 Najbolj popularne popevke; 16.30 čestitke kolektivov; 18.00 Progresivna glasba; 18.30 Pevci zabavne glas--be; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz: 10.00 Maša; 11.20 Srečanja: 11.40 Izbran spored;' 12.10 četrti program; 14.00 Drugi zvok: 14 4Q Radijska nadaljevanka; 15 10 Program za mladino; 16.00 Sončnica: 17.05 Komorna, slmf. in operna glasba: 17.40 Program za mladino: Čarovnik iz Òza; 19 30 Pisan SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 13.00. 19 00 Poročila; 6.50 Danes za vas. 8.05 Novoletno voščilo: 8.35 Novoletne razglednice: 9.05 Melodije; 10 05 Janez Ujčič; Zvočno kulturno pi smo iz Mežiške doline; .11.15 Z gosti našega simf. orkestra; 12.10 čestitke; 13.30 Svet v letu 1974; 14.05 Ob kmečki peči; 15.05 «Lepe želje»; 16.20 Pratnemer: Kako smo delavci gospodarili; 17.05 Ura brez kazalcev; 18:05 Gregor Strniša: DRIADA - Radijska igra: 19.50 Lahko noč, otroci ! 19.40 Ansambel Francija Puharja: ..............................................................................................................................................................................mm..........................................................................................................................................................................................................M.............,.,,,,,..............................................................................................................................„......... HOROSKOP ZA LETO 1975 ZA OČETOM P/S£ JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER ^^ OVEN (od 21. 3. do ir >'%V\ 2®- 4 ) Dela bo veliko, I JfA- \ vendar bo terjalo vi- V * J šjo strokovnost. Za- doščenj ne bo preveč, vendar se vam slabo ne piše. Nasprotno. V drugem delu leta boste imeli kako preglavico odveč pa ne bo hudo. V ljubezni bo vse dobro, pa čeprav brez navdušenja Varčujte z močmi _____ BIK (od 21. 4. do 2«. 5.) Od vaše iniciativ-I costi bo odvisno ali se boste uveljavljali V S kot doslej. Ne razme- ^ (avajte, pač pa primerno izkoristite sleherno možnost. Letošnje leto bi znalo biti odločilno glede vaših čustvenih razmer. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. G.) Začetek leta ne bo navdušujoč. Znašli se boste v škripcih. Na programu bo daljše potovanje, ki vas bo ražvedrilo. Ne iščite zadoščenj izven svojih ožjih kro- gov. Proti koncu leta večja novost. Zdravje dobro, vendar ga ne tratite. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) S smotrno izbiro rinili dalje, pa čeprav vam ne bo vedno vse gladko teklo. Prijetno presenečenje bi znali doživeti v ljubezni. Včasih bo kaj narobe z zdravjem, vendar nič posebno hudega. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V službi ali na de-\ lu nobenih posebnih no-J vosti. Kakemu napredovanju bo sledil tudi kak korak nazaj. Obračun ob letu bo pozitiven. Vse težave boste premagali. V čustvih ste cesto nezadovoljivi, kar moti vaše okolje. Nervoza se bo povečala. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) če boste znali f N primerno uravnavati I 'KV J svoje smotre, boste le-'J to dobro zvozili. Če ^ ' boste prezahtevni, se bo kje kaj zrušilo. V drugem polletju potovanje in prijetno srečanje. Včasih zahtevate 'od svojega organizma kaj preveč. To zna škodovati. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Veliko ob-i ljub in načrtov v za-! četku leta. Ne bo se vse uresničilo. Motnje, ki jih boste imeli v prvem delu leta, se bodo ublažile in zaključek bo dober. Toliko tudi kar zadeva ljubezen in družbene odnose. Pa tudi zdravje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne le i vam, vsem se obeta f zmernejša doba. To naj vam bo vodilo. Vsak prevelik korak bi znal imeti hude posledice. Ni vse v finančnih uspehih. Ob letu boste s samimi seboj zadovoljni. Tudi glede ljubezni in glede zdravja. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Svoj položaj boste med letom utrdili. vendar bo to le temelj za nadaljnji napredek. Ne računajte z velikanskimi gmotnimi rezultati. Spremembe v družini. Verjetno na bolje. Na bolje tudi v va šem krogu. Zdravje v splošnem dobro. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vse bo prav. če boste znali brzdati svoje želje. Pogoji ne bodo vedno najboljši. Rezultati bodo odvisni bolj od vaše dobre volje. Daljše potovanje ali obisk iz daljnih krajev. Vesel dogodek v družini. Z zdravjem boste zadovoljni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V prvih me-I secih boste imeli ne-I kaj težav, nato boste zajadrali v plodne mesece z vsestranskim zadoščenjem. Vendar barka ne bo vedno plula po mirnem morju. Če se boste znali zadovoljiti, bo leto pozitivno. Tudi, kar se zdravja tiče. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V svoji zahtev- nosti boste doživeli tu-( ' ^ Tf j di kako razočaranje. Toda leto bo več ali ^ ' manj pozitivno, ker na- zadovali ne boste. Večje novosti v vaši družbeni uveljavitvi. Pa tudi v ljubezni boste doživeli kaj novega. Glede zdravja po starem. d) Na večer tistega dne sta Bojan in Zoran previdno izbrala prostor za nočevanje. Izsledila sta nad rečno strugo nekaj metrov veliko jamo in si v njej napravila ležišče. Vhod v jamo sta zavesila s šotorsko plahto in zakurila ogenj. Kuni je legel k vhodu in potrpežljivo čakal na svoj obrok hrane. Lama se je pred jamo še nekaj časa pasla, nato pa tudi legla k počitku. Po večerji so vsi utrujeni zaspali. Rod njimi je šumela reka in iz nepreglednega pragozda so se oglašali glasovi nočnih živali. Dečka vsega tega nista slišala. Bila sta zatopljena v sanje. Rodilo jima jih je srečanje s' kačo in vriskači. Bile so vznemirljive in tudi lepe. Sanjal je najbrž tudi Kuni, zakaj od ča^a do časa je prijetno zarenčal in se st résel. Naenkrat se je Kuni sunkovito prebudil, planil pokonci in presunljivo galajal. Tudi dečka sta se prebudila in planila z ležišča. Izpred jame se je oglasilo divje renčanja, pomešano z obupnim laminim blajanjem. Potam je lamino blejanje utihnilo in slišati je bilo le še neko hlastanje. Dečka sta se stisnila »kopaj in trepetala. Tudi Kuni je utihnil in aa tresel. TRADICIONALNI VSAKOLETNI IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA TOKRAT Z «ISTRO» V GRČIJO V šestih dneh bomo prepluli 1425 morskih milj od Reke do Aten in nazaj do Kopra s postanki v Splitu, na otoku Krfu, v Pireju in na povratku na Korčuli ter Visu, kjer bomo proslavili 30-letnico osvoboditve - Skozi slikoviti Korintski prekop in na amtično Akropolo 3UGOSLAVIOA DUBROVNIK, REKA R C I D A SPLIT XKOPER I T A L I D A Morska pot od Reke do Pireja in nazaj do Kopra, dolga 1425 morskih milj Dobro prečitajte! Pred dvema letoma so nam nekateri čitatelji in naročniki očitali, da smo rezervacije za potovanje z ladjo v Tunis sprejemali tudi telefonsko, zaradi česar je marsikdo ostal brez prostora, čeprav se je prijavil osebno na upravi našega lista. Da letos ne bo teh očitkov, smo sklenili, da po telefonu prijav ne sprejemamo. Prav tako ne sprejemamo prijav pred 2. januarjem in prijav brez akontacije. Le za vodstvo potovanja smo rezervirali 2 kabini, vsi ostali prostori pa so na razpolago našim naročnikom in čitateljem, kot že rečeno od 2. januarja dalje. Ker smo zaradi valutnih predpisov in pogodbenih določil vezani na določene plačilne roke, prosimo vse izletnike, da v predvidenih dneh vplačajo tudi ostale obroke, sicer bomo prisiljeni prijavo zavrniti. Končno naj še poudarimo, da je skrajni rok za odpoved udeležbe na našem potovanju dne 1. marca 1975. Do tega datuma povrnemo vso vplačano vsoto, po njem pa nič več, kolikor ne gre za primere višje sile (bolezen in podobno), kar pa bo treba dokumentirati. Vsak izletnik, ki je že vpisan, a ne more odpotovati, lahko na svoje mesto preskrbi koga drugega in v tem primeru seveda ne izgubi ničesar. Prosimo, da ob vpisu preberete pravilnik o odpovedi udeležbe. Organizatorji in vodstvo potovanja želijo vsem izletnikom mnogo zdravja in uspehov polno novo leto 1975! Ko se bliža leto svojemu koncu, začenja čas priprave izleta «Primorskega dnevnika» v naslednjem letu. To ni majhno delo, saj je treba poleg drugega upoštevati želje naših naročnikov in čitate-Ijev, objektivne možnosti na turističnem tržišču, politični položaj v svetu in podobno. Za prihodnji izlet našega dnevnika pa smo upoštevali tudi 30-letnico osvoboditve izpod fašizma, saj želimo, da bi tudi ta zgodovinski dogodek prišel na izletu do izraza. No, in tako smo, potem ko smo pregledali razne predloge in pro- grame, ostali pri dveh: ali z letali na Poljsko, ali z ladjo v Grčijo. Zmagala je ladja, kajti kdo ve, če bomo kdaj pozneje še lahko organizirali tako potovanje, kajti govori se, da bo ladja prodana. Prav gotovo ste uganili, da gre za «ISTRO», s katero smo bi- Nekaj praktičnih - nasvetov V Grčiji je srednja mesečna temperatura v aprilu 18 stopinj .Qelzija, morje pa ima takrat o-kpli 16 stopinj Celzija. Vreme je torej izrazito spomladansko in temu primerno se je treba tudi obleči. Čeprav v tem času ne dežuje, na vendarle priporočamo, da si vsàkdo vzame dežni plašč,- . Pri spominkih izbira ni velica.' V.gfevpetn gre za skulpture, grških bogov, za znane grške vaze', vezenine, volnene izdelke in podobno. Poceni je vi-HbV pa Uidi odlični grški konjak bo jtiarsikdo vzel s sabo. Razglednice’in znamke stanejo približno kot- pri naš. Grška valuta .je dfahma in; po .sedanjem uradpem kurzu velja 1 dolar .30 drkhm, oziroma ena drahma 23" Uri ' • : . ' Še flve besedici o .ladji. Kdor je ne pozna, naj mu povemo, da so vsi prostori na ladji aklimatizirani. Vsak dan je gostom na raznolago brivec in frizer in če želite, vam tudi operejo in zlikajo perilo ali obleko. Pred koncem' potovanja boste lahko kupili cigarete in žgane pijače .po izvencarinskih cenah, v ladijski trgovini pa je na raz polago razno blago, ki se po trtebujé na takem potovanju, pa tudi spominkov ne manjka. Podrobnejši nasveti bodo objavljeni v posebnem programu, ki ga bomo izdali pred začetkom potovanja. li pred dvema letoma v Tunisu in ki bo v prihodnji sezoni prav gotovo še v posesti reške «Jadroli-nije». Poleg tega smo upoštevali tudi politični položaj v Grčiji, ki se je v letu 1974 bistveno spremenil, željo številnih naročnikov in čitate-Ijev, ki bi radi videli Grčijo in končno tudi možnost, da na tem potovanju obiščemo Vis, simbol svobode v letih okupacije, prehodno točko naših prekomorskih brigad in da na tem otoku s skromno slovesnostjo proslavimo 30. obletnico osvoboditve izpod fašizma. Naše letošnje potovanje bo precej zahtevno, saj bomo na morju 6 dni in «ISTRA» bo v tem času preplula 1425 morskih milj. To bo pravo križarjenje, z vsemi udobnostmi, ki jih tako potovanje lahko nudi, a tudi izredno zanimivo. Glavni poudarek je seveda na Atenah in na ostankih starogrške kulture, a tudi skalnati Vis nam bo po končanem potovanju ostal v lepem spominu. Ladje «ISTRA» nam ni treba posebej predstavljati, saj jo večina naših čitateljev že pozna: to je velik, udoben plavajoči hotel, v katerem nič ne manjka in kjer je vedno vse na razpolago. Cene potovanja so po podražitvi nafte sicer nekoliko višje, a še vedno izredno nizke v primerjavi s podobnimi potovanji, ki jih organizirajo razne turistične oziroma brodarske družbe in agencije. Naše potovanje v Grčijo bo v času, ko je na jugu Evrope najlepša pomlad. Iz Trsta bomo odpotovali z avtobusi na Reko, in sicer v soboto, 12. aprila ob 16. uri. Avtobusi nas bodo odložili prav pred «ISTRO» in ' čim bo vkrcavanje končano, bo ladja odplula proti Sphtu. Na ladji bomo imeli večerjo, potem pa bo — kot vsak naslednji večer — ples. Naslednje jutro, v nedeljo, 13. aprila, bomo ob 8. uri pristali v Splitu. Ker je velika večina naših izletnikov v Splitu že bila, nismo za to pristanišče pripravili nobenega posebnega ogleda, tako da bo ves dopoldan prost in na razpolago za morebitne posebne o-glede muzejev, galerij itd. Na izrecno željo tistih, ki v Splitu morda še nišo bili, bomo organizirali ogled mesta. Ob 12. uri bo ladja izplula iz splitskega pristani,ča. Po kosilu bo «siesta», potem pa se bodo začele družabne igre. ki jih bo prekinil «čaj ob petih», še majhen a-peritiv in že bo čas večerje, po njej pa se bodo v kavarni začele razne družabne prireditve in tekmovanja, ki jih sicer naši izletniki že dobro poznajo. Zabava bo lahko trajala pozno v noč, kajti pred nami je dolga pot do Krfa. V ponedeljek, 14. aprila, se bomo dopoldne vozili ob albanski o-bali, le nekaj sto metrov vstran, in ob 12. uri bomo pristali v glavnem mestu otoka Krf, kjer se bomo prvič srečali z Grki. Tu nas bodo čakali avtobusi in z njimi ter z vodiči se bomo odpeljali na ogled mesta in okolice. Imeli bomo dovolj časa, da se seznanimo s cenami grških spominkov, napisali bomo prve razglednice s pozdravi, potem pa spet na ladjo, ki bo proti večeru odplula iz pristanišča Krf proti Korintu in Pireju. Kot običajno bo po večerji spet prosta zabava in marsikdo bo ostal na nogah vse do zgodnjih jutranjih ur, ko bo ladja zaplula v znani Korintski kanal. Toda že smo v torek, 15. aprila. Ob 8. uri bomo prišli v Pirej, največje grško pristanišče, ki je istočasno tudi pristanišče kakih 15 km oddaljenih Aten, glavnega mesta Grčije. Tudi tu nas bodo čakali avtobusi z vodiči in z njimi se bomo popeljali v Atene in najbližjo okolico. Potem ko bomo o-biskali mestno središče, se bomo povzpeli na Akropolo in si ogledali mogočne spomenike grške kulture. Opoldne se ne bomo vrnih na ladjo, temveč bomo kosili v znani atenski restavraciji, popoldne P4,,bo,„vsakdo,.,Pt:«5.t. Špje ..zvečer okoli 19. ure nas bodo avtobusi spet odpeljali v Pirej, kjer bo na ladji večerja, potem pa bo vsakdo imel še nekaj ur časa za ogled nočnega Pireja, ki je znan po svojih gostiščih, gostilnah in nočnih lokalih. Toda ob polnoči bo treba biti spet na ladji, ki bo takrat izplula iz Pireja na najdaljšo not tega potovanja, do Korčule. Potovanje do Korčule bo trajalo vso sredo, 16. aprila, in še vso noč od 16. na 17. april, saj bo ladja preplula v tem času 482 morskih milj. Vodstvo potovanja bo poskrbelo, da izletnikom na ladji ne bo dolg čas. Dopoldne bo sicer namenjen počitku, popoldne in zvečer pa se bodo vrstile družabne igre in tokrat bomo tudi izžrebali srečnega dobitnika naše nagradne uganke. Če nam bo vreme količkaj naklonjeno, bomo dan lahko izkoristili tuf i za sončenje ali celo za skok v ladijski bazen. V četrtek, 17. aprila, bomo ob 7.30 pristali na Korčuli, naši stari znanki. Pristanek je bil predviden predvsem za ureditev mejnih formalnosti, pa tudi zato, da pozdravimo naše stare korčulanske prijatelje: dr. Arneriča in druge, ki so nas vedno tako lepo sprejeli. Na Korčuli se bomo zadržali le tri ure, potem pa bomo nadaljevali pot proti Visu, kamor bomo prispeli ob 13. uri. Vis je majhen otok s še manjšim nristaniščem, tako da ladja ne bo mogla pristati ob pomolu. Zato se bomo morali z motornimi čolni prepeljati na obalo, kjer bo krajša slovesnost, potem pa si bodo izletniki lahko ogledali zgodovinske kraje tega mesteca. Na Visu bomo vse do večera, se pravi do 19. ure,- ko bo ladja izplula iz pristanišča in se usmerila proti severu. Vis je bil domala za vse borce naših prekomorskih brigad obvezna prehodna točka. Sem so jih dovažale ladje iz južne Italije, tu so se dokončno preformirali v brigade, od tu so nadaljevali borbeno pot na obalo in ob njej prodirali proti svoji domovini - Primorski. Tu na Visu so tudi grobovi naših fantov in deklet, tu na Visu je bil nekaj časa tudi glavni štab narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, tu na Visu je maršal Tito izrekel svoje zgodovinske besede «Tujega nočemo — svojega ne damo». Za tiste med nami, ki so bili v letu 1944 na Visu, bo to srečanje s spomini na slavna leta in v dolžnost in čast si bomo šteli, da bomo lahko na zgodovinskih tleh kr.šnega dalmatinskega otoka počastili spomin vseh tistih, ki jih pot od tu ni privedla do osvobojenih rodnih krajev, ker so na njej omagali v boju proti okupatorju naše zemlje. To bo tudi naša zadnja noč na ladji in zato bomo ta večer_ imeli slavnostno «kapitansko večerjo», po njej pa bo spet prosta zabava. Naslednje jutro, v petek, 18. a-prila ob 7. uri bomo pristali v koprskem pristanišču. Tu nas bodo spet čakali avtobusi, s katerimi se bomo odpeljali v Trst in pred sodno palačo bo našega potovanja konec. CENE Cene našega potovanja so odvisne od. kabine, ki-si jo iz-letriik jžbčrc'. Najnttfje šo zS štri riposteljne kabine, kjer je cena na osebo 120 oziroma 125.000 lir, naj višje v luksuznem apartmaju. kjer je cena 200.000 lir na o-sebo. Srednja cena pa se giblje okoli 140.000 lir. Naj omenimo, da imajo vse kabine prho in velika večina tudi WC. V cenah, ki jih spodaj navajamo, je vključeno: 1. Potovanje z avtobusom iz Trsta na Reko in iz Kopra v Trst. 2. Potovanje z ladjo v kabini, ki si jo izletnik izbere. 3. Hrana na ladji od večerje dne 12. do večerje dne 17. 4. 75. vključno kapitanska večerja ter popoldanski čaj med plovbo. 4. Kosilo v Atenah. 5. Ogled Krfa in Aten z avtobusi in vodiči. 6. Pristaniške takse. 7. Napitnina ladijskemu osebju in vodičem v Atenah. V ceni pa niso vključene pijače in vse, kar ni posebej navedeno v programu. Cene za posamezne kategorije kabin so naslednje (na osebo): Kategorija 0 222/231 120.000 lir ” 0 224/235 125.000 lir ” 0 220/226 130.000 lir ” 0 205/200 135.000 lir ” M 95/ U 20 140.000 lir ” M 90/82/U16 145.000 lir ” M 68 150.000 lir ” M 88/ U 14 155.000 lir ” U 25 / P 1 160.000 lir Apartma «Opal»-«Ruby» 180.000 lir Apartma «Esmerald»-«Sapphire» 200.000 lir (če apartma zasedejo tri osebe, namesto predvidenih dveh, je cena na osebo 160.000 lir). OB VPISU JE TREBA VPLAČATI AKONTACIJO V ZNESKU 40.000 LIR ZA KABINE DO 140.000 LIR IN PO 50.000 LIR ZA OSTALE. Drugi obrok je treba vplačati do 15. februarja, tretji pa do 27. marca 1975. Vpisovanje sprejema, kot običajno, uprava našega dnevnika v Ul. Montecchi 6/IL in sicer od 2. januarja 1975 dalje po sledečem urniku: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. V nedeljo, 5. januarja, bo vpisovanje od 9. do 12. ure. Ob vpisu prinesite s seboj ime in priimek izletnika (v uradni obliki) ter datum in kraj rojstva. Za potovanje je treba imeti potni list, kdor ga pa nima, se lahko vpiše na kolektivni potni list. V tem primeru prinesite s seboj osebno izkaznico in 1.000 lir za vpis. Še posebno obvestilo Goričanom! Za goriške naročnike in čitate-Ije smo rezervirali 3 dvoposteljne kabine po 135.000 lir, 2 tropostelj-ni kabini po 140.000 lir, 2 tropo-steljni kabini po 145.000 lir, 3 dvoposteljne kabine po 150.000 lir in 3 dvoposteljne kabine po 160.000 lir. Skozi Korintski prekop Del prostorne jedilnice za več kot 300 oseb na ladji «Istra» Mimohod borcev UL prekomorske brigade na otoku Visu v pozni pomladi 1944 NOVOST NA KNJIŽNI POLICI PREDSTAVLJA SE VAM SARAJEVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA UPI PARTIZANSKO GOSPODARSTVO NA PRIMORSKEM V počastitev Dneva Jugoslovanske ljudske armade je pri založbi Lipa v Kopru izšla knjiga dr. Frana Juriševiča, ki nosi naslov PARTIZANSKO GOSPODARSTVO NA PRIMORSKEM. Tiskovne konference, ki so jo ob tej priložnosti priredili v Kopru, se je poleg predstavnikov sredstev Obveščanja udeležilo tudi veliko kulturnih delavcev in predstavnikov družbeno političnega življenja iz Kopra in z obale. Sfavko Sušnik, direktor TOZD založbe Lipa, je uvodoma seznanil novinarje s prizadevanji založbe za izdajanje hnjig s tematiko NOB. Nato je avtor knjige dr. Fran Juriševič govoril o opravljenem delu in predstavil svojo najnovejšo knjigo, pri čemer je zlasti poudaril pomembnost zbiranja dopolnilnega gradiva, ki je še pri posameznih borcih in aktivistih OF. Srečko Vilhar, predsednik komisije za zgodovino delavskega gibanja pri medobčinskem svetu ZKS, je govoril o prizadevanjih omenjene komisije pri pripravah in objavah tovrstnih del. (To je že četrta knjiga, ki je izšla v Kopru ob pomoči omenjene komisije). Številne založbe v Sloveniji in Jugoslaviji so izdale že mnogo knjig na temo NOB. predvsem monografij in kronik, ki so jih napisali udeleženci NOB. Toda ugotovljeno je, da pozamezni avtorji niso v zadostni meri povezovali opisane dogodke s prizadevanji partizanskega zaledja, brez katerega partizanska vojska ne bi mogla uspešno voditi borbo. Partizanske enote so poleg streliva in orožja potrebovale še številne druge potrebščine, ki jih je posredovala lahko samo dobro organizirana mreža v zaledju, ki je delala za potrebe enot na bojiščih. Takšna povezava partizanskih enot in zaledja je obstajala v Slovenskem primorju že od vsega začetka NOB K njeni uspešnosti je na Primorskem pripomoglo tudi dejstvo, da tu ni bilo organiziranih kvizlinških enot (plave in bele garde), če pa so bile, so prišle od drugod. Pričujoča knjiga opisuje ekonomske razmere, v katere je vojna vihra pahnila naše delovne množice. Znano je, da naši ljudje na Primorskem niso imeli dovoli živeža in drugih potrebščin niti za lastne potrebe, saj so nekateri kraji bili ekonomsko zaostali in zapostavljeni. Prav tako niso ljudje na Primorskem imeli možnosti zahajati drugam na zaslužek oziroma prodajati svoje pridelke, kajti okupatorja je bilo treba povsod bojkotirati. Tudi zemlja je ostala neobdelana, saj so jo morali kmetje zaradi vojne vihre zapustiti. Primanjkovalo je prav tako gnojil, zaščitnih sredstev, semen in drugega kmetijskega materiala. Tudi obrtništvo je preživljalo težko krizo in trgovina je pešala. Vrhunec vsega pa so pomenili sovražnikovi vdori in njegove težke represalije. Že na samem začetku NOB na Primorskem so skupno z oboroženo vstajo povsod vznikali prvi zametki ljudske oblasti. To oblast so predstavljali odbori OF in NOO, pri katerih so se za upravljanje gospodarskih vprašanj konstituirale gosBodarske komisije. Že na začetku NOB so bili na Primorskem zadolženi posamezni ljudje, ki so vodili evidenco, kdo in kaj mora dati v prid skupnosti. Partizanske enote so navadno taborile v blžini manjših vasi in zaselkov. Aktivisti in borci so poskušali vse, kar se je dalo ukreniti, da sta živež in material prihajala v določena središča (skladišča) in od tam dalje v partizanske enote. V določenih primerih pa so enote same morale iskati hrano in druge potrebščine. Na terenu so bile ustanovljene vaške, rajonske in okrožne gospodarske komisije, ki so skrbele za realizacijo politike partizanskega gospodarstva. Snov pričujoče knjige (skupaj 430 strani), je razdeljena na sedem poglavij, ki so medsebojno tesno povezana. Avtor je v posebnem poglavju prikazal predvojno gospodarsko stanje kmetov in delavcev; nato prvo obdobje partizanske dejavnosti na Primorskem od začetka do kapitulacije Italije; posebno poglavje je posvetil pričetku organiziranega dela gospodarskih komisij od kapitulacije Italije do reorganizacije okrožij; sledi prikaz delovanja za obdobje od reorganizacije okrožij do osvoboditve. Na koncu je prikazal še delež primorskih žensk v partizanskem gospodarstvu, nemško gospodarsko politiko na Primorskem in gospodarske razmere na Primorskem ob koncu vojne. Poleg že ustanovljenega pregleda virov in gradiva je na koncu knjige priobčen seznam oseb in krajev, ki so omenjeni v knjigi. Knjiga dr. Frana Juriševiča Partizansko gospodarstvo na Primorskem nam daje dokaj lev pregled velikega materialnega deleža primorskega ljudstva v narodnoosvobodilni vojni, opozarja pa tudi na skromnost in na nesebičnost, ki so jo izpričali tisti, ki so vse dali za osvoboditev naše domovine. Dr. F. Juriševiču smo dolžni zahvalo za priobčeno delo. saj bo ta knjiga pritegnila vse tiste, ki se želijo objektivno seznaniti z našim narodnoosvobodilnim bojem, z našim partizanskim gospodarstvom, še posebej pa je knjiga privlačna in poučna za mladi rod, ki bo iz nje spoznal smotre NOB in oblike, v katerih smo jih uresničevali. ALBERT KLUN NA FILMSKIH PLATNIH Fernando Arrabai: «Viva la muerte» Španski dramatik Arrabai je pristopil k filmu z delom «Viva la muerte-» (Viva la muerte, 1970), s katerim nam v zgodbi španskega dečka v stiku s fašističnim zatiranjem očeta in v čudnem odnosu z materjo in teto nedvomno pripoveduje nekaj avtobiografskega. Žal pa se premalo niansirano nagiba k psihoanalitični interpretaciji, tako da poenostavlja prikazano zgodbo. Primerjava med filmom in fantastičnimi risbami Rolanda Topora, ki jih vidimo, ,p naslovih, opozarja, kako se Topor dosti bolje približuje absurdnemu vzdušju in pgvezavi erotike in smrti. V filmu igrajo Anouk Ferjac, Nu-ria Esperi idr. S. G. telita sedanjosti in njegove perspektive Pridelovanje kmetijskih pridelkov, njihova predelava, uvoz in izvoz, gostinstvo in turizem Gre za delovno organizacijo, ki je nosilka razvoja v Bosni in Hercegovini. Skrbi za organizacijo in finansiranje predelave primarnih kmetijskih pridelkov in hrane ter množičnega gostinstva in turizma na področju 50 občin. Sodeluje z velikimi sorodnimi organizacijami po vsej Jugoslaviji m vzdržuje poslovne zveze s 85 državami na vseh petih celinah. Spričo tega, kar predstavlja kot nosilec razvoja na področju Bosne in Hercegovine, je sarajevski UPI resnični velikan sedanjosti in bodočnosti, čeprav je nastal šele pred tremi leti, se dokaj naglo razvija in je že postal zelo pomemben dejavnik v masovni proizvodnji hrane na področju 50 občin v Bosni in Hercegovini, kakor tudi v drugih predelih Jugoslavije, kjer je v tovrstni dejavnosti povezan z večjimi kombinati. UPI zaposluje nad 22.000 delovnih moči in ima ogromno surovinsko zmogljivost, tako da bo v sodelovanju s tisoči kooperantov — kmečkih gospodarstev v nekaj letih povečal proizvodnjo za tri do štirikrat, odvisno pač od posameznih blagovnih zvrsti. UPI je edinstvena delovna organizacija. Po svoji ekonomski moči in delovni zmogljivosti sodi med največja jugoslovanska podjetja. Organiziran je na načelu specializiranih «linij», katerih vsaka razpolaga s surovinsko bazo, predelovalnimi obrati in prometnim omrežjem in ki poslujejo tudi na izvoznem področju. Njegov delokrog zajema tako mesto kot deželo, kjer lahko računa s približno 16.000 kooperanti. Vrednost letošnjega bruto proizvoda bo dosegla približno 900 milijard starih dinarjev. Izkoriščanje prednosti integracije in povezovanja z zunanjim svetom mu bo omogočilo, da bo vsako leto zgradil v lastni režiji več tovarn živilskih potrebščin, katerih dober del bo namenjen izvozu v tujino. ORGANIZACIJA Bosansko - hercegovski prehrambni velikan je organiziran kot sistem, ki je odprt raznovrstnemu sodelovanju s partnerji na področju proizvodnje, predelovanja in plasiranja (prodaje) prehrambnega blaga. Vse njegove dejavnosti in posli, s katerimi se u-kvarja, so osredotočeni v nekaj TOZD (se pravi temeljnih organizacij združenega dela) in temeljijo na skupni interesni osnovi, kot na posameznih «linijah». Te so: — linija žita in žitnih izdelkov — sadja, zelenjave in njihovih izdelkov — testenin in peciva — čokolade in kanditov — mesa in mleka — raznih pijač, piva, sokov in mineralnih voda — uvozno - izvozni blagovni promet — gostinstvo s hoteli, moteli, «roštilji» in restavracijami — turizem in lov. UPI razpolaga z lastnimi sadovnjaki in zelenjavnimi polji ter farmami za vzrejo živine, a kooperacija z gospodarstvi sloni na dolgoročni osnovi. V potrošnih središčih Jugoslavije ima svoje poslovne obrate. Na ravni delovne organizacije delujejo skupne službe, kakor servis vseh 93 TOZD za določene posle ter več TOZD skupnega interesa, kot so: Veleprodaja prehrambnih izdelkov, «Angropromet» za neživdske potrebščine, UPI -Banka, Tržni center, «Poljopro-met» za preskrbo s kmetijskim repromaterialom, Izvoz - uvoz in Center za razvoj in raziskovanja, ki strokovno skrbi za razvijanje vseh dejavnosti kolektiva. Z velikimi sistemi in proizvajalci prehrambnega blaga ima UPI dogovore o blagovnih izmenjavah, smotrnem izkoriščanju razpoložljivega potenciala ipd., a pri svojih razvojnih pobudah se onira tudi na sodelovanje z občinami, v katerih so njegovi o-brati. IZKORIŠČANJE PREDNOSTI INTEGRACIJE V sestav UPI je prešlo kakih 120 nekoč samostojnih podjetij, ki so se pozneje reorgamzirala v TOZD v smislu novih ustavnih predpisov. Niti eno teh podjetij ni zgubilo svojih lastnih delovnih, materialnih ter ekonomskih značilnosti; nasprotno — vsi ti bistveni elementi so prišli še bolj do izraza v okviru integriranega sistema, kakor poprej, ko je vsako posamezno podjetje delovalo samostojno. Preprosto povedano: prednosti integracije so sedaj vsestransko in popolnoma izkoriščene. Ob svoji ustanovitvi je podjetje privabilo v svojo številno «družino» tudi takšne člane, ki so imeli občutne izgube; tem se je ponudila lepa priložnost, da se reorganizirajo in vključijo v nove samoupravne tokove. Ni bilo treba dolgo čakati in že so bila «žarišča» izgub mestoma zatrta, proizvodnja pa je dobila nov zagon, takšen zagon, kakršnega ni bil nihče pričakoval. Že ob samem začetku se je pričela modernizacija vseh dejavnosti in napravljen je bil križ čez vse zastarele načine poslovanja. Ko so pristopile k UPI, so njegove sedanje tovarne obratovale pretežno v eni ali dveh izmenah. V okviru vzajemnega dela v duhu integrirane celote je pa pri- šlo do naglega razmaha. V Sarajevu, kjer je deset živilskopre-delovalnih obratov, so vse tovarne uvedle še po eno oziroma dve delovni izmeni, s čimer je bilo rešeno tudi vprašanje brezposelnosti. S tako povečano proizvodnjo so se seveda koj našli tudi kupci! Akumulativnost obratov se je podvojila, pa tudi izkoriščanje delovnih zmogljivosti se je znatno izboljšalo. Ne gre pozabiti, da pri dejavnosti UPI ni govora morda o uvajanju monopola ali «zapiranju» gospodarstev, pozneje pa bo še bolj narastlo. Po načrtih naj bi tedaj kooperanti oddali letno 335 tisoč ton raznih vrst pridelkov, oziroma proizvodov v skupni vrednosti nad 128 milijard starih dinarjev, se pravi trikrat več, kot doslej. Cilj kolektiva je ustvariti trdno imetje v sodelovanju s posameznimi kmetovalci, oziroma skupaj z njimi upravljati delo in sredstva, s čimer se bo njihov ekonomski in socialni položaj kakovostno izboljšal. Z druge strani se kmeč- ran v temeljne organizacije združenega dela; te so samostojne in slonijo na samopobudnih osnovah ter tako znatno bolje poslujejo, kot v preteklosti. Seveda so še marsikatere težave in pomanjkljivosti, posebno še glede nezadostno funkcionalnega prodajnega prostora, kadrov, neustreznih skladišč ipd. Tudi za rešitev teh problemov so že bili sprejeti ustrezni ukrepi. Objekti se modernizirajo tam, kjer so za to dani pogoji, oziroma se slednji ustvarjajo. m Ujedinjena Poljoprivreda Promet i Industrija SARAJEVO - JUGOSLAVIJA KOLEKTIV V ŠTEVILKAH zaposlenost: razprostranjenost: organizacija: lastne zemeljske površine: kooperanti: industrijski obrati: lasten promet: gostinstvo: zveze doma: zveze na tujem: 22.000 delovnih moči 50 občin 93 TOZD-ov 35.000 hektarov 16.000 kmečkih gospodarstev 32 2.200 objektov 300 objektov 40 živilskih podjetij 85 držav Detajl obrata gospodarske organizacije UPI v Doboju njegove trgovske mreže pred konkurenčnimi proizvodi; nasprotno — sistem se je popolnoma «odprl» nasproti vsem zainteresiranim kombinatom in partnerjem. Z njimi so bili vzpostavljeni prožnejši stiki in blagovna menjava, odpravljeni pa so bili razni posredniki. Po zaslugi smotrnejše organizacije, učinkovitejše delitve obveznosti nasproti poslovnim ciljem, dobre povezanosti med TOZD in podobnih dejavnikov se je v blagajne sistema steklo letos nad 20 milijard starih dinarjev dohodkov. Materialne prednosti integracije bodo pa prišle še bolj do izraza z izkoriščanjem obilnih notranjih rezerv. POVEZANOST S KOOPERANTI UPI razpolaga z okrog 35.000 hektari lastnih obdelovalnih površin. Mnogo več zemlje pa je v rokah zasebnikov, ki so nameščeni v družbenem sektorju; gre za približno 750.000 hektarov, kjer je nad 120.000 kmečkih gospodarstev. Od teh jih najmanj ena petina slabo obratuje, kar velja pripisati okolnosti, da se je večina ljudi, ki so sposobni za obdelovanje njiv, odselila v mesta, oziroma v tujino s trebuhom za kruhom. Spričo tega si je UPI zastavil nalogo, da ta «mrtvi kapital» oživi ter ga z ustreznimi agrotehničnimi in družbenoekonomskimi pobudami izkoristi za masovno proizvodnjo prehrambnega blaga ali surovin za tovarne. V tem smislu je delovna organizacija že sprejela vrsto ukrepov, ki so rodili dobre sadove. UPI je doslej zbral okoli sebe 16.000 kooperantov ,ki oddajajo meso, mleko, žito, sadje in zelenjavo, živinsko krmo, gozdne sadove in drugo odkupnim enotam. V naslednjih dveh letih se bo njihovo število dvignilo na 26.000 ka delovna sila neposredno vključuje v organe upravljanja delovne organizacije, sicer prek njenih enot v občinah, kjer se nahajajo. V raznih krajih so bili že oblikovani sveti kooperantov, k!uimaj° ?.voje delegate v delovnih svetih temeljnih organizacij združenega dela. Z vsemi temi pobudami bo prišlo do korenite spremembe v u-stroju kmetijstva Bosne in Hercegovine, donos od obdelovanja zemlje pa bo znatno večji, kot je bil do sedaj, tako da bo prizadetemu prebivalstvu dana čedalje večja spodbuda za stalno delo na zemlji. Zato se družbena gospodarstva naglo krepijo ter postajajo bistven dejavnik napredka področij, kjer delujejo. USTVARJANJE NOVEGA SISTEMA PRESKRBE Prometna mreža sestoji iz množice maloprodajnih enot, skladišč, veleprodajnih objektov ter izvoznih in uvoznih organizmov. V tem sklopu prevladujejo samopostrežne in klasične trgovine, mnogo pa je tudi blagovnic, marketov, supermarketov in specializiranih prodajaln v večjih mestih. Preskrba s potrebnim blagom je zagotovljena tako v mestih kakor na deželi. Skozi omrežje preskrbe gredo še predvsem artikli za vsakdanjo gospodinjsko porabo in gostinstvo, tako da UPI dnevno oskrbuje nad milijon potrošnikov. Delež lastne (UPI) proizvodnje v ponudbenem asortimanu sega do največ 10 odstotkov, čeprav dobavlja večina tovarn UPI o-mrežju celotnega sistema do 50 odstotkov svojega blaga. Obenem imajo tudi neposredni konkurenti možnost, da plasirajo svoje izdelke v tem razdelitvenem omrežju. Drugače pa je sistem maloprodaje — po integraciji — organizi- Doslej največja tovrstna pobuda je gradnja velikega razdelitvenega centra pri Sarajevu na površini več kot 100.000 kvadratnih metrov; tam bodo uskladiščevali blago ter ga nato razpošiljali trgovinam tudi na razdalje 100 kilometrov. Center je seveda zamišljen po najsodobnejših načelih, ki jih vsiljuje, današnja trgovina, oziroma promet. Vidna je tudi težnja po odpiranju čedalje številnejših specializiranih trgovin živilskih potrebščin. Na izvoznem področju prihajajo v poštev zlasti živina, meso, predelano sadje in predelana zelenjava ter gozdni sadeži, medtem ko zajema uvoz najrazličnejše prehrambne artikle, ki prihajajo iz kakih 10 držav, s katerimi se izpopolnjuje asortiman ponudbe. Vrednost izvoznih in uvoznih poslov doseže letno kakih 140 milijard starih dinarjev. GOSTIŠČA IN LOVIŠČA VABIJO Da bi čimbolj razvili porabo lastnih izdelkov ter tuje proizvodnje, je UPI usmeril svojo dejavnost tudi na gostinstvo, turizem in lov. Tako razpolaga z lastno mrežo objektov na križiščih cestnih magistral v slikovitih predelih Bosne in Hercegovine, kakor tudi na jadranski o-bali. Ti objekti so v mestih, v dolinah Bosne, Neretve in Drine, zatem tudi še na obronkih planin, koder je obilo divjadi, v rekah pa veliko rib. Naj omenimo samo nekatera turistična področja, kjer ima UPI svoje gostinske in druge obrate: Kuna na Pelješcu, Tešanj in Teslic, Modrica, Bosanski šamac, Zavidovi-či, Sarajevo z Vrelom Bosne, Konjic, Počitelj, Jablanica, Dubrovnik. Zvomik in Goražde. V Odžaku blizu Doboja je lepo urejeno lovišče s fazani; tam so tudi primerna prenočišča. Možnosti lova in ribolova so tudi sicer v bližini vseh gostinsko - turističnih objektov UPI. Kar zadeva samo gostinstvo, velja poudariti, da ima UPI na voljo nad 300 različnih gostišč, med temi je kakih deset hotelov in motelov, več kampingov, vrsta lokalov z roštiljem, restavracij, kavarn idr. Obenem skrbi UPI za redno preskrbo restavracij v tovarnah, oziroma v raznih ustanovah. Ima pa tudi lastne izletniške objekte in počitniške domove. V omenjeni panogi je zaposlenih nad 2.400 delovnih moči. V prenočiščih je Okrog 1.200 ležišč, a v restavracijah, kavarnah in drugih gostiščih je več deset tisoč sedežev. Delovna organizacija vzdržuje tudi dokaj redek objekt: kitajsko restavracijo «Peking» v Sarajevu, kjer imajo 100 sedežev v zaprtem prostoru ter okrog 300 sedežev na vrtu. Kuhinjska zmogljivost gostinske mreže UPI znaša več sto tisoč obrokov dnevno, ,a ti obroki zajemajo več desetin različnih pripravljenih jedil. Poleg tovrstnih gostinskih in turističnih dejavnosti se je v sodelovanju s kooperanti začelo^ razvijati tudi prirejanje množičnega bivanja mestnega prebivalstva na deželi; gre za «vikende», kakor tudi za letne dopuste meščanov pri ljudeh na kmetih. To je bilo mogoče uresničiti spričo razvoja prometnega omrežja ter z druge strani po zaslugi naglega dviga življenjske ravni kmečkih ljudi. RAZVOJNI POTENCIALI IN SMERI Kakor smo že dejali na začetku, ima UPI široke možnosti, da vsako leto zgradi več obratov za predelavo surovin. Nekatere take obrate bo uresničil tudi v drugih deželah in sicer v sodelovanju s sorodnimi jugoslovanskimi 1; ambinati. Sedaj gre h koncu gradnja nekaterih obratov za predelavo sadja in zelenjave ter proizvodnjo testenin, pivarskega slada ipd., a hkrati se je pričela gradnja še drugih desetih tovarn. UPI se prav zdaj pripravlja, da plasira bodisi na notranje kot n., tuja tržišča na desetine novih izdelkov; gre za blago iz velikoserijske proizvodnje in visoke kakovosti, s katerim bo mogoče temeljito spremeniti tradicionalne jedilnike. Medtem posveča UPI čedalje večjo pozornost končnim izdelkom, tako ppsebno slaščicam, kandiranemu sadju, napitkom in pijačam — zlasti sokovom in slivovki, nato sadju in zelenjavi: dobršen del tega blaga je namenjen izvozu. V smislu ustreznega razvojnega načrta ne bo zapostavljena niti ena sama panoga ali «linija», a ' pak se bodo hkrati čedalje J razvijale. V ta namen je ,Pr® deno odprtje novih plantaž, t in povrtninskih središč. In to t -ko na l-"tnih, kakor tudi na Kooperantskih zemljiščih. Vsaka izmed novozgrajenih predelovalnin tovarn bo sposobna sprejemrti ne le surovine iz lastnih pridelovalnih središč, temveč tudi surovine, s katerimi razpolaga vseh 3.0ju do 5.000 kmečkih gospodarstev. UPI si je že začrtal smer delovanja v prihodnjih 10 letih, a glavno pozornost in finančne napore bo posvetil svojemu smotru, da iz Bosne in Hercegovine ustvari mogočnega proizvajalca hrane na o-snovi izkoriščanja lash.ega potenciala, pa naj se ta nahaja na hribovitih ali ravninskih območjih. Vse c!;!«' in načrtovanje UPI sloni na strokovnih raziskavah ter na dosedanjih izkušnjah. UPI razpoia-. ga namreč z lastnim centrom sa razvoj in raziskave, a poslednji sodeluje s sorodnimi jugoslovanskim in tujimi ustanovami. Spričo vsega tega je torej povsem razumljivo, da se UPI ooe' ta rožnata bodočnost in da se ta jugoslovanski «velikan» tako naglo razvija in širi svoje posle daleč po svetu. Proizvodnja lir®n® postaja prav tako važna kakor proizvodnja energije; ta okolnos je sprožila pobude, s katerimi so bili doseženi v enem samem letu večji rezultati, kakor poprej v e-nem desetletju. NEDELJKO STANISI ---- Janko Perat UMIRAJOČI ____ OAS 55 = Sicer pa, kaj je pravzaprav življenje? In kaj bom imel od tega, če to uganko razvozlam? Jo je že kdo razrešil? Čemu toliko mislim, kaj brskam, za čim grebem? Je to potrebno? Je sploh vredno? V mestu je bila noč. Ulice so bile razsvetljene. Luči v raznobarvnih reklamah in žarometih mimo vozečih avtomobilov so nemirno migotale, šel sem mimo kavarne in skozi utripajočo svetlobo videl ljudi, sedeče pri mizah na vrtu. Pili so pivo. So vsi ti ljudje tako srečni, kot so videti v tej umetelni svetlobi? Zakaj je tako težko biti človek? Zakaj moraš vedno u-mreti prej, preden se sploh rodiš kot človek? Je sploh mogoče postati človek v tem svetu, ki te brezobzirno zgrabi, brž ko stopiš nanj? Ne! Ni konca. Nikoli ne nehaš iskati in nikdar ne najdeš, človečnost in nečlovečnost, rahločutnost in brezobzirnost so pri človeku v popolnem sožitju. Kdo ima navsezadnje prav? Jaz, župan, Zmago? Bomo vselej imeli vsi ljudje vsak svoj prav? S temi stvarmi se moram spopasti po svoje. Boriti se moram z vsem tem. To je vse, kar mi ostane v tem prerivanju. Nočem podleči! Še ne. Sam moram biti, čisto sam, vsaj nekaj časa, da spet najdem samega sebe. V hribe pojdem, v lovsko kočo, ki zdaj sameva tam gori. Morda bom v miru, v samoti gora, uredil sam s seboj. Bodo mogočne skale dovolj močne, dovolj trdne, da mi bodo nudile oporo, ki jo tako nujno potrebujem? Ko sem prišel domov, sem našel obvestilo, naj na pošti dvignem brzojav, ki mi ga niso mogli vročiti. Odhitel sem na pošto in ga pri dežurnem okencu prevzel. Poslala mi ga je hčerka. «Očka, pridi čdmprej. Mami je slabše.» Prebral sem kratko sporočilo in obstal na mestu. Stiskal sem telegram v roki in prešinila me je misel, da je v moje življenje spet posegla skrivnostna moč slučajnega sovpadanja dogodkov, ki jih ne moremo predvideti, a ki lahko usodno vplivajo na naše življenje. Proti njim smo brez moči, včasih nam v eni uri, v eni sami sekundi popolnoma spremenijo načrte. Naše življenje krene zaradi njih čisto drugam. Dežurna uradnica za okencem me je začudeno gledala. To me je streznilo. Nisem hotel pojasnjevati. Stopil sem v telefonsko govorilnico in telefoniral na letališče. Zvedel sem, da letalo za Dubrovnik poleti zjutraj ob šestih. Bilo je še nekaj prostih sedežev, zato sem si rezerviral prostor. Odhitel sem v stanovanje in vzel najpotrebnejše. Ob šestih smo že poleteli. V nekaj urah sem bil v Dubrovniku. Tam sem zvedel, da ladja za otoke odpluje šele naslednje popoldne. Ker bi iz Splita lahko odpotoval še isti popoldan, sem sédel v avtobus in še ujel ladjo, majhno, a hitro motorko, ki je plula na otoke. Ko sem se na cilju izkrcal, se je sonce ravno utapljalo v morje, ko pa sem se začel iz malega pristanišča vzpenjati v hrib, je zeleno rjava pobočja že začel zagrinjati mrak. V zraku je bil vonj po rožmarinu, oster in gost, in spre- mljal me je šum pljuskajočega morja, ko sem hitel po kolovozni poti, da bi čimprej prispel na cilj. Toda čimbolj sem se bližal, tembolj mi je legala na srce temna slutnja. Hiša je stala na robu vasi, med vinogradi. Ko sem se ji bližal, je bila že noč. Kljub temu me je hčerka opazila in mi prihitela naproti. «Čakala sem te. Vedela sem, da prideš,» je rekla in mi planila v objem. «Kako je z mamo?» «Slabo. Davi smo mislili, da te ne bo dočakala. Potem se ji je stanje izboljšalo. Vendar se bojim, strašno bojim . . ,» Pobožal sem jo po laseh in jo še bolj stisnil v objem. «Ne jokaj, draga. S tem mami ne bo pomagano. Morda pa le ni tako hudo?» «Je, je. Vem, da je. Uboga mama! Sam pojdi k njej. Nočem, da bi me videla objokano.» Skupaj sva stopila v hišo. Pokimal sem domačim in odprl vrata v njeno soho. Bila je medlo razsvetljena z zastrto svetilko na nočni omarici. Ležala je na postelji, suha in drobna. V obraz je bila riva, oči je imela vročične. Ko me je opazila, so se ji blede ustnice zganile v nasmeh. «Prišel si. Tako sem se bala, da te ne bom več dočakala, da ti ne bom mogla povedati . . .» Poljubil sem jo na žareče čelo. Počutil sem se bednega. Vzel sem njene shujšane roke v svoje in sedel na rob postelje. Nisem vedel kaj reči. Le gledal sem jo. V njenih očeh ni bilo obtožbe, v njih je bila le vdanost in ljubezen. Potem je spet spregovorila, počasi in tiho. Njene besede so bile jasne. Nič ni kazalo, da bi ji bila zavratna bolezen načela možgane. Bile so besede opravičevanja, toda sprejemal sem jih kot bolečo tožbo in obtožbo. «Veš, dragi moj, še marsikaj ti moram povedati. Ne bi mogla umreti, če ti ne bi povedala in se ti opravičila.» «Zakaj bd se mi morala opravičevati, draga? Nikar! Opravičiti se ti moram jaz.» «Ne ti. Pusti me govoriti, dokler morem. Veš, tistikrat nisem vedela, da nisem noseča. Prepričana sem bila, da sem, in veselila sem se, ker sem si želela tebe. Ni bilo prav, toda imela sem te rada. želela sem si, da bi bila srečna. Upala sem, da bova srečna, čeprav sem ves čas čutila, da me nimaš resnično rad. Vsaj tako ne, kot sem te ljubila jaz. Ti si pač sprostil svoje mo«, kot vojak, ker sem ti bila pri roki. Jaz pa sem hotela več, da bi ti potem vračala.» «Ničesar ti ne očitam, ljuba . . .» «Oh, tvoj molk je bil očitek! Tvoja odmaknjenost je bila hujša od besed in udarcev. Karkoli bi naredil z menoj, ^ bilo bolje. Bolel me je tvoj večni, očitajoči molk, tvoja hladna obzirnost. Ločila bi se bila od tebe, če bi mi bil le rekel» toda bil si tako neumno plemenit, jaz pa sem nekje na dnu srca vztrajno verjela v nemogoče. Ves čas sem upala. Ne opravičujem se, ampak rada bi te spomnila, da je v minuli vojni marsikatera ženska izgubila to, zaradi česar je ženska. Zaradi prehudega trpljenja in naporov sem tudi jaz imela neredno perilo. Včasih se mi je za dolgo ustavilo. Prav tedaj, preden sem srečala tebe, pa sem ga nekajkrat imela redno. Po tistem dogodku pa spet ni bilo nič, zato sem upravičeno domnevala, da sem noseča. Ko pa sem perilo dobila, je bilo že prepozno. Nisem ti hotela povedati, ker sem se bala, da me boš še bolj obsojal. Najbrž mi ne bi verjel, zato sem raje sama nosila breme, ki sem si ga naložila.» «Nikar, draga, mi ne pripoveduj tega. Saj nima več pomena.» «Pusti me govoriti. Hotela sem se ti odkupiti z vdanostjo in z ljubeznijo. Naučila sem se tvojega jezika in v njem vzgajala tudi najinega otroka. Blazno, brezmejno sem upala, a bilo je zaman. Nikoli se nisva srečala, niti v slutnji ne. To danes vem. Žal je spoznanje prišlo prepozno. Med nama si zgradil pregrado, ki ji moja ljubezen in vdanost nista bili kos. Ko sem prišla do spoznanja, da sta za ljubezen vselej potrebna dva, je bilo spet prepozno. Predolgo sem čakala . . .» (Nadaljevanje sledi) ANKETA PD - ANKETA PD - ANKETA PD - ANKETA PD - ANKETA PD LETOS DESET KANDIDATOV ZA ŠPORTNIKA LETA 1974 Naši bralci bodo lahko izbirali med najboljšimi zamejskimi športniki, ki so se v preteklem letu udejstvovali v odbojki, kotalkanju, košarki, kolesarstvu, namiznem tenisu, nogometu in planinstvu BOŽIČ GRILANC Božič je zelo dobro poznan v odbojkarskih krogih. Dolgo let je uspešno branil barve Krasa iz Zgonika, kjer se je naučil odbojkarske abecede. Kasneje je prestopil k Are Linei. Svoji skromnosti in izredni prizadevnosti se mora zahvaliti za svoj velik napredek. Prav v letošnjem prvenstvu igra v svoji dolgi športni karieri najbolje. Veliko je napredoval v napadu toda še bolj v obrambi in danes je nepogrešljivi član prve šesterke tržaškega prvoligaša. Lahko mirne duše rečemo, da je letošnje prvenstvo najbolj uspešno v njegovi dolgi karieri. ZDENKA HROVATIN ■ ,±mk I Kot Pavel Sedmak je tudi Zdenka Hrovatin začela s kotalkanjem takoj ob ustanovitvi te sekcije pri ŠD Polet. Izredno je nadarjena za kotalkanje, posebno dobro pa pleše v dvojici s Sedmakom, kjer sta dosegla odlične rezultate (4. člansko mesto v državi). Sama je dosegla zadovoljive u-s,.2he. Kot mladinka je 21. maja dosegla 5. mesto na pokrajinskem prvenstvu, 7. julija je bila osma na deželnem prvenstvu, medtem ko si je 1. novembra priborila pravico do nastopanja v mladinski državni kategoriji. ROBERT KLOBAS ' Robert Klobas, košarkar Bora (letnik 1957, krilo, 195 cm) sodi med najboljše slovenske zamejske košarkarje, odkar smo začeli gojiti to športno panogo v zamejstvu. Čeprav tehnično še ni dovršen, pa zna z izredno telesno zmogljivostjo nadoknaditi marsikatero drugo hibo. V minuli sezoni je bil tako pri članih kot pri mladincih najboljši strelec Bora, poleg tega se je izkazal tudi v obrambi. Izbrali so ga za tržaš’:o košarkarsko reprezentanco, ki je igrala v Skednju proti nekemu ameriškemu moštvu. Zanj se je potegovalo več italijanskih klubov, Klobas pa je vse ponudbe zavrnil. Največ košev v minulem letu ie Klobas dosegel v prvenstvu prve divizije proti Lloydu Adriaticu, in sicer 47, proti mladincem Ital-sidra pa 40. NINO MAVER Nino Maver se je letos posvetil tudi mentorskemu pokhcu. Razen tekmovalnega področja, kjer je še vedno dokazal, da mu niso še pošle moči, (udeležba na vrsti dirk doma in izven dežele ter dobre uvrstitve predvsem v tekmovanjih na kronometer, kjer je trenutno v svoji kategoriji neprekosljiv), je stalno sledil naraščaju. Uspehi niso zaostali niti na tem področju. SONJA MILIČ Na mednarodnem turnirju v . švicarskem mestu Chiasso je 8. januarja dosegla enega izmed svojih naj večjih uspehov, ko je v hudi konkurenci osvojila prvo mesto med MAKS PETELIN | KAKO BOMO IZBIRALI? Športno uredništvo je letos sklenilo izpeljati to tradicionalno anketo po novem sistemu. Najprej so stalni sodelavci športnega uredništva glasovali (vsak) za tri najboljše športnike, nato smo sestavili lestvico po točkah in postavili deset najboljših, na poseben seznam. Ta seznam zdaj predlagamo našim bralcem, da si iz njega izberejo po tri imena, za katera menijo, da sodijo med najboljša. Ta imena naj vpišejo na glasovnico ter jo osebno ali po pošti dostavijo na uredništvo PD v Trstu ali Gorici. Tekmovalce, ki bodo na 1. mestu glasovnice, bomo ocenili s 3 točkami, one na 2. z 2 in tiste na 3. z 1 točko. Točke bomo nato sešteli in sestavili končno lestvico. ; i . Da bi olajšali izbiro, smo za vsakega našega kandidata sestavili krajši opis njegovih športnih uspehov v preteklem letu. Opozarjamo, da za končni izbor ne bomo upoštevali drugih imen, ampak le tista, ki so med predlagano deseterico. Glasovnico bomo priobčili trikrat. Za sestavo končne lestvice bomo upoštevali le tiste glasovnice, ki bodo izpolnjene čitljivo ter bodo prispele v naše uredništvo’do polnoči, 8. januarja (sreda). Med pošiljatelji glasovnic bomo izžrebali vrsto lepih knjižnih nagrad, kot tudi po tri celoletne naročnine za Primorski dnevnik ter reviji Dan in Galeb. Glasovnice je treba poslati na naslov: Primorski dnevnik — Trst, Ul. Montecchi 6 (ali Gorica, Ul. 24 Maggio 1). Na spodnji del zalepke je treba pripisati «ŠPORTNIK LETA». prvokategornicami. Na istem tekmovanju je zasedla tudi drugo mesto v ženskih dvojicah s klubsko soigralko Vesnaverjevo. 30. 1. je na deželnem turnirju v Gorici osvojila prvo mesto med prvokategornicami. V okviru povratnega dela A lige je 27. 2. v Rimu, dosegla š^i zma- a, rzo'Sf ge, s čimer je bistveno pripomogla svojemu društvu, da se je uvrstilo na odlično tretje mesto na končni lestvici. Udeležila se je z italijansko državno reprezentanco evropskega prvenstva v Novem Sadu, kar je bilo zanjo veliko priznanje. 20. 4. 1974: na državnem prvenstvu v Fiuggiju je osvojila tri tretja mesta med prvokategornicami, v ženskih in v mešanih dvojicah. Na turnirju Treh Benečij je 18. junija osvojila prvo mesto med pr-vokategornicami in v ženskih dvojicah. Na državnem turnirju v Cremi je 22. oktobra osvojila kar tri prva mesta: med prvokategornicami, v mešanih in v ženskih dvojicah.^ 21. 10. 1974: v prvem kolu ženske A lige je proti CUS Turin dosegla dve zmagi in en poraz. NAŠI LETOŠNJI KANDIDATI Božič Grilanc (odbojka) Zdenka Hrovatin (kotalkanje) Robi Klobas (košarka) Nino Maver (kolesarstvo) Sonja Milič (namizni tenis) Maks Petelin (kolesarstvo) Ivan Plesničar (nogomet) Pavel Sedmak (kotalkanje) Vojko Slavec (planinstvo) Silvana Vesnaver (namizni tenis) Maks Petelin je letos prvič tekmoval za lonjerski kolesarski klub Adria in se v tej svoji prvi sezoni dobro obnesel v belo - modrem dresu. Udeležil se je več kot štiridesetih kolesarskih dirk doma in izven dežele. V hudi konkurenci kakih sedemdesetih kolesarjev — amaterjev, ki sp nastopah na letošnjih tekmovanjih, je enkrat zmagal, poleg tega- pa je nanizal celo vrsto dobrih uvrstitev od drugega do petnajstega mesta. Le redkokdaj se je pripetilo,, da ni bil med najboljšimi na končnem' cilju. Udeležil se je tudi nekaterih mednarodnih amaterskih dirk v Italiji, v Trstu pa je trenutno drugi najboljši med kolesarji, vseh kategorij, ki se še udejstvujejo. IVAN PLESNIČAR Plesničar je začel igrati nogomet kot krilec in je kot vratar nastopil pri Juventini šele pred tremi leti. V tej vlogi je nato igral tudi v 2. AL. Postal je najboljši vratar lige in lani ga je kupila Pro Gorizia. Sedaj je rezervni vratar v D ligi, ker pa je med najbolj obetajočimi mladimi vratarji v deželi, bo gotovo kmalu zapustil klop, to pa tem bolj, ker je kot športnik izredno vesten in požrtvovalen. PAVEL SEDMAK 1. ..... 2.......... o ŠPORTNIK LETA 1974 ............ panoga ............ panoga ............ panoga >N là ... OS O O Ime in priimek pošiljatelja Točen naslov pošiljatelja ....... S kotalkanjem je začel takoj ob ustanovitvi kotalkarske sekcije pri ŠD Polet. Skupaj s Hrovatinovo in Sosičevo je steber openske ekipe in njegovi rezultati so bili v letošnji sezoni nepričakovano dobri. Kot mladinec nastopa v državni kategoriji in je 19. maja na pokrajinskem tekmovanju dosegel drugo mesto, 23. junija na deželnem prvenstvu pa 1. mesto. Njegov dosedanji naj-večji osebni uspeh je 12. mesto na državnem mladinskem prvenstvu, ki je' bilo v Rimu od 14. do 18. septembra. Skupaj s Hrovatinovo sta v paru dosegla svoje največje uspehe. Na pokrajinskem (od 18. do 19. 5.) in dèzelnem (23. 6.) prvenstvu članov sta dosegla obakrat prvo mesto. . Največji uspeh pa predstavlja 4. mesto na državnem prvenstvu članov, ki je bilo v Viareggiu od 28. do 31. 10. VOJKO SLAVEC * Vojko Slavec je eden med našimi redkimi zamejci, ki je najprej prehodi! «Slovensko transverzalo» in potem letos še «Pot prijateljstva». Slednjo je dokončal letos, 27. avgusta. Naj povemo še to, da «Pot prijateljstva» zajema deset alpskih vrhov v Sloveniji, Julijski krajini in Koroški. To dolgo pot je prehodil ob nedeljah in praznikih, pot pa je bilo potrebno dati pod noge tudi v rednem letnem dopustu. Za mladega Vojka, ki je vzljubil gore s Šestnajstim letom (in je . pravi planinec š srcem in dušo) ni bilo torej nobenih ovir. SILVANA VESNAVER 1 NAGRADE ZA NAŠE BRALCE Med vsemi tistimi, ki bodo sodelovali v naši tradicionalni anketi «Športnik leta 1974» in bodo na glasovnici točno označili svoj priimek, ime in naslov, bomo izžrebali naslednje nagrade: 3 celoletne naročnine za Primorski dnevnik 3 celoletne naročnine za revijo Dan 3 celoletne naročnine za revijo Galeb knjige: Raj pod Triglavom (Jaka Čop) Brezna in prepadi (Pavel Kunaver) Pot iz planin (Rafko Dolhar) Leksikon športnih panog Knjiga o športu Vse te nagrade bomo izžrebali ob nagraditvi naših najboljših športnikov, ki bo na sporedu sredi meseca januarja. KRATEK PREGLED USPEHOV NAŠE TELESNE KULTURE Slovenski zamejski šport med starim in novim letom V skoraj vseh panogah smo v preteklih 12 mesecih zabeležili napredek ATLETIKA Na mednarodnem turnirju v Chiaš-su je osvojila 5. mesto med prvokategornicami in drugo mesto v ženskih dvojicah. 30. 1. 1974: na deželnem turnirju v Gorici osvojila drugo mesto med prvokategornicami in prvo mesto v kategoriji mladink. V okviru ekipnega tekmovanja A lige je 27. februarja proti Mol-fetti dosegla dve zmagi. Na deželnem prvenstvu je 13. a-prila osvojila naslov deželne prvakinje. 20. 4. 1974: na državnem prvenstvu v Fiuggiju je osvojila prvo mesto v mladinskih dvojicah (z Ži-gonovo), drugo mesto med mladinkami in v mladinskem ekipnem tekmovanju, tretje mesto v ženskih dvojicah (z Miličevo) in v mešanih dvojicah (s Pertotom). Na turnirju Treh Benečij je 18. junija osvojila tri prva mesta (mladinke posamezno in ekipno ter v ženskih dvojicah) in drugo mesto med prvokategornicami. Na turnirju v Cremi je zasedla prvo mesto v ženskih dvojicah, drugo mesto med mladinkami. —bs— ŠPORTNO DRUŠTVO »VESNA» želi vsem igralcem, članom in simpatizerjem SREČNO LETO 1975 •Delovanje se je skrčilo na nekaj «enot». Goričana Podberščka in njegov naskok na 70 m v kladivu je treba postaviti v državni okvir. Oba «cusovca» Švab (športne in prometne poškodbe) ter huzzier (delovne obveznosti) sta obtičala brez velikih perspektiv za bodočnost. Pri Boru so nekaj nastopali najmlajši. • Nova sezona obeta napredek Lo-redane Kralj (krogla) po sledovih Sonje Lukač in številno mladinsko zastopništvo Bora, če bo dovolj tehnične pomoči. Ustanovitev konkurenčnega kluba ne bo pripomogla k rešitvi domače atletike. k. b. BALINANJE • V zamejstvu so le tri slovenska društva, ki se ukvarjajo z balinanjem in so včlanjena v UBI: Vesna iz Križa in Gaja s Tržaškega ter Gradina iz Doberdoba. Letošnja sezona ni bila spodbudna. Naše ekipe so tekmovale le na pokrajinskih in deželnih tekmovanjih, moramo pa še dodati, da so Križani organiziran svoj pokal, pa tudi Doberdoba so osvojili pokal ZSŠDI. Letos se je najbolj izkazala Gaja, saj je osvojila odlično ekipno 4. mesto na Tržaškem, bila je 2. v Kopru (Fornazaričev pokal) ter se je udeležila vsedržavnega tekmovanja v Ljubljani. • Naj še dodamo, da si za prihodnje leto gajevci prizadevajo za gradnjo še enega igrišča v Gro-padi. Darko Grgič JADRANJE • Zamejski športniki premorejo en sam klub, ki se ukvarja z jadranjem, sesljansko čupo. Za to organizacijo lahko rečemo, da je v preteklem letu dobro razpela svoja jadra, saj si je nabavila že kar lepo društveno «floto», priredila tečaje, utrdila svojo društveno strukturo in pridobila že kar lepo število članov. Ker je tudi med zasebniki vrsta zamejskih Slovencev, ki so v preteklem letu postali lastniki večje ali manjše jadrnice, lahko rečemo, da predstavlja minulo leto dobro uveljavitev jadralnega športa med zamejskimi Slovenci, ki poleg tega niso ostali le pri rekreacijskem jadranju, ampak so že preskusili svoje znanje tudi na nekaj tekmovanjih (nekateri tudi v Sloveniji). • Maksimalni načrt za leto 1975 pri sesljanskih jadralcih ni tekmovalnega, niti športnega značaja. Želijo si predvsem to, kar jim najbolj manjka: stalni sedež. Do tega je sicer še precej daleč, vsekakor pa bi bilo povsem realno, če bi v letu 1975 lahko vsaj lokacijsko uredili to vprašanje. Upajmo, da bo do tega tudi res prišlo. Ob prehodu iz starega v novo leto smo želeli sestaviti kratek pregled stanja v naši telesni kulturi za dvanajst mesecev, ki so pravkar minili in ugotoviti cilje, ki bi bili dostopni našemu športu v letu, ki je pred nami. Naši stalni sodelavci so nam na ti vprašanji odgovorili v zelo zgoščeni obliki. Iz njihovih odgovorov lahko sodimo, da je bilo preteklo obdobje v naši telesni kulturi v glavnem pozitivno, čeprav ni manjkalo tudi negativnih postavk. Kar se tiče možnosti in želja za bodočnost, te niso velike, vsekakor pa so v veliki meri realne. lepših in najbolj tipičnih koč. Seveda pa niso goriški jamarji popolnoma opustili svojih raziskav na Krasu, posebno pri dobeidobski okolici. V tem letu so pregledali približno pet jam. To delo bodo nadaljevali prihodnje leto, ko bodo spet imeli proste vse nedelje. • Jamarski klub Kraški krti šte- je danes približnp!.|60sčlgjiov. Vse kakor se bo to število še povečalo, saj je na Goriškem ljubezen do speleološkega raziskovanja vedno večja. "i'"-*** KOLESARSTVO O Gospodarska kriza je po eni strani pripomogla, da se je kolesarstvo kot rekreacija v zadnjem letu izredno razvilo, po drugi strani pa je resno ogrozila tekmovalni šport kot tak. To je jasno občutil tudi slovenski kolesarski klub Adria iz Lonjerja, ki je v pretekli sezoni nastopil v štirih tekmovalnih kategorijah, od najmlajših do najstarejših, in se je moral večkrat odpovedati nastopom prav zaradi e konomskih razlogov. Kljub temu, da ni njegovih deset tekmovalcev nastopilo prav na vseh dirkah, ki so biie v deželi, je zabeležil dober uspeh. Vrsta prvih mest med amaterji in veterani ter «odkritje» med mladinci je za eno poslovno dobo kar dovolj. • Kljub križem in težavam uspehi niso izostali, upa pa se, da bo tudi prihodnja sezona tako uspešna, kot komaj zaključeno leto. KOŠARKA JAMARSTVO • Letošnje delovanje jamarskega kluba Kraški krti je bilo precej o-krnjeno zaradi gradnje jamarske koče na Vrhu, ki so jo oktobra svečano odprli. Predsednik kluba Slavko Rebec nam je povedal, da se je skupina aktivnih jamarjev skoro vsako nedeljo in ob praznikih posvečala delu na Vrhu, kjer so si z lastnimi močmi zgradili eno naj- • Po več letih podrejene vloge je naša košarka v minulem letu dobila pomembnejšo vlogo ne samo v našem športnem krogu, temveč tudi v itahjanskem. še posebno so se uveljavila naša mladinska moštva. Kontovel je z naraščajniki prvi v svoji skupini, Borovi igralci so drugi v mladinskem prvenstvu, tudi openski Polet zanesljivo nastopa z naraščajniki. V svojih vrstah imamo več košarkarjev, ki nam jih zavidajo vsa tržaška društva. Prvič smo v košarki dosegli, da so se boljši mladinci in člani združili v eno samo društvo, kar se je izkazalo kot zelo koristno. Kontovel in Polet sta namreč nesebično posodila svoje igralce Boru, kar tudi kaže, da vsaj v košarki ni tistih medsebojnih nasprotij, ki tarejo ostale naše športne panoge. • Leto 1975 bo za zamejsko košarko dokajšnje važnosti: slavili bomo namreč 10-letnico ustanovitve košarke v zamejstvu. Skušali bomo razširiti košarko tudi na tista področja, kjer je sedaj ni. Branko Lakovič tošnjem letu. ko je ŠD Polet doseglo drugo mesto na trofeji Jolly in prvo mesto na deželnem prvenstvu. Največji uspeh pa je 11. mesto med 147 društvi v celi Italiji. Tudi kotal-karska revija, s katero so Openci nastopili tudi v Novi Gorici je uspela. 0 V naslednji sezoni se bodo kotalkarji ŠD Polet verjetno udeležili vseh tekmovanj v deželi, in v poletnih me. secih bo tudi revija, ki je postala že tradicionalna. Verjetno bo, če bo že nova plošča, glavna manifestacija, mednarodni tur-Hir ob 30. obletnici osvoboditve. EDI KRAUS NAMIZJU TENIS ® Leto 1974 je bilo za zamejski ženski namizni tenis uspešno tako po intenzivnosti delovanja kot tudi po doseženih uspehih v državnem merilu. V moški konkurenci pa smo žal zabeležili korak nazaj, saj se je zanimanje za to športno zvrst, ki je od 19. decembra letos priznana kot šport pive kategorije in kot ■ takega' so vključili v CONI, nerazumljivo precej poleglo. Z ženskim namiznim tenisom se resno ukvarja le Kras iz zgoniške občine, ki je v minuli sezoni ne le skrbel za stalen napredek svojih petih že uveljavljenih igralk, temveč je priredil več tečajev za najmlajše deklice. Sadovi tako vestnega delovanja niso mogli izostati, kar potrjuje cela serija zmag predvsem Miličeve in Vesnaverjeve na državnih tur-nijih ter na državnem prvenstvu. Pri moških se pri nabrežinskem Sokolu aktivno in uspešno ukvarja z namiznim tenisom le še Valter Per-tot, ki je v deželnem merilu žel med mladinci zadovoljive uspehe. • Katere so skrite ambicije za leto 1975? Krasovke še vedno upajo na osvojitev prvega mesta v državni A ligi, Sonja Miličeva pa na tihem upa. da ji bo uspelo osvojiti na držaV-nem prvenstvu absolutni naslov med prvokategornicami. To je še edina lovorika, ki ji manjka v njeni pestri in bogati zbirki. —fas- ci članic prve divizije, toda Nabre-žinke si v zaključnem turnirju niso uspele priboriti statusa tretjeligašfc. Od ostalih naših ekip bo Dom iz Gorice še naprej igral v 1. diviziji kot tudi Olympia, zastopnice Sloge, Bora, Kontovela in Sokola v isti ligi pri članicah, Breg in Bor pa v 3. ligi članic. • Niti v prihodnjem prvenstvu se ne moremo nadejati večjih uspehov. Upajmo, da bo končno krize le konec. PLANINSTVO • Planinstvo 1974' je bilo tako uspešno. kot le malokdaj doslej. Skoraj vse pobude na Tržaškem so potekale v znamenju 70-letnice SPDT. V ta okvir so sodila predavanja, izleti, odprava na Durmitor itd. Posebno mesto ira zavzema zaključek dela pri publikaciji knjige «Vertikale SPDT», skoraj zaključeno delo pri zbiranju ppejatkov,, za zgodovino SPDT in pa start planinske šole. V prihodnjem letu pričakujemo posebno razvoj nove pobude, t.j, planinske šole. SELMA MICHELUZZI RIBOLOV 0 Društvo ribičev Vipava, ki so ga ustanovili pred nekaj leti. je e-dina slovenska ribiška skupina v zamejstvu. Do ustanivitve te družine je prišlo na željo številnih ribičev iz Sovodenj in okoliških vasi, ki so hoteli imeti organizirano skupino, ki j bi se .tudi včlanila v italijansko fe-j deracijo ribičev j V zadnjem času se je dejavnost ribiške družine zelo razvila in tudi .število članov se je precej povečalo. V tem letu so sodelovali na raznih tekmovanjih v naši deželi in tudi v Slovenji in, moramo reči, povsod z velikim uspehom. SMUČANJE NOGOMET KOTALKANJE 0 Polet je edino naše zamejsko društvo, ki goji kotalkanje. Višek teh uspehov pa je bil v le- ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI želi SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1975 0 Trenutno je v raznih prvenstvih kar 25 naših enajsteric, kar pomeni, da stopi vsako nedeljo na igrišča do 325 nogometašev, katere spremlja od 75 do 100 voditeljev (odbornikov) — posameznih klubov. Ce temu dodamo še približno 2000 do 2500 navijačev, je jasno, da vlada za zamejski nogomet veliko zanimanje. Naše enajsterice se letos niso najbolje odrezale. V naših ekipah je vedno več tujcev, kar pomeni, da tudi z naraščajem ni vse v najboljšem redu. 0 Govoriti o razširitvi nogometa v letu 1975 bi bilo morda celo škodljivo. Prišel je čas ko treba razmišljati o združitvi nekaterih klubov, saj je to edina pot, da lahko dosežemo z našimi močmi boljše rezultate. BRUNO RUPEL ODBOJKA 0 Tudi v preteklem letu se je kriza naše odbojke nadaljevala. Izgubili smo še edinega zastopnika v 3. ženski ligi. članska ekipa Olympie iz Gorice se je morala posloviti od D lige. Naša četrta šesterka, ki je nazadovala je Breg pri članicah in to iz prve divizije. V zameno moramo omeniti napredovanje odbojkarjev Bora iz 1. divizije v 4. ligo in zastopnic Kontovela iz 2. v 1. divizijo. Poleg tega velja še omeniti zmago Sokola v konkuren- 0 Pozitivni razvoj našega smučarskega športa, ki se je začel leta 1967 s 1. zimskimi športnimi igrami se je nadaljeval. ® Težav, ni manjkalo, vendar pa so bila tudi zadoščenja: med te sodi tudi nad 300 tečajnikov samo v organizaciji SPDT V novi sezoni pričakujemo predvsem uspešne rezultate na tekmovanjih conskega koledarja. Pričakujemo pa tudi. da se bo plodno delovanje naših mladih smučarjev nadaljevalo. Selma Micheluzzi SAR 0 S šahom se je v preteklem letu ukvarjalo le ŠD Kontovel. Največji uspeh tega društva predstavlja sodelovanje pri izpeljavi velikega turnirja skupno s tržaškim šahovskim društvom. Polèg tega so Kon-tovelci nastopili tudi na nekaterih drugih tekmovanjih 0 V prihodnji sezoni ni upati na pomembnejše premike v tej panogi, lepa pridobitev za naš zamejski šah pa bi bilo že to če bi število šahistov in turnirjev naraslo. TENIS © «Beli šport» goji le Gaja, ki ima tudi lastna igrtšča. Njeno delovanje je bilo skoraj izključno rekreativnega značaja. ' Za leto 1975 lahko računamo, da bodo člani tega društva pogumneje posegli tudi po tekmovalnih loparjih ter se predstavili vsaj na kakšnem manj zahtevnem turnirju. ŠD Primorje vošči svojim članom in vsem športnikom srečno in uspešno novo leto 1975 Športno združenje Bor vošči vsem svojim športnikom članom, podpornim članom in simpatizerjem mnogo sreče m zadovoljstva 'j novem letu 5primorski dnevnik 8 SPORT SPORT SPORT 31. decembra 1974 SMUČARSKI SKOKI Novoletna turneja Intersport Zmaga Avstrijca Piirstla na skakalnici Schatteberg Zmagovalec lanskoletne turneje Aschenbach razočaral - Norčič najboljši Jugoslovan (29.) - Vrsta padcev OBERSTDORF, 30. — P. o tekmo I taz (Švi.), 7. Radici (It.), 8. Lu-23. novoletne turneje «Intersport» je * scher (Švi.). osvojil 20-letni Avstrijec Willy Ptirstl. Na skakalnici Schatteberg je tako prišlo do izjemnega presenečenja, ki obeta tudi sicer zanimivo nadaljevanje in razplet letošnje turneje. Ni pa presenetil samo Avstrijec. Drugi je bil namreč Poljak Bobak, tretji pa Rainer Schmidt, na katerega so po zmagi na 21. turneji skoraj vsi že pozabili. Najboljši Jugoslovan je bil po pričakovanjih Bogdan No. -, ki je z 29. mestom dosegel v tako močni konkurenci lep uspeh. Prijetno je presenetil tudi Demšar z 32. mestom. Ostali Jugoslovani so bili precej slabši. Že na prv:m nastopu letošnje turneje je tako prišlo do presenečenj, saj je po prvem poskusu svetovni prvak in zmagovalec lanske turneje, vzhodni Nemec Aschenbach komaj dvajseti. Bilo je tudi precej padcev, ki so s,- končali brez hujših poškodb. Poljak Pawlusiak, ki je padel že na uradnem treningu, je ponovno tvegal še v poskusni se riji, a ni šlo. Najbolj nevaren pa dec pa si je privoščil mladi Avstrijec Inauer, ki je dobesedno strmoglavil na doskočišče.. Nič manj «spektakularno» pa nista padla še Kem (ZDA) in Karlsson iz švedske. Že ko smo pri padcih, ne bo odveč, če povemo nekaj več besed o zmagovalcu Piirstlu. še letos 3. januarja je namreč na Bergislu v Innsbrucku na tretjem nastopu 22. turneje padel že na zaletišču, vrglo ga je prek mostu, nakar ga je kot lutko premetavalo po doskočišču, dokler ni končno nezavesten obležal v izteku. Napovedovalec je sicer kasneje obvestil gledalce, da se je Piirstl zavedel že med prevozom v bolnišnico in da se dobro počuti, a le malokdo je verjel, da bo fant še kdaj skakal. Prav zaradi tega je zmaga mladega Avstrijca toliko bolj vredna in nepričakovana. Drugi nastop turneje bo že po tradiciji jutri, na noveletni dan, v Gar-misch - Partenkirchnu. REZULTATI: 1. Piirstl (Av.) 217,4 točke s skokoma 99 in 97 m, 2. Bobak (Pol.) 210,9 (96,95), 3. Schmidt (V.N.) 210,6 (99,90), 4. Halvorsen (Nor.) 203 (97,93), 5. Saetre (Nor.) 200,9, 6. Eederer (Av.) 200,5, 7. Kalinin (SZ) 199,3, ,8. Maunu (Fin.) 198,8, 9. Wo-sipiwo (V.N.) 194,6, 10. Schmid (Svi.) 193,8. EVROPSKI POKAL Italijana Bielesj« ■ -> EBNAT"KAPPEL, 30.'— Italijanski smučar Franco Bieler je zmagovalec veleslaloma za ®v¥opski pokal». Po prvi vožnji je bil Bieler šele tretji, toda njegov zaostanek za Švicarjem Hemmijem je bil samo 66 stotink. Zamujeno je Italijan izdatno nadoknadil v drugi preizkušnji in tako prehitel tri najhujše tekmece iz Švice: Hemmija, Gooda in Fourniera. Drugi najboljši Italijan je bil to pot Radici (sedmi). REZULTATI: 1. Bieler (It.) 2’28”49, 2. Hemmi (Švi.), 3. Good (Švi.), 4. Fournier (Švi.), 5. Frommelt (Lich.), 6. Sot- Lestvica za «Evropski pokal» je trenutno naslednja: 1. Stenmark (Šved.) in Engstler (Av.) 50 točk, 3. Feyersinger (Av.) 40, 4. Hinterseer (Av.) 31 točk, 5. Witt - Doering (Av.) 30. V PRIJATELJSKI TEKMI V GENOVI I V ZAOSTALIH TEKMAH 2. AL /talija-Bolgarija brez gola Visok poraz okrnjene Juventine a z žvižgi razočaranih gledalcev Groba igra obeh enajsteric - Italijanski napadalci povsem odpovedali David Zwilling (Avstrija) Italija — Bolgarija 0:0 ITALIJA: Zoff, Rocca, Martini, Furino (v d.p. Guerini), Zecchini, San-tarini, Damiani, Causio (v d.p. Re Lecconi), Boninsegna, Antognoni, Chia-rugi. BOLGARIJA: Filipov, Vasiljev, Ma-rev, Dimitrov, Rangelov, Kostov (v 8. min. p.p. Eftimov), Kurbanov, I-sakidis, Goranov (od 41. d.p. Gelias-kov), Angelov, Čekov (od 10. min. d.p. Vojnov). SODNIK: Gonella (Italija) POMOŽNA SODNIKA: Levrero in Picasso (Italija) GLEDALCI: 45.000 Tudi zadnja letošnja tekma v mednarodni konkurenci ni prinesla Italiji slave. Nasprotno! Srečanje z Bolgarijo — ekipo, ki prav tako išče nov način igre in spreminja ter pomlajuje moštvo — je ponovno pokazalo in to še v večji meri hibe sedanjega italijanskega nogometa. Individualnost, nepovezanost med igralci, stalna preigravanja, neučinkovitost v napadu in proti Bolgarom še grobost — to so značilnosti, s katerimi se Italija nikakor ne more in sme ponašati. Po treh tekmah (z Jugoslavijo, Nizozemsko in Bolgarijo) je že jasno, da Bernardini jevo delo ni obrodilo zaželenih sadov. Stalno izmenjavanje mož, vnašanje mladih in slepo iskanje novih modernejših načinov igre, vse to je privedlo moštvo v še večjo zmedo. Tekma z Nizozemci je sicer vžgala rahla upanja na boljše dni, nedeljska predstava pa je pomenila občuten korak nazaj. Rezultat 0:0 je veren odraz tega, kar smo videli v Genovi: žvižgi in klici «buffoni» pa so zasluženo plačilo za trud in igro italijanskih profesionalcev. Tekma se je sicer začela, a samo začela, spodbudno; mladi Antognoni je izvrstno preigral vrsto branilcev in nato še streljal, žoga pa je za las švignila mimo vrat. Po tem osamljenem dogodku bi lahko omenili le še nezanimive in dolgočasne akcije ter grobo igro. žal je bila ta ena izmed glavnih značilnosti: že na samem začetku je moral zaradi poškodbe igro zapustiti Kostas, v dru- llliillilllliiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiuiii V ITALIJANSKEM IN JUGOSLOVANSKEM ODBOJKARSKEM PRVENSTVU Ariccia in Panini še nepremagana Pomembna zmaga Rečank v Zagrebu Tržaška šesterka Are Linea po predvidevanju izgubila v Rimu ITALIJANSKO PRVENSTVO Odbojkarji 1. italijanske lige so v letu 1974 spravili pod streho še- mo enkrat praznih rok. Vse bolje igra naš deželni zastopnik Casagrande iz Sacileja, ki je na Od- dera kol. Tržaška Are Linea je v Učnem tretjem mestu. Zadnjo zma- Rimu z vodečo Ariccio ostala drugič zaporedoma praznih rok in tretjič v letošnjem prvenstvu. Gostje so domačinom odvzeli set, več pa ni bilo mogoče, ker so igrali brez poškodovanega Klavdija Veljaka. V mestnem derbiju je imel lanski prvak Panini precej težav, preden je odpravil COOP, saj je tekma trajala pet setov. Izidi 7. kola Ruini — Lubiam 0:3 Paoletti — Cus Turin 0:3 Cus Siena — Pneus 0:3 Ariccia — Are Linea 3:1 Cus Piza — Cus Catania 3:0 • PaniniCO0P r n r -■^;2 Petrarca — Cesenatico 2:3 Lestvica Ariccia i»5 Panini 14 točk, Cus Turin 12, Lubiam 10, Cus Piza, Pneus Piacenza in Are Linea 8, Paoletti in Cesenatico 6, COOP Italia, Petrarca in Cus Catania 4, Cus Siena 2, Ruini brez točk. V soboto bo igrala Are Linea v Parmi z ekipo Pneus. Obe šesterki imata za sedaj enako število točk. Casagrande odličen tretji Tudi v 1. ligi pri članicah imamo na vrhu lestvice dve šesterki: Scan-dicci in Modena (bivši COMA), ki sta ostali v desetih srečanjih sa- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiii NA BALKANSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU Prepričljiva zmaga jugoslovanske ekipe V odločilnem srečanju Jugoslavija premagala še Grčijo Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je osvojila prvo mesto na 19. košarkarskem balkanskem prvenstvu. Varovanci trenerja Novosela so torej obogatili vrsto uspešnih nastopov v letu 1974 še s to pričakovano, a vseeno prestižno zmago. Naj omenimo, da je Jugoslavija letos premagala vse nasprotnike, razen reprezentance ZDA, ki je trikrat premagala čosiča in tovariše (na trofeji Rio, v New Yorku ter na SP v Portoriku). Jugoslavija je v Solunu povsem zasluženo osvojila prvo mesto. Že v prvem srečanju, ko so Jugoslovani igrali proti Bolgariji, je bilo jasno, da bodo Novoselovi varovanci odnesli naslov prvaka. V nadaljnjih dveh tekmah sicer jugoslovanski košarkarji niso zaigrali tako uspešno in zanesljivo kot v uvodni tekmi, pripomniti pa moramo, da je bila ta zrela priložnost, da zvezni trener poskusi tudi nekatere mlade igralce (žižič, Varajič, Jerkov, Georgi jevski). V drugi tekmi so Jugoslovani z dokajšnjo težavo premagali Romunijo, ki je bila v prvem polčasu povsem enakovreden nasprotnik evropskim prvakom. V zadnji tekmi pa je Jugoslavija odpravila še Grčijo in je tako zasluženo osvojila naslov balkanskega prvaka. Izidi: Jugoslavija — Bolgarija 104:68, Jugoslavija — Romunija 82:65, Jugoslavija — Grčija 71:58. V drugem kolu za evropski pokal prvakov pri odbojkaricah se bodo pomerile (11. januarja na Reki) jugoslovanske prvakinje Ri-jeke in Dinama iz Berlina, ki je prvak Vzhodne Nemčije. Glavni sodnik na Reki bo Tržačan Gino Caputo. PLAVANJE Zmaga Zagrebčanov REKA, 30. — Konec tedna je bil na Reki plavalni peteroboj med plavalci in plavalkami iz Rima, Trsta, Lizbone, Zagreba in z Reke. Samo tekmovanje je navrglo nekaj odličnih rezultatov. Jugoslovanka Jasna Efendič je izboljšala državna rekorda za male bazene na 200 in 400 metrov mešano. Enak podvig je uspel še plavalcu iz Zagreba Ferdu Ihtrecu, Pokal pokrovitelja tega novoletnega plavalnega mitinga, Skupščine občine Reke, je o-svojila reprezentanca Zagreba pred domačimi plavalci, ki so zaostali samo za dve točki. Plavalci iz našega mesta so bili četrti, za Rimom in zastopniki iz Portugalske. go je Casagrande izbojeval sredi Parme proti bivšim prvakinjam u-niverzitetnega športnega društva. Izidi 10. kola Alzano — Torre Tabita 3:1 Arbor — Cogne Aosta 3:0 Presolana — Modena 1:3 Metauro — Vignoni 3:0 Cus Parma — Casagrande 1:3 Scandicci — Nelsen 3:1 Lestvica Scandicci Valdagna in Coma Modena 18 točk, Casagrande 14, Torre Tabita Catania, Nelsen Reggio Emilia in Alzano 12, Metauro Fano, Presolatìà Némblre In Arbor Reggio Emilia 8, Cus Parma in Cogne Aosta 4, Vignoni Gottolengo 2 točki. JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO 1. ZNL - člani Lanski prvak Crvena zvezda, Mladost iz Zagreba in Spartak iz Subotice so najresnejši kandidati za 31. prvenstveno zvezdico. Prijetno je v 9. kolu presenetila Rije-ka, ki je doma premagala Partizan iz Beograda. Tekmo med Ribnico in Spartakov v Kraljevu si je ogledalo nič manj kot 3000 gledalcev. Vse to pa novincu Ribnici ni pripomoglo pete prvenstvene zmage. Izidi 9. kola željezničar — Bosna 0:3 Rijeka — Eortizan 3:1 Vardar — Mladost 1:3 C. zvezda — GIK Banat 3:0 Jedinstvo (SP) — Vojvod. 3:2 Modriča — Jedinstvo (Br) 0:3 Ribnica — Spartak 2:3 Lestvica Crvena zvezda. Mladost in Spartak 16, Jedinstvo (BR) 14, Jedinstvo (SP) in Partizan 12, Bosna, Rijeka, GIK Banat in Ribnica 8, Vardar 6, Modriča 2, Vojvodina in Željezničar brez točk. 1. liga članice Osrednje srečanje 7. kola je bilo odigrano v Zagrebu med Mladostjo in Rijeko. Zmagale so Rečanke dokaj tesno, pa čeprav so povedle V nizih z 2:0. Giarizzole — Union 0:1 (0:0) GIARIZZOLE: Altin, Inglessi, La-dovaz, Cumani, Sussi F., Macorat-ti, Latin, Botteri, Cecchini, Sussi M., Papagno. UNION: Čok, Del Bosco, Nanga-no, Petretich, Glionna, i Galli, Coljam, Ancona, Košuta, Lapi, Ben-vegnù. STRELEC: v 10. min d.p. Colja. V nedeljo je enajsterica podlonjer-skega Uniona lepo premagala Giarizzole. Podlonjerci so v prvem polčasu hitro in požrtvovalno igrali, žal pa so zgrešili več ugodnih priložnosti. Do zadetka pa je prišlo v drugem polčasu, Gol je dal Colja. Ekipa Giarizzol je močno odgovorila, a obramba Umong (it) še posebno Čok) je bila vedno na mestu. Union je zasluženo zmagal in je tako potrdil trenutno dobro formo. Mauro gem polčasu pa še Goranov; poleg tega bi v prvem polčasu kmalu prišlo do pretepa, ko je Boninsegna, ki se je izkazal bolj kot pretepač kot nogometaš, s pestjo udaril Vasiljeva. Take tekme med dvema ekipama, ki sta že odigrala pomembno vlogo v evropskem in, predvsem Italija, v svetovnem merilu, so res pravo razočaranje. Logično je, da zato nima pomena, da bi iskali boljše ali slabše igralce. Nekateri, v prvi vrsti vratarja, so celo igrali solidno, velika večina pa sploh ni vredna omembe. Kot smo že na začetku povedali, je bila to zadnja tekma Italije v letošnji porazni sezoni v mednarodni konkurenci. Italijani so namreč skupno odigrali 8 tekem, od katerih so le eno zmagali (proti Haitiju!), štiri so remizirali, tri tekme pa so izgubih. Prihodnje leto bo izredno naporno. Prvo srečanje, ki bo tudi veljalo za evropski pokal, bodo Italijani odigrali proti Poljakom. Bo Bemardiniju uspelo, da bo do takrat pripravil spodobno moštvo? v srečanju s prvim na lestvici Proseškemu Primorju ni uspelo iti preko remija v tekmi z Giarizzolami PRIJATELJSKA TEKMA Italija B - Škotska B prekinjena PESCARA, 30. — Prijateljsko mednarodno nogometno tekmo med drugima reprezentacama Italije in Škotske so prekinili v 26. minuti drugega polčasa zaradi hudega naliva in blatnega igrišča. Ekipi sta se tako razšli pri neodločenem izidu 0:0. Turnir Bora za članice V soboto in nedeljo bo v Trstu, v organizaciji ŠZ Bor, zanimiv odbojkarski turnir za članice. Poleg odbojkaric Bora bodo igrale še zastopnice DMA, Corridonija in Bočna. V soboto bosta na sporedu izločilni tekmi z naslednjima paroma: Bočen - DMA in Bor - Cor-ridoni. Kot je znano, igra DMA v drugi italijanski odbojkarski ligi, ostali trije tekmeci pa so tretjeli-gaši. Za slednje tri bo to zadnji predprvenstveni nastop, saj se pričnejo spopadi za točke v tej ligi 11. januarja. V nedeljo dopoldne se bosta najprej pomerila poraženca za i tretje mesto, takoj nato pa zma-j goviti šesterki prvega dne za konč-I no zmago. Edera — Juventina 4:2 (1:1) EDERA: Medin, Denich, Mongar-dini, Cicivizzo, Pintus, Grimm, Fa-vento, Oldani, Villini, Grozic, Ve-nier. JUVENTINA: Černič (Nanut E.), Corva (Zin), M. Tabaj, Mikluš, Brescia, Tavčar, Uras, Marvin, Sirk, Ferletič, Montico. Strelci: v 4. min. p.p. Uras, v 11. min. Venier, v 35. min. Faven-to; v 10. min. d.p. Sirk, v 30. min. Viiini ter v 40. min. Venier. Ivo Berdon, tehnični vodja Juventine nam je po tekmi štandreške ekipe z Edero povedal: «Proti taki ekipi je težko zmagati, kajti Edera predvaja hiter nogomet, ki spravi v zadrego vsako ekipo. Do sedaj je prav gotovo to moštvo tisto, ki ima največ možnosti za napredovanje. Kljub temu pa smo nekaj minut upali, da bomo odšli neporaženi z igrišča. To bi se lahko žgodilo, če bi naši igralci pri stanju 2:2 zaigrali nekoliko drugače. Poleg tega pa smo v najtežjih trenutkih zgubili še Sirka.» Berdonovo mnenje je vsekakor resnično, saj so Tržačani solidna e-kipa in si zaslužijo orvo mesto na lestvici. V prvem polčasu so prvi četrt ure napadali gostje, ki so že v 4. minuti prišli do zadetka z Urasom. Gol Juventine ni spravil v zagato Edere. Nasprotno, domačini so uredili svoje vrste in pričeli pravi for-sing. Juventina se je branila z vsemi močmi, kljub temu pa ni mogla preprečiti, da ne bi bili napadalci Edere dvakrat zatresli štandreške mreže. V začetku drugega polčasa so Štandrežci snet ostreje pritisnili, da bi nadoknadili izgubljeno in res so v 10. minuti s Sirkom remizirali. Edera je morala spet znova začeti. Seveda je bilo sedaj dosti lažje, saj je medtem sodnik izključil Sirka, tako, da je njen branilec postal praktično napadalec več. Juventini pa ni uspelo zdržati ritma, ki so ga diktirali domačini in je morala še dvakrat kloniti. Po tem porazu je sedaj Juventina na nižjem delu lestvice in vse kaže, da se bo težko izkopala iz se- iiiiiiiiuiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimn V PRIJATELJSKEM SREČANJU NEPRIČAKOVAN PORAZ MERCATORJA V KRIŽU Za Vesno je bil obakrat uspešen Botti Vesna — Mercator 2:1 VESNA: R. Tence, S. Tence (Sul-čič), Cortellino, Skrem, Verzier, Valente, Caharija, Germani, Samec, Bortolotti, Botti, 12 Košuta. MERCATOR (Ljubljana) : Setina, Slopirkoski, Halčar, Zupančič, Bajec, Zupančič, Klemenc, Goleč, Ca-menik, Zarl, Corv, 12 Bugar, 13 Mlastnak. SODNIK: Difebo iz Trsta. STRELCI: Botti v 2. in 76. min., Čamenik v 80. min. KOTI: 5;jh gledalcev 200. V prijateljskem nogometnem srečanju je v soboto kriška Vesna povsem nepričakovano premagala ljubljanski Mercator, ki uspešno nastopa v slovenski republiški ligi. Igra je ' bita na zelo -dobri ■ ravni predvsem zaradi tehnično boljših gostov, tako da so tudi gledalci lahko prišli na svoj račun. Domačini so prešli v vodstvo takoj v Izidi 7. kola Mladost — Rijeka 2:3 Radnički — Kaštela 3:1 Pelagičevo — C. zvezda 0:3 Breza — Sindjelič 3:0 Jedinstvo — Partizan 1:3 Lestvica Crvena zvezda 14 točk, Rijeka 12, Radnički 10, Breza in Partizan 8, Mladost in Sindjelič 6, Kaštela in Jedinstvo 2, Pelagičevo brez točk. I. — 1. Pacifico X 2. Panino X 2. — 1. Ilare X 2. Bikfordio 2 3. — 1. Giubilo 2 2. Perrymason 1 4. - 1. Go X 2. Fiorino 2 5. — 1. Tovric X 2. Vadim 1 6. — 1. Romello 1 2. Porrara KVOTE 12 — 8.592.726 lir 11 — 296.30« lir 10 — 23.300 Ur X NOGOMET MLADINCI Primorje — Vesna 0:4 (0:3) PRIMORJE: Purič, Žaro, Trobec, Verša, Ciullini, Persi, Schilleo, Beži-, Kralj, Rupel, Čok, 13. Claudio. VESNA: Eva, Tenze, Alessio, Lonza, Ravalico, Soavi, Perič, Košuta, Russignan, Zucca, Biagi. STRELCI: Biagi v 24. min., Čok v 27, min. avtogol, Ravalico v 31. min., Biagi v 19. min. d.p. V mladinskem kraškem derbiju je kriška Vesna zasluženo premagala proseške nogometaše Primorja. Igra je bila od vsega začetka v rokah Križanov, ki so prikazali kakovostno igro in premoč na vseh področjih. Moramo pa poudariti, da so domači igralci stopili na igrišče v okrnjeni postavi. Posebno se je občutila odsotnost poškodovanega Albija, na sredini igrišča pa se je občutilo pomanjkanje Miliča in Maestruttija. V celotnem srečanju je Primorje izvedlo le en nevaren strel proti kriškemu vratarju. Vesna pa je vseskozi resno o-grožala proseška vrata, gradila akcijo za akcijo in skušala priti do gola od vsepovsod. H. V. (1:0) ; začetnih minutah z diagonalnim strelom Bottija, ki je ukanil vratarja gostov. Ljubljančani so se takoj zbrali in ostro pritisnili na kriška vrata, toda Rado Tence je z izvrstnimi posegi večkrat rešil lastno mrežo pred golom. V drugem delu srečanja so gostje pod vodstvom odličnega Zarla nadaljevali z napadi, vendar pa jim ni uspelo priti do gola, nekoliko zaradi smole, nekoliko pa zaradi dobre kriške obrambe. Potem ko je že kazalo, da bo Mercator remiziral, je Botti v protinapadu premagal nekoliko negotovega vratarja gostov. Četrt ure pred koncem pa je Ljubljančanom le uspelo znižati rezultat in bi lahko dosegli vsaj še en zadetek,_ toda njihovi napadalci so si zapravili nekaj izrednih priložnosti. Kljub porazu je Mercator prikazal lepo skupno igro in dobro telesno pripravljenost posameznikov, medtem ko je Vesna dokazala, da zna proti močnejšemu nasprotniku tudi dobro zaigrati. Sandor Enajsterici Mercatorja in Vesne, ki sta se v soboto v Križu pomerili v prijateljski tekmi. Proti vsakemu pričakovanju so zmagali nogometaši Vesne, ki so bolj renomirane nasprotnike premagali z 2:1 ................................................................................ V ITALIJANSKI PRVI LICI Tesna zmaga Innocenti] a Na vrhu lestvice je Forst osamljen - Prva zmaga peterke FAC Da je letošnja formula italijanskih košarkarskih prvenstev zgrešena, smo lahko ugotovili tudi v nedeljskem kolu. Ignìs Varese, lanski italijanski prvak, je doživel že tretji prvenstveni poraz, tokrat proti Saporiju iz Siene. Sicer pa kaj bi se italijanski prvaki naprezali, ko jim zadostuje, da se u-vrstijo na šesto mesto, da si priborijo pravico uvrstitve v finalni del prvenstva. Po končanem prvem delu bodo namreč vse ekipe startale znova (to se pravi s kvoto 0). Trenutno velja torej slediti tistim peterkam, ki se borijo za uvrstitev med prvih šest ekip. Forst, Innocenti in Ignis so skoraj že matematično uvrščeni. Od ostalih kandidatov velja omeniti izredno pomembno zmago Saporija proti Ignisu za eno točko. Mobilquat-tro iz Milana je brez težav odpravil Brili. V neposrednem srečanju je Brina premagala Sinudyne iz Bologne in se je tako uvrstila med kandidate za napredovanje. Za veliko presenečenje bi lahko poskrbel tudi Alco iz Bologne, ki ga trenira Jugoslovan Aca Nikolič. Košarkarji iz Bologne so namreč izgubili le z eno točko razlike. Prvo zmago je osvojil tudi «sparring partner» tega prvenstva, neapeljski FAG, ki je na lastnih tleh dokaj prepričljivo odpravil Duco Mestre. IZIDI 16. KOLA Brina — Sinudyne 82:76 Mobilquattro — Brili 98:76 Sapori — Ignis 75:74 Alco - - Innocenti 72:73 FAG - — Duco 97:84 Canon — IBP Rim 85:80 Forst — Snaidero 105:71 LESTVICA Forst Cantù 30; Innocenti Milan 28; Ignis Varese 26; Sinudyne Bologna in Sapori Siena 20; Mobilquattro Milan in Brina Rieti 18; Alco Bologna 16; Snaidero Viden in Canon Benetke 12; Brili Cagliari 10; IBP Rim 8; Duco Mestre 4; FAG Neapelj 2. PRIHODNJE KOLO (5.1.75) Duco — Ignis, Brina — Innocenti, FAG — Canon, Mobilquattro — Sapori, Sinudyne — IBP Rim, Forst — Alco, Brili — Snaidero. Borovci preutrujeni Ob 29-letnici ustanovitve svojega košarkarskega kluba je KK Postojna organiziral novoletni turnir, ki je bil prvi te vrste. Na turnirju so nastopile štiri ekipe; KK Triglav iz Kranja, KK Koper, KK Postojna in Bor. Vse ekipe so odigrale po tri srečanja (po italijanskem sistemu). Mislimo, da je bila prav v tem organizacijska napaka, kajti izkazalo se je, da so bili vsi košarkarji preutrujeni. Bor je v prvih dveh srečanjih pokazal izredno slabo igro. Močno je bilo občutiti odsotnost Adrijana Sosiča, ki je proti obrambi mož možu u-činkovit, ter Fabjana in Kralja. V prvi tekmi s Postojno, ki je bila dokaj izenačena, so domačini zmagali le v končnih minutah, ko so borovci zagrešili dve naivni napaki v obrambi. Izid je bil 40:37 (19:19) za Postojno. Naj omenimo, da so vse tekme igrali po 15 minut polčas. Takoj nato so borovci igrali proti Kopru, ki je odlično zaigral in visoko premagal naše košarkarje z izidom 80:36 (33:10). Po kosilu so borovci odigrali še tretjo zaporedno srečanje s Triglavom, ki je tudi osvojil 1. mesto na tem turnirju. Tekma pa je zadovoljila gledalce tako zaradi požrtvovalnosti obeh ekip kot zaradi nekaterih lepih potez posameznikov. Izid: Triglav — Bor 69:48 (38:24). Za Bor so skupno tako dosegli kose: Žerjal 2, Barazzutti 11, Francia 2, Guštin 10, Klobas 36, Sirk 7, Per-tot, Vatovec 6, Ambrožič 23, Kraus 15. Ostali izidi: Koper — Triglav 53:62, Postojna — Triglav 56:69, Postojna — Koper 53:66. KONČNA LESTVICA: 1. Triglav Kranj, 2. Koper, 3. Postojna, 4. Bor EKR danje krize. Eden glavnih vzrokov za sedanje neuspehe štandreške ekipe je prav gotovo pomanjkanje i-graicev, moštvo je namreč vsako nedelo prisiljeno, da nastopa v spremenjeni postavi zaradi odsotnosti e-nega ali drugega igralca. To pa seveda slabo vpliva na moč in učinkovitost ekipe. Primorje — Giarizzole 1:1 PRIMORJE: Štoka, Cimolino, Race, Sluga, Sugan, Barbiani, Barnaba, Tomizza, Bolcich, Drioli, Rustja, 12. Kapun, 13. čemjava, 14. Guštin. GIARIZZOLE: Donadel, Cannone. Berlocchi, Bencich, Siili, Gattonar, Rovatti, Giraldi (17. min. Pecchiari), Raseni, Millo, Scopetta, 12. Scarcia. STRELCI: 62. min. Millo, 80. min. Rustja. Primorje ni šlo na domačih tleh preko remija v tekmi z enajsterico Giarizzol, ki je trenutno na zadnjem mestu lestvice in «rdeče-rumeni» so svoje navijače spet razočarali. Kolesarski klub Adria zeli svojim članom in simpatizerjem srečno in uspehov polno novo leto 1975 športno društvo Polet želi svojim članom ter športni mladini mnogo sreče, zadovoljstva, o-bilo smrtnih uspehov v novem letu 1975. Vse najboljše želi tudi vsem športnim društvom na Tržaškem, Goriškem in v domovini, kot tudi vsem prijateljem openske mladine, ki so se v preteklem letu spomnili Poleta in mu na kakršenkoli način pomagali ŠZ GAJA (Padriče - Gropada) želi vsem svojim tekmovalcem, članom, prijateljem in vsem slovenskim športnim društvom v Italiji in v domovini srečno in uspešno novo leto 1975 ŠD Kontovel vošči srečno in uspešno novo leto 1975 vsem svojim tekmovalcem, članom in prijateljem, vsem našim društvom in ljudem, še posebej pa vaščanom na Proseku in Kon-tovelu V nedeljo so odigrali le štiri zaostale tekme v nogometnem prvenstvu 2. amaterske lige. Obračun je dva remija in dve zmagi. Boljše so se vsekakor odrezali gostje, saj je le Edera zmagala na domačih tleh proti Juventini. S tem podvigom so se Tržačani povzpeli na prvo mesto lestvice. Do pomembne zmage je prišla tudi ekipa, Sagrada, ki je sicer le z golom razlike premagala Duino. Portuale je presenetljivo prepustil eno točko Fla-miniu. Tudi Primorje ni šlo preko remija proti sicer šibkim Giarizzolam, kar potrjuje da se kriza v proseških vrstah nadaljuje. Če je ta prva serija zaostalih tekem prinesla spremembe na vrhu lestvice,. je stanje na spodnjem delu ostalo nespremenjeno in bo zato morda odločilni drugi del zaostalih tekem, ki bo na sporedu prihodnjo nedeljo. IZIDI: Portuale - Flaminio 0:0 Primorje - Giarizzole 1:1 Duino - Sagrado 0:1 Edera - Juventina 4:2 LESTVICA Edera 18, Sagrado in S. Anna 17, Stock 16, Isonzo 16, Portuale 14, Libertas in Vesna 13, Zarja, Costalunga in Cam-• pahelle 12, Juventina 11, Duino in Flaminio 10, Primorje 9, Giarizzole 5. PRIHODNJE KOLO (5. 1. 75) (zaostale tekme) Portuale - Zarja Primorje - Flaminio B. R. Srečanje se je začelo s premočjo Primorja, ki je takoj potisnilo Tržačane na njihovo polovico igrišča. Napadi Primorja so si sledili drug drugemu, vendar zaman. Enajsterica Giarizzol se je z obrambno igro dobro upirala in Primorje ni znalo z neorganiziranimi in nervoznimi napadi prebiti zidu, ki so ga gostje postavili pred svojim vratarjem. Predstavniki Giarizzol so le redkokdaj sprožili kak protinapad, saj ni bil vratar Štoka v prvem polčasu nikdar resno zaposlen. V nadaljevanju, vsaj v začetku se stanje ni spremenilo. Primorje je napadalo, gostje so se v glavnem branili. Ko sp Tržačani videli, da domačini popuščajo na sredini igrišča, so se takoj organizirali in v 17. minuti nepričakovano prišli v vodstvo. Ta mrzla prha je popolnoma strla nogometaše Primorja, ki se niso znašli in so zgrešili nešteto podaj. To so seveda predstavniki Giarizzol izkoristili in s hitrimi protinapadi spravili v zagato sicer res prepočasno obrambo Primorja. Na srečo je s plastičnim posegom v 20. minuti Štoka rešrl svoje zavetišče. Domačini so se «zbudili» šele v zadnjem delu igre, ko so začeli iz vseh strani oblegati vratarja Donadela, ki se je rešil z nekaterimi drznimi posegi. Deset minut pred koncem se je Rustja polastil žoge, ki se je odbila od droga na strel Bolcicha in presenetil nasprotnikovega vratarja. Tri minute kasneje sta dva branilca Giarizzol zrušila Driolija v kazenskem prostoru, vendar je sodnik prezrl očitno enajstmetrovko in s tem je bilo tekme praktično konec. B. R. PROSVETNO IN ŠPORTNO DRUŠTVO «SOVODNJE» vsem svojim članom in prijateljem želi srečno 1975 ŠPORTNO DRUŠTVO «JUVENTINA» ŠTANDREŽ želi vsem nogometašem in prijateljem obilo uspeha v novem letu I .................................................................................................................................................. Srečno novo leto zelilo s @ © I s SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN GR UDE IV DEVIN 50 — tel 208-139 PEKAkNA IN SLAŠČIČARNA LEGISA SESLJAN 41 — tel. 209-147 MARMOR PODJETJE ZIDARIČ ŠEMPOLAJ 4 — tel 200-297 GOSTILNA IN TRGOVINA JESTVIN GRUDEN ŠEMPOLAJ 49 — tel 200-151 GOSTILNA SARDOČ SLIVNO 5 - tel. 200-225 mesnica PAHOR NABREŽINA (center) CVETLIČARNA KOSMINA - VISINTIN Nabrežina 108/B - tel. 200-375 ; ŽELEZNINE ROŽICA TERČOM PERTOT NABREŽINA 124 - tel. 200-122 Trgovina elektrogospodinjskih predmetov in posode ZVONKO RADOVIČ NABREŽINA (Kamnolomi) TRGOVINA POSODE LIDIA STANISSA TRGOVINA IN LABORATOP'J RADIO TV ALDO COLJA KONTOVEL 134 — tel. 225-471 GRADBENI MATERIAL IN KURIVO ALOJZ STOKA PROSEK 307 (PRI ŠOLI) — tel 22-51-13 MESNICA DANILO GRILANC PROSEK 197 TEL 22-56-82 .!!;:ì;;::::ìì;ì!;;!;;;£:;;;;!;""""”ì”;;:;!-ì;ì;;ì;ì::;ì;::;:;;ììì;ììì;ì;!ìì:ìììì::ì;ì:ì;ì:ììììì:ì:::;ì:;ì;::::::ì:ì;::::::ì:ì::ìì;:;;;Ì NABREŽINA (center) KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA NABREŽINA — Tel 200-186 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC ,NABREŽINA (center) -rr tel 200-174 TRGOVINA MIKA NABREŽINA (center) 149 — tel 200-200 GOSTILNA «SILV LSTER» - najemnik LIVIO ! TRGOVINA LISJAK KONTOVEL 201 - tel. 225-451 TRGOVINA JESTVIN ALOJZ KOŠUTA KONTOVEL 100 KEMIČNA ČISTILNICA CLARA PROSEK 239 - tel. 225-349 KRIŽ 56 Trgovina posode in železnine FIORETTA PERTOT PROSEK 5 - tel. 225-142 HOTEL - RESTAVRACIJA RIOLINO PROSEK (postaja) - tel. 225-101 i } DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK PROSEK št 280 Tel. 225-137 SEMENARNA ZORIN RADOVAN PROSEK 160 RESTAVRACIJA VLADI LUXA PROSEK 539 — tel. 225-398 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ! I 1 PEKARNA IN SlAŠČIČARNA JUSTINA GUSTINČIČ KRIZ 204 — tel 220 349 GOSTILNA LJUDSKI DOM KRIŽ 357 — tel 220 132 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA MILIC-USSAI KRIŽ 9/A — tel 220-368 JESTVINE MARUŠIČ SALEŽ 20 — tel 229-125 TRGOVINA JESTVIN MARTA UUSU GABROVEC 42 — tel 229 157 DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC (Najemnik GIORGIO) GABROVEC 24 — tel 229 168 MALALAN j;;:!i£!:::::£i!:!£l!:::£l::£££::£!£:£::£:£££i£:::££i:::::::£::::::::::i£:::iiEiii££:i::::i:i£:::::£::i:i£i::"n::::£ii::;::::::::££H££ PROSEK 160 — tel. 225-220 ZALOGA PIVA IN MINERALNE VODE IVAN STOKA PROSEK (Devinščina) — tel. 225-207 CVETLIČARNA .AV0J20OU' NADJA HOTEL KRAS REPENTABOR 1 - tel. 227-113 TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR MILIVOJ REPNIČ 40 I TRGOVINA JESTVIN REBULA SALEŽ 60 tel. 229-154 TRGOVINA JESTVIN STANKO HMELJAK V REPEN 77 - tel. 227-127 PROSEK 131 — tel. 225-450 GOSTILNA KONFEKCIJA GUŠTIN NABREŽINA 97 — tel 200-228 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN KUKANJA NABREŽINA 106/B — tel 200-172 BOGATA ZALOGA PLOŠČIC IN SANITARNEGA MATERIALA Angelo Rolich NABREŽINA 128/a — tel 200-371; 200-204 KAVARNA — TOBAKARNA — PRODAJALNA ČASOPISOV TKRČON NABREŽINA (center) — tel 200-278 MESNICA ANGELA SAKSIDA por. VOLPI NABREŽINA (Kamnolomi) — tel. 200-191 Prvovrstno goveje, telečje in prašičje meso ter perutnina in suhomesnati izdelki, prvovrstni piščanci, purani in kokoši TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV MIRKO FRANČEŠKIN NABREŽINA (center) — tel 200-238 ZALOGA PAPIRJA GUIDO ZIDARIČ i ! ££:::£:££££££££££££::£::££:££:£::::£££££:£::::i£::£:::£££££££££££££££££:i :::££££££££££££££ ijjj jjl GOSTILNA IRENE ZGONIK 3 — tel 229 123 lil PROSEK 141 — tel. 225-125 BRUNO REBULA PROSEK 191 tel 225-396 MESNICA PUNTAR DANILO PROSEK 3 - tel 225-219 Trgovina električnih predmetov BOGOMIL KRALJ PROSEK 212 ■ tel 225-224 DROGERIJA ANTONI PROSEK 140 tel 225-509 TRGOVINA JESTVIN SEGINA - LUKSA PROSEK 551 I DOLENC PROSEK (Devinščina) Tel 225-214 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DANICA MARTINUZZI PROSEK 138 - tel. 225-257 MANUFAKTURNA TRGOVINA RAFAEL ŠTOKA PROSEK 1 - tel. 225-121 Tobakarna in prodajalna časopisov SEDMAK PROSEK 151 DROGERIJA ROMAN DANEU PROSEK 154 GOSTILNA MESNICA BATIC FIORE GARBINI REPNIČ 3 — tel 229-178 PROSEK, Ul. S. Nazzario 46 — tel. 225-256 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN IN ZELENJAVE ZDRAVKO KANTE PROSEK 152 — tel. 225-223 CVETLIČARNA ADA VERSA PROSEK 551 — tel 225-496 il iiiiiiiiiiiiiiMilliil-iini-ai-iiininiHiiiliiliiiiniiiiiiilfÉiiHijiSliiimiiiiiiiiUiiiiiHiiiiiiìiiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiii I GOSTILNA «POD TABROM» Lastnik LUDVIK GUŠTIN COL (Repentabor) št. 8 — tel. 227-120 VELEBLAGOVNICA BRANKO GUŠTIN VELIKI REPEN 85 TEL. 22-72-63 IliliiiiiiiiiiiiiailiaiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiinnn’- jjl iii:iaaaaaaiaaaaaaiaiaiHaaaaaiaiaaaaaiaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaa:aaiaa;!aaaaaaiaaaaaa;;;aaaa!aa;!iaaaaaaaaaaa;aaaaanaaaaaaaai!iaaiai:;iaaiai:aa;iaaaaiu 1 \/ V- i GOSTILNA «PRI DSVETIH SESTRAH» (ALLE NOVE SORELLE) PROSEK 167 — tel. 22-51-46 DOMAČA KUHINJA i iii •a-aaaaaHaaHa-aniaHaiaaHaaaaa-aaaaiaaaiaaaaaiaiaiiiaaiaaaaaiaiaaaaaiaaaaaaaaaaaaa : a :--:-::-:;;aa HOTEL - RESTAVRACIJA FURLAN REPENTABOR — tel 227-125 ÌIÌ '::';:a>i:£i:::£:£:£::£££:<::::i;££::£i£::i::::£ii;i£££££££££££££££££!£££i;££ji££UiiIiiHi8j^i RESTAVRACIJA ŠKABAR najemnik Roman V. REPEN 70 — Ul. 227-117 NABREŽINA 120/bis — tel 200-232 jaaaaiHiHmaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaiaaai.aaiaaaaaaaaaiiaaailaaaiaaaasaaaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaaaačaaaaaaaaaaaaaaaaaaaiaiiiiaiUiiiaaiaaaa-aiaiaaHaaaaaaaiaaiiaaais^ TRGOVINA JESTVIN V I D A U BANI 72 - tel. 211-387 CVETLIČARNA NADA OPČINE, Proseška 2 tel. 211-028 MLEKARNA DOLFI OPČINE, Narodna 46 tel. 211-274 Trgovina električnih predmetov ERNEST MALALAN OPČINE, Narodna 128 tel. 211-189 HOTEL KRISTAL (Hrovatin) v BRIŠČIKIH Tel 211-829 CVETLIČARNA ANICA ŠVAGELJ OPČINE, Proseška 33 tel. 211-482 DROGERIJA VASILIJ GULIČ OPČINE, Narodna 48 KEROZEN NAFTA - DRVA - PREMOG RUDOLF VREMEC OPČINE, Proseška 66 tel. 211-306 GOSTILNA SOSIČ - VREMEC OPČINE, Narodna 65 RESTAVRACIJA DANEU SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA PAHOR - PUNTAR OPČINE, Narodna 63 — tel. 212-197 HOTEL RESTAVRACIJA VALERIA OPČINE, Ul. Nazionale 156 — tel. 211-204 TRGOVINA NADOMESTNIH DELOV ZA AVTOMOBILE IN AVTO ODPAD SIMIČ OPČINE, 'Narodna 48 — tel. 211-322 DRUŠTVENA GOSTILNA OPČINE OPČINE, Proseška 39 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA CELESTE DANEU OPČINE, Narodna 77 — tel. 211-034 Zaloga drv, premoga, nafte in kerozena DANILO ŠULIGOJ OPČINE, Železniška 5 — tel. 211-921 Železniška 21 — tel. 211-172 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ZORA ČOK OPČINE, Narodna 57 tel. 211-046 DROGERIJA IVAN ŠKABAR OPČINE, Proseška 22 — tel. 211-552 OPČINE, Narodna 194 tel. 211-241- GOSTILNA IN TOBAKARNA MILIČ BRISČIKI - tel. 211-480 domača kuhinja TRGOVINA RADIO - TV ELEKTRIČNIH PREDMETOV MARIO SOSSI Izvršujemo popravila vseh vrst znamk radiov in televizorjev, pralnih strojev in drugih elektrogospodinjskih strojev OPČINE, Ul. dei Salici 1 — tel. 211-155 TRGOVINA JESTVIN ANTON ČOK LONJER 344 - Tel. 910-085 jij TRGOVINA JESTVIN PEKARNA BRUNO MORGAN ANTON ŠVARA KATINARA jil Str. dl Fiume 378 j;j KATINARA Str. di Fiume 553 :::::::::::: iiiiiiii: ZADRUŽNA PRODAJALNA OPČINE, Alpinska 85 — tel. 211-054 TRGOVINA GRAMOFONSKIH PLOŠČ «DECIBEL» OPČINE. Narodna 116 URARNA - ZLATARNA TRGOVINA ČEVLJEV Anton MALALAN Marcel Proseška 6 Tel. 211-465 OPČINE Proseška 18 Tel, 212-136 SPECIALIZIRANA DELAVNICA ELEKTRONSKIH UR URARNA IN ZLATARNA V NOVIH PROSTORIH NA PROSEŠKI 6 TRGOVINA JESTVIN JOSIP ŠKABAR OPČINE NARODNA 42 - TEL. 211-026 ! DROGERIJA SILVAN GRGIČ PADRIČE 54 GOSTILNA GRGIČ PADRIČE 36 — tel 226-112 MESNICA — UVOZ ŽIVINE IN MESA ALBIN BAK PADRIČE 39 — tel. 226-184 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA EMIL GRGIČ PADRIČE 10 — tel. 226-138 GOSTILNA RADIO - TV - ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI PRODAJALNA IN POPRAVILA BRUNO BRESCIANI OPČINE, Narodna 47 — tel. 211-711 POHIŠTVO RENAR OPČINE, Proseška 3 — tel. 212-255 OGLEJTE Sl KUHINJE, DNEVNE IN SPALNE SOBEI Gostilna in tobakarna MILKOVIČ GROPADA 60 — tel. 226-130 i i BAR METLIKA BAZOVICA. Ul. I. Gruden 62 GOSTILNA S PRENOČIŠČI PEPI KRIŽMANČIČ BAZOVICA 113 — tel. 226-127 GOSTILNA OBLAČILA LEBAN BAZOVICA, Ul. I. Gruden 53 — tel. 226-129 EZIO BAZOVICA, Ul. D. Kette 12 GOSTILNA MAHNIČ najemnik IGNAC METLIKA BAZOVICA, Ul. I. Gruden 29 — tel. 226-113 iiiiiiii::: iiiiiiiiiiiiii P ■$' ‘f'iuPtti* viovo leto lil 1:1 II BAR 1 GOSTILNA IN ZALOGA PIVA «DREHER» lil KARLO GUŠTIN ANDREJ GRGIČ II PADRIČE 7 — tel. 226-136 jij BAZOVICA, Ul. 1. Gruden 44 — tel. 226-106 II! ili TRGOVINA JESTVIN HERMAN KRIŽMAN * d ^ . ?A?$>yiCA, Ul. S. Kosovel 7 - tel. 226-272 ZALOGA GRADBENEGA IN SANITARNEGA MATERIALA TER PLOŠČIC KARLO GRGIČ BAZOVICA 176 — tel. 226-185 MESNICA MEVLJA BAZOVICA, Ul. I. Gruden 35 tel. 226-233 BAR LORENZI (LAVRENČIČ) ZVONKO IN SONJA LONJER 330 — tel. 910-047 GOSTILNA GELMO Str. di Fiume 412 (Katinara) Tel. 790-918 I ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA IN KURIVA KARLO COK LONJER 236 — tel. 910-124 HI BAZOVICA, Ul. S. Kosovel 4 — Tel. 226-142 PEKARNA RUDOLF MARC BAZOVICA 55 — tel. 226-171 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JERMAN BAZOVICA, Ul. I. Gruden 64 — tel. 226-147 MANUFAKTURNA TRGOVINA DA ANITA BAZOVICA, Ul. I. Gruden 68 — tel. 226-147 GOSTILNA PRI PLESCU Lastnik DANILO ŠTURMAN BAZOVICA, Ul. I. Gruden 32 Tel. 22-62-63 GOSTILNA S PRENOČIŠČI PRI LIPI - MAKS iiliiiii !!i!i!iM Jniah&uh&fva, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT Glavna direkcija Koper Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21-830 Telex: 34-117 34-140 34-113 $ tvojimi filialami in izpostavami v vseh jugoslovanskih središčih, pristaniščih in na mejnih prehodih % VAM NUDI 9 popoln špediterski servis, organizira prevoze po suhozemskih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno-špediterskih zadevah. • z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov. 9 specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit prek luke Reka in Koper ter opravljanje špediterskih uslug na sejmih in razstavah doma in v tujini SPLOSNA PLOVBA piran-Jugoslavija želi vsem poslovnim sodelavcem in delovnim ljudem Zaupajte svoje blago organizaciji INTEREUROPA. Prepričali se boste o našem strokovnem, hitrem in skrbno opravljenem servisu SREČNO in USPEŠNO NOVO LETO 1975 Priporočamo Vam svoje kvalitetne storitve mednarodnega pomorskega transporta.» na področju LJUBLJANA MLINI LJUBLJANA - PEKARNE LJUBLJANA ŠUMI LJUBLJANA-TRGOVINA LJUBLJANA IMPERIAL KRŠKO - PEKARNE DOLENJSKA GORENJKA LESCE -TRIGLAV LESCE - PEKARNA KRANJ m TOZD A C K PORTOROŽ ADR!ACOMMERCE KOPER ::::::...............................................................................................................!!iiiiii:iiiii:::i:iiii;i:iiiiiiiiiiiii::i:iii:ii:;;:iiiii!i:iii:iiii:iiii:ii:i::i!::iiiiii::ii:iiiiiii:i!ii:iii:iiiiiiiiii:ii::|| •i:'i il: zavod za turizem TOZD AVDITORIJ I UV0Z-IZV0Z iskreno želijo vsem svojim ciostom, poslovnim partnerjem in drupim prijateljem USPESNO IN ZADOVOLJNO LETO 1975 JUGOSLAVIJA Hotel GALEB Resi a vrači ja «CAPRIS» Restavracija «TAVERNA» Kavarna «LOŽA» Vošči poslovnim partnerjem in prijateljem uspešno novo leto 1975 0 žpfijo srečno in uspehov polno novo leto 1975 SODA Podjetje za proizvodnjo in predelavo pralnih in čistilnih sredstev KOPER Dietični sladkor sledeh hot sludhor sladilo za diabetike 200 g Netto sionun Za vitkost pravilna prehrana pridobljen iz na soncu dozorele koruze I KMETIJSKO PREDELOVALNI ZADRUŽNI KOMBINAT Priporoča obiskovalcem našega območja: Lastne proizvode — priznana vina: REFOŠK, MERLOT, KABERNET, MALVAZIJA brezalkoholne pijače EXCORADO žgane pijače EXCORADO meso in mesne izdelke mleko in mlečne izdelke SOUDNO POSTREŽBO v lastni maloprodajni mreži E marketi ■ mesnice ■ mlekarne ■ gostinstvo Postanite tudi Vi porabnik naših kvalitetnih proizvodov in uslug! VSEM VOŠČIMO SREČNO IN USPEsNO 1975 ::::::::::::: ::::::::::::::::::: ih etn o 1975 GOSTILNA EDI TAUCER DUTOVLJE 50 Tel. 74-007 :::ai GOSTILNA RAVBER Dobra kuhinja — pristen k raški pršut in domač teran DOL POD REPENTABROM 5 — tel. 13-013 GOSTILNA MUHA Pristno belo in črno vino Izvrstna postrežba z raznimi specialitetami LOKEV 138 GOSTILNA TAUCER KREPLJE 4 VAM NUDI DOMAČ TERAN IN PRŠUT Založniško grafitno podjetje «PRIMORSKI TISK» KOPER m TOZD ZA10ŽRA LIPA s poslovalnicami v Kopru, Izoli, Portorožu. Piranu, Sežani, Postojni, Pivki in Ilirski Bistrici ter s centralnim skladiščem in Riro servisom v Kopru TOZD TISKARNA JADRAN TOZD PROPAGANDA KOPER Vošči srečno 1975 i Proizvodno trgovsko podjetje »CENTER« Koper (^•iplas- KEMIČNA INDUSTRIJA 66001 KOPER Mercator Vsem svojim poslovnim sodelavcem in renjmtm potrošnikom voščimo srečno, zdravo in uspehov polno NOVO LETO 1975 Kolektiv podjetja MERCATOR - Ljubljana UiiiiiiHH-iiHiijHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiniiiiiiidlhiiiiii!^^ —rti :::::::::::::::::::: :::::::::::::: HOTEL UVOZ - IZVOZ PAPIRJA IN GRAFIČNIH POTREBŠČIN PAPYROS TRST, Ul. F. Severo 10 — Tel. 36-453 TVRDKA Rag. LUCIANO FABIAN IMPORT — EXPORT TRST, Ul. Ronco 7 — Tel. 728-267 IMPORT - EXPORT TECIINA TRST, Ul. Ghega 2 - Tel. 35-907 opravlja vsakovrstne uvozne in izvozne operacije Vsem srečno in uspešno novo leto Rl G UITI veste rutti... URARNA ZLATARNA LUXor Velika izbira 14- in 18-karatnega zlatega nakita, kakor tudi 22-karatno zlato za zobe LUXOR — Trst, Ul. Valdirivo 36/a — Tel, 36 469 S. A. C. A. T. S. N. C. IMPORT - EXPORT NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE TRST, Ul. S. Francesco 38 Tel. 794-532 - 795-511 Telex: 46272 SAtAT PRODAJALNE: Ul S. Francesco 38 Ul. Donizetti 5 Tel. 772-002 - 794-306 Tel. 30-229 Vsem srečno in uspešno novo leto UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA FRANC BERCINO TRST, UL Gatteri 5/II1 — Tel. 796-941 vošči svojim poslovnim prijateljem in znancem srečno novo leto «POSTA» MANUFAKTURNA TRGOVINA MENJALNICA T ARABOCCHIA ULICA GENOVA 14 Tel. 34-095 L Ij! CVETLIČARNA li! LINOTIP1JA ;-------------------- AVTOMEHANIČNA DELAVNICA TRSI, Trg Oberdan 1 - tel, 24-157 - 35-786 S. PERTOT TRST, Ul. Vasari 4/a - tel. 794^157 »TRE ROSE« TRST, Trg stare mitnice 10 tel. 796-904 SESTAN ROBERTO TRST, Ul. Pola 58 - tel. 816-303 LEANDRO CORETTI TRST, Ul. Sette Fontane 97 - tel. 733-249 SEMENARNA IN KMETIJSKE POTREBŠČINE VLADISLAV MARINAC TRST, Strada Vecchia dellTstria 64 - tel. 810-211 :/zz4 ! ! s KORZO ITALIA 10 tmm erncnier ELEGANTNA OBUTEV KROJAŠKI SALON S. KOŠUTA GOSTILNA « N I N I » TRST, Drev, D’Annunzio 11 lil Tel, 795-498 Ul. Valdirivo 32 II! Tel. 38-915 III TRGOVINA JESTVIN JERKIČ ALOJZ TRST Str. Vecchia deU’Istria 64 ji-: Tel. 810-210 KROJAČNICA MOZETIČ TRST, Trg Garibaldi 11 jjl Tel. 790-280 mm BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA D. D. GLAVNICA LIR 600.000,000 VPLAČANIH LIR 300.000.000 TRST Telefon št. 61446 ULICA FABIO FICZI ŠT. 10 Brzojavni naslov: BANKRED cenjeni klienteli srečno novo leto GOSTILNA «JADRAN» KOBOC ! TRST, Ul. dellTndustria 16 iji Tel. 744-505 CVETLIČARNA SAVINA TRST, Ul. deUTstria 10 jjj Tel. 755-590 Vošči uspešno in srečno novo leto GRADBENO PODJETJE PETRA Trst ■ Ul. Carducci 8 - Tel. 37246 (Gostilna NojviŠia priznanja na gastronomskih tekmovanjih: 1865" OTStr * SU. TOrHO Cia domki 2 GEX. 795*577 — nagrada «Accademia cucine d’Italia» — 1970 — posebna nagrada «Oscar della cucina italiana» Perugia — 1971 — priznanje «Piatto d'oro» — Benetke — 1972 — priznanje «Zlata medalja» — Benetke — 1974 Marjan S uhan vošči cenjenim gostom uspešno novo leto 1975 I V S I B A Z [ E MALIARDI k Co. Mednarodni prevozi TRST, Ul. Roma 15 - Tel. 37-823, 36-370, 61-082 Telex: 46-078 MALLSPED VSE CARINSKE OPERACIJE - VKRCAVANJE — IZKRCAVANJE — KONTROLA BLAGA Vsem poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto «SITESPRESS SPEDIZIONI» h. r. I. TRST TRIESTE, GORICA GORIZIA, PONTABEL PONTEBBA Ul. Geppa 4 Ul. Alviano W) Ul, Marconi 14/16 SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA: ■ carinjenje živine in raznega blaga ■ mednarodno pomorsko, železniško in kamionsko špedicijo ■ zbirni vagoni in kamiom za Jugoslavijo in vse dežele Bližnjega vzhoda želi svojim komitentom in korespondentom uspeha polno leto 1975 I I I AGRARIA SILVAN« MOČILNIK TRST - ULICA UDINE 18 - TELEFON 418-878 BAR BUFFET BRUNO CAMPO S. GIACOMO 6 CVETLIČARNA «RIVIERA FIORITA» Ivanka TRST, Ul. dellTstria 19 - tel. 795-052 CllAKNA IN ZLATARNA KARLO MIK OLJ TRST, Campo S. Giacomo 3 — tel. 795-881 I L ! KORZO ITALIA 8 nsouavo::«'. BOTTERI KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST ** VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO Viale XX Settembre št 16/111 — TRST — le' 796-301 ZALOGA VINA IN LIKERJEV MIRAN KURFT TRSI, Riva Gulil 1/E - tel 60-948 MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM STOJAN UDOVIČ Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakov rstne konfekcije TRST, Trg Ponterosso 4 in P.zza Vecchia 2 — tel. 29-686 TVRDKA GIACOMO VATOVEC Succ. IMPORT - EXPORT TRST, Ul. Torrebianca 19 - tel. 69-077, 37-561 Specializirano podjetje za izvoz vsakovrstnih gospodinjskih predmetov, poljedelskih strojev, kolonialnega blaga na debelo Vsem srečno in uspešno novo leto MENJALNICA BOLA FFIO UL. DANTE 6 TEL 37-344 adriaimpex i D. D. UVOZ IZVOZ ZASTOPSTVA TRST - UL GEPPA 9/111 - Tel. 38-770. 29-135 / vošči uspešno novo leto 1975 Ì VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTN ARSTVO STROJI VSEH VRST KMETIJSKA ZADRUGA - Trst z o j. SEDEŽ: Trst, Ulica Foscolo 1 Tel. 794-386 POSLOVALNICE: Trst. Ul. Flavia 62 - Tel. 812-397 Milje, Trg turici 3 — Tel. 272-494 (pri avtobusni postaji) BIFE «PRI JOŽKOTU» (FIGOVEC) TRST, Ul. Ghega 3 - tel 24-780 KRANJSKE KLOBASE IN KRAŠKI TERAN V BIFEJU TOMAŽIČ TRST, Ul. Cassa di Risparmio 3 — tel 35-301 ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA «STELLA - FURLAN» TRST, Ul. Cologna 4 - tel. 744-694 Servis «LANCIA» UVOZ IZVOZ IN T F R M A R E S TRST Ul. B, Celil ni 2 — tel. 35-922 ST, PERTOT Slovenska društva • • in organizacije želijo srečno novo leto Slovenska kulturno-gospodarska zveza želi vsem svojim članicam in vsem Slovencem v Italiji srečno in v boju za narodnostne pravice plodno leto 1975 Srečno novo leto 1975 želi svojim cenjenim abonentom in zvestim obiskovalcem, prizadevnim sodelavcem, dragim prijateljem in vsem, ki jim kakorkoli dolguje zahvale za svoje plodno delo in umetniško rast STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA -.v - , : • ŽELI SREČNO NOVO LETO 1975 SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vošči vsem svojim podpornikom, prijateljem in obiskovalcem srečno novo leto 1975! PROSVETNO DRUŠTVO «I. Gruden» in ŠPORTNO DRUŠTVO « S O K O L » želita vsem članom in prijateljem srečno in uspešno NOVO LETO ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM IZ KRIŽA želi vsem, ki so njegovo akcijo podprli srečno in uspešno novo leto Odbor prosvetnega društva «DANICA» na Vrhu želi vsem članom srečno novo leto 1975. športno združenje «Sloga» želi svojim odbojkaricam, članom, simpatizerjem in ostalim slovenskim društvom srečno leto 1975. S.p.d. Tabor - Občine želi vsem članom, vaščanom, zvestim podpornikom ter bratskim prosvetnim društvom, športnim in ostalim organizacijam, veliko uspeha v letu 1975 PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEO IZ SKEDNJA vošči SREČNO NOVO LETO 1975 vsem svojim članom in prijateljem ter članom vseh slovenskih organizacij PD «S. ŠKAMPERLE» vošči srečno novo leto vsem članom in prijateljem društva PD «Vesna» želi vsem članom in vaščanom, demokratičnim organizacijam v vasi ter vsem ostalim SREČNO NOVO LETO Prosvetno društvo «Rdeča zvezda» iz Saleža želi svojim pevcem in pevkam, članom in prijateljem srečno in obilo uspeha polno novo leto. Odbor zadruge «NAS KRAS» vošči svojim članom. Kraševcem in ljubiteljem Krasa mnogo zdravja ter uspehov polno novo leto 1975. Zveza vojnih invalidov NOV v Trstu želi vsem svojim članom bivšim borcem invalidom, njihovim družinam ter družinam padlih v NOB srečno, zdravo in zadovoljno leto 1975. 1975 v TRSTU želi Slovencem v Italiji srečno novo leto VSEM SLOVENSKIM POSLOVNIM LJUDEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM IN ZLASTI SVOJIM ČLANOM VOŠČI SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE ZA DEŽELO FURLANIJO-JULIJSKO KRAJINO mnogo uspehov v novem letu Uiaifca knjigalfui Trst — Ulica sv. Frančiška 20 — telefon 61-792 vošči cenjenim odjemalcem, obiskovacem in prijateljem srečno novo leto Dijaška matica se toplo zahvaljuje vsem dobrotnikom ter jim želi srečno in uspehov polno novo leto. »lili Kolona iz murve v Dolu TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR želi v novem letu 1975 vsem prijateljem borbene pesmi, slovenskim in italijanskim antifašistom obilo sreče in zadovoljstva! Posebna zahvala rednim in podpornim članom LJUDSKI DOM Sv. Barbara - Korošci Sv, Barbara 43 - Tel. 27-27-85 PD «Slovenec» - Boršl želi vsem pevcem, članom in vaščanom srečno in uspehov polno leto 1975. PD SLOVAN iz Padrič želi svojim članom, vaščanom zvestim prosvetnim delavcem ter bratskim prosvetnim društvom, športnim in ostalim organizacijam. uspešno novo leto 1975. PD «I. Cankar» želi svojim članom in vsem Slovencem Šent-jakobčanom srečno novo leto. SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN JEŽ DOMJO 33 Tel 820-320 UVOZ - IZVOZ «MERCANTILE» di Marco Tenze TRST - UL Torrebianca IS Tel. 38614 - 38396 Telegram: TRST TRAD - TRST Ul. Cicerone 10 Telex: 41409 TRADEX Tel. 68-812 C.C. Trieste: 60217 M/851624 30-336 — Specialni stroji za industrijo pohištva — nadomestni deli — površinski in repro materiali želi vsem poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto PODJETJE VOSCI SREČNO NOVO LETO! CAVALLAR TRST— Ul. S. Lazzaro 15 — Tel. 37-186 vošči vsem srečno novo leto I «TRANS-TRST» Import — Export TRST, Lesno pristanišča TEL. 820-460 želi vsem mnogo uspehov v novem letu TRGOVINA JESTVIN MARCEL NADLISEK TRST, Ul. Pascoli 27 METALMINERARIA IMPORT-EXPORT ZASTOPSTVA Tel. 61-227 želi poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem mnogo uspehov v novem letu MOŠKA, ŽENSKA IN OTROŠKA KONFEKCIJA PLETENINE IN SRAJCE Tieilfauite' TRST — KORZO ITALIA 25 GORICA — KORZO VERDI 119 PLESKAR IN DEKORATER MESNICA ŽERJAL BRANKO MILJ E, Ul. Stazione 5 — tel. 272-701 TRGOVINA JESTVIN ' 1 VINKO BENČIČ TRST, Ul. Roiano 5 ijj tel. 413-363 ili’ Vsem sorodnim organizacijam, članom in kmetom s Tržaškega želi srečno ter uspešno leto 1975 KONZORCIJ PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE TRGOVINA JESTVIN ŠČUKA TRST, Ul. Commerciale 94 tel. 418-767 ANTON FRANK TUBLJE 25 PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN iz BOUUNCA SERVIS POOBLAŠČENA DELAVNICA fbeoit m TRIESTE Via S. Francesco 58 ELEKTRAVTO Telefon 761-227 vošči klientom in prijateljem srečno novo leto TRGOVINA JESTVIN RESINOVIČ najemnik GIANNI TAUCER TRST, Trg V. Giotti 8 — Tel. 761-948 MESNICA ANTON FRANK TUBLJE 25 PRAŽILNICA IN PRODAJALNA KAVE «AROMCAFFÉ» Lastnik MUŽINA TRST, Ul. Ponziana 30/B — tel. 724-333 TVRDKA JOŽEF SILA Import — Export TRST, Ul. Burlo 1 — tel. 60-959 - 68-298 I I ! f Gostilna GRGIČ TOMAJ 12 Tel. 774 C33 GOSTILNA PRI JAZBECU Specialiteta - divjačina Tl'PELCE 12 GOSTILNA «PRI RADOTU» Žiberna Rado KRIŽ PRI SEŽANI 51/B GOSTILNA «PRI MARIČKI» DORO CERKVENIK DUTOVLJE 124 - tel. 74-017 TOVARNA MESNIH IZDELKOV POSTOJNA MESNICA ŠT. 24 - KOZINA KOZINA 24 — tel. 81-258 ZDRUŽEN« K. G. P, KOČEVIIi Mesnica štev. 1 LOKEV vošči vsem uspešno novo leto GOSTILNA DA FRANC UL. GAMBINI 7 specialiteta: italijanska in mednarodna vina i UNIVERSALTECNICA di SILVIO BACCHELLI TRSI - Ul. Saba 18 Trg Goldoni 1 Ul. Zudecche 1 31. decembra ,* .................................................... .................................................................................................................................................. |I 5 v ::: I ^ lil 4 IH tiofio Ido žollfo MESNICA OBČINSKA UPRAVA DOLINA ŽELI SVOJIM OBČANOM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1975 TRGOVINA JESTVIN IN KLEPARSKA DELAVNICA ŽERJAL DOLINA 348 — tel. 228-143 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA PANGERC SERGIO DOMJO 33 — tel. 820-346 EMPOR MARKETMETAL iji NOVA RIBARNICA lij SILVESTER KOREN BOLJUNEC 47 — tel. 228-551 jj! ..........................::::::::::::.................... lil1 ’jjj »•••••••III JUHI JIJIUJJ! J ALDO MAURI BOLJUNEC 340 — tel. 228-166 lastnik JOSIP DERGANC DOMJO 89 — tel. 820-191 MLEKARNA in SLAŠČIČARNA KOS MIRANDA DOLINA IS TRGOVINA MANUFAKTURE IN KONFEKCIJE BRUNA SANCIN DOLINA 24 PEKARNA ŠTRAJN CELESTIN ò;.v ■■ -v DOLINA 55 I ! TRGOVINA JESTVIN BORIS ŽERJAL DOLINA 172 Tel. 228-178 TRGOVINA POSODE, ROŽ in ELEKTRIČNEGA MATERIALA SLAVKO KRMEC DOLINA 71 Tel. 228-197 TRGOVINA JESTVIN JERJAN DOLINA 68 Tel. 228-121 I ! SUPERMARKET DOMIO G. Jež DOMJO 157 TEL 826-541 MESNICA GRDINA - ŽERJAL BOLJUNEC 371 tel. 228-405 TRGOVINA ČEVLJEV IN POPRAVILA DUŠAN ŽERJAL BOLJUNEC 46 MANUFAKTURA SANCIN - STRAIN RESTAVRANT M t S N I C A PANGERC LOCANDA SONIA DOMJO 47 Tel. 820-229 DOLINA — tel. 228-112 v: •V' zadružna gostilna Podnajemnik EZIO IN NERINA FONTANO! DOLINA 230 Tel. 228-187 lil TRGOVINA JESTVIN f I BOLJUNEC 231 GOSTILNA tei 228-14* I I MESNICA MARINO PREGARC BOLJUNEC 366 GOSTILNA SANCIN Podnajemnika Savron Rino in Valter BOLJUNEC 62 TRGOVINA JESTVIN VALENTIN SANCIN BOLJUNEC 62 ELEKTRIČNE INSTALACIJE SILVESTER METLIKA BOLJ UNEC 265 :::::::::::: 1 VODNI INŠTALATER BOGOMIL ZOBEC BOLJUNEC 195 — tel. 228-188 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN RADO ŽERJAL BOLJUNEC 405 - tel. 228-114 ! PEKARNA OTA BOLJUNEC 38 — tel. 228-253 FRIZERSKI SALON MILENA BOLJUNEC 44/A ■ ••••••••••UUUUUUUiUU. MLEKARNA ■ • h (,IO\ 4\M MANZI.N < L'ARTIGIANALE » SKLADIŠČE NA DEBELO ŠUNKA - SUHO MESO - SIR IN JESTVINE ! TRGOVINA JESTVIN CELESTIN MALALAN DOMJO 84 GOSTILNA JOŽEFA ČEFUTA DOMJO 36 MARCELA ZOBEC BORŠT 27 KAROSERIJA SULLI CORRADO BORŠT 89 Tel. 228-327 ZALOGA LIQUIGAS PETAROS MARIJA BORŠT 89 Tel. 228-327 I GAŠPERUT JEZERO - tel 228-212 GOSTILNA FRANC GUSTINČIČ JEZERO 7 Tel. 228-413 GOSTILNA DANILO PETAROS BORŠT 60 — tel. 228-151 Telefon *t. 231-782 TEL (dom) 751-060 PREBENEG 13 DOLINA 41 I iiiiiiii: TRGOVINA JESTVIN GOSTILNA PRI OBČINI DOLINA 268 TRGOVINA JESTVIN OSKAR KRALJIČ PREBENEG 85 Tel. 231-846 AGIPGAS — KEROSAGIP mlf ANTONIJA BRCE BORŠT 67 - tel. 228-225 ( Postrežba na dom ) GOSTILNA MARIO PAVLETIČ BORŠT 29 — tel. 228-152 i ! SLAŠČIČARNA LAURA KOFOL BOLJUNEC 44 RESTAVRACIJA «10CANM MARIO» DRAGA 22 tel. 228-137 Vse kraške specialitete in divjačina HOTEL RESTAVRANT TOURING ALOJZ SABA lastnik PESEK 54 — tel. 226-100 BAR IN KONFEKCIJE GRGIČ - GREGORETTI FERNETIČI 13 — tel. 211-966 PLESKAR IN DEKORATER ŽERJAL BRANKO MILJE. Ul. Stazione 5 — tel. 272 701 fr . >••■•••■••■••■•■*•■■•* K. 34133 TRST Ulica Rismondo 9 Tel. 761-884 - 761-819 Ììili Ekskluzivna glavna zaloga: Naravna mineralna voda: RADENSKA in ROGAŠKA Ustekleničena ISTRSKA, BRIŠKA in DALMATINSKA VINA — KRAŠKI PRŠUT Pivo: PUNTINGAM in REININGHAUS — GRAZ (Avstrija) :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: ••t••••■•••»t§••••,,,,•,•••,•••i,•••••••••••••■*••••••■••••••••*■•••••■••••••■■••••*■■■»••■•■•••*••••» :::::::: V,. Previdenza e Sicurtà 8«cl«» Mutua dl AaUcunaiont e dl Rlanleuradone !.stifnih» 'tiaklepih. Sodniki so se sicer oktobra sestali v Aba-mi Terme, da b; uskladili svoje delovanje, a kmalu je. postalo o-ni o sporazumeli, ker jihove preiskave kri-embra se je rimski Dre formalno obrnil ^olsodišče, da reši spor. prestolnici z mrzlič-skušali ustvariti vske" pfeiskave, tako «a posteriori» še bolj podprli svoje zahteve po združitvi. Po današnjem sklepu kasacijskega sodišča ^ bosta morala dr. Violante in dr. Tairiburino prekiniti preiskavi in izročiti vse sodne akte rimskemu sodniku. Preiskavo o prevrat-nišlkem delovanju Vetrovnice, ki je doslej prišla najdlje pri ugotavlja-nju. odgovornosti mandatorjev (v zaporu sta med drugimi tudi generala Vito Miceb in Ugo Ricci) bo , nadaljeval dr. Fiore. ala že ustaljena prak-ždružujejo v Rimu vse ki bd lahko povzročile ero nevšečnost režimu: tako je bilo za preiskavo o protizakonitem telefonskem prisluškovanju, tako za preiskavo o petrolejskem škandalu, tako je bilo v začetku za preiskavo o pokolu na Trgu Fontiina. Jasno je, da so rimski sodniki že spričo dejstva, da deluje v prestolnici, bolj pogojeni od politične oblasti in dajejo režimu več jamstva za «objekt ivnej-še» preiskave. Ko pa tudi ta jamstva odpovejo si nalogo utišanja škandalov prevzame parlamentarna preiskovalna komisija. lačetek preiskave o delovanju Vetrovnice Padovska preiskava je stekla 14. maja 1973, ko je pred stanovanjem fašističnega kolovodje Eugenia Rizzata počil eksplozivni naboj. V mrežo preiskovalcev sta se najprej ujela Sandro Rampazzo in Sante Sedona, kmalu nato pa je načelnik d"žavnega pravdništva dr. Fais dobil od genovskega fašista dr. Porte Casuccija gradivo, ki je dokazovalo obstoj prevratniške organizacije. Po aretaciji Casuccija in odvetnika De Marchija so končali za rešetkami bivši sindikalisti CISNAL Roberto Cavallaro, mehanik Virginio Camil-lon, Ignazio Cricchio in Franco Montani. F*rve dni decembra je dr. Fais formaliziral preiskavo in jo skovalnemu sodniku dr. pisal svoj prvi zaporni nalog: na njegov ukaz je bil aretiran podpolkovnik Amos Spiazzi. V kratkem je padovski sodnik postal prava «šiba božja» za prevratnike in v teku nekaj mesecev je izstrelil «rafal» zapornih nalogov: za generala Nar-dello, voditelja «tihe večine» v Veroni, za industrijca Maria Piaggia in njegovega upravnika Attilia Ler-oarija, za znana fašistična voditelja Elia Massagrandeja in Clemen-teja Grazianija, in končno za bivšega šefa obveščevalne službe SID generala Vita Micelija, nato pa še za generala Uga Riccija. In padovski preiskavi še ni bilo konec: Fais, Tamburino in Nunziante so hoteli iti še dlje in ustreliti kačo v glavo, saj — kot je poudaril dr. Tamburino — general Miceli je bil le člen v verigi prevratnikov, sicer zelo trden, a le člen. Pot padovskih preiskovalcev je bila v teh mesecih posuta z ovirami. Najprej ga je general Miceli zavrnil, nato pa je njegova «desna roka» polkovnik Federico Marzollo dal v javnost besedilo zapornega naloga in končno je rimski sodnik dr. Fiore zahteval združitev postopkov. Kasacijsko sodišče je ustavilo dr Tamburina in javnega tožilca Nunzianteja kot pred dvema tednoma dr. D’Ambrosia ko sta bila na tem, da odkrijeta mandatorje prevratniškega rovarjenja in vrh zarote. V teku preiskave se je tudi izkazalo, da je delovanje Vetrovni-ce tesno povezano z atentatom na milansko kvesturo, v katerem je bilo ubitih pet ljudi. Pokol v Ulici .............................. PO RIMSKEM TEDNIKU «L’ESPRESSO» Leone pripravlja načrt za spremembo ustave? Glavne spremembe naj bi zadevale uvedbo primarnih volitev, preosnovo senata in definicije o pristojnosti sindikatov, sveta za delo in sodstva raia vito iviice orMlej nadaljev; sa^oasezdn RIM, 30. — Rimski tednik «L’Espresso» bo v svoji prihodnji številki objavil članek Massima Captare, po katerem naj bi izvedenci in svetovalci predsednika republike pripravili načrt za reformo ustave, oziroma študijo za bolj učinkovito delovanje ustavnih mehanizmov. V tej zvezi je predsednik Leone pred točno enim letom v intervjuju z urednikom nekega milanskega lista poudaril, da v današnjem času u-stava ni več nedotakljivi tabu, pač pa zakon, ki se spreminja in prila-gojuje potrebam države. Leone se je obvezal, da bo o tem vprašanju trezno premislil in kot kaže, je sad tega premisleka študija, ki so jo pripravili izvedenci palače Kvirina-la. Njihovo delo je še pospešilo dejstvo, da v tem letu so škandali, krize in pomanjkljivosti državnega aparata v veliki meri paralizirali javno življenje. Po pisanju rimskega tednika, naj bi načrt o reformi ustave predvideval predvsem naslednje «izboljšave»: primarne volitve kandidatov na volitvah, preosnova senata, definicija pristojnosti sindikatov, državnega sveta za delo, sodstva in višjega sodnega sveta. V zvezi s prvim vprašanjem načrta gre poudariti, da so načelniki nekaterih političnih strank februarja podpisali izjavo, s katero so se obvezali za reformo državnega u-stroja vzporedno z javnim finansiranjem strank začenši pri ustroju strank in predvsem pri izbiri kandidatov. Iz tega izhodišča naj bi izvedenci Kvirinala prišli do logičnega zaključka, da če država podpira stranke je naravno, da nadzoruje mehanizme za izvolitev kandidatov. Po omenjenem načrtu naj bi vse stranke tri mesece pred volitvami izročile prizivnemu sodišču seznam svojih članov in «simpatizerjev». Sodišče naj bi po skrbnem preverjanju verodostojnosti seznamov izročilo stranki število glasovnic za notranje volitve, s katerimi bi določili kandidate in prednostno lestvico. Tednik trdi v tej zvezi, da so o načrtu in veljavnosti primarnih volitev mnenja deljena. Vsekakor pa naj bi nekateri poslanci in senatorji neodvisne levice pripravljali zakonski predlog na tej osnovi. Kar zadeva preosnovo senata je predsednik Leone že leta 1967 na vsedržavnem kongresu KD poudaril, da dvodomni sistem peša, ker zavira hitro in učinkovito odobravanje zakonskih predlogov. Po novi zamisli, naj bi poslanska zbornica postala kraj za poglobljeno razpravo, senat pa zbornica premisleka. Za sindikate pa naj bi načrt predvideval soodločanje pri izbiri osnovnih smernic gospodarskega razvoja. Vprašanje pa je, če bi predlog o spremembi ustave zbral zadostno število glasov, saj mora po zakonu parlament odobriti z dvotretjinsko večino vsak popravek ali spremembo ustave. V ministrskem odloku so navedeni razni sektorji, kjer ukrep ne bo povzročil podražitev. Za večino avtomobilistov je pomembna točka 4 ministrskega odloka, kjer se govori o pogodbah s posticipiranim e-skontom, ki zadevajo povečane tarife za 5 odst. Ta zadnja formula predvideva postopna znižanja od 10, 12 in 15 odst. po enem, dveh, oziroma treh letih pogodbe, če ni prišlo do prometnih nesreč. Si' k. je 13, januarja pod- NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK Novi ukrepi o zavarovanju avtomobilov RIM, 30. — Z novim letom se bodo zvišale tarife za zavarovanje avtomobilov. Minister za industrijo Donat Cattin je namreč sklenil, da bo prenehal veljati odlok o 12 - od stolnem znižanju tarif RCA, ki so ga vpeljali z ministrskim odlokom z dne 30. t’-cembra 1973. Praktično pa je bilo to znižanje le na ravni 10,75 odst. Spričo najnovej ga odloka se bodo «cene» obveznega zavarovanja povrnile na raven iz leta 1971. NAROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1975 Za zasebnike . mesečno 24 din letno 240 « Za organizacije in podjetja: mesečno 30 din letno 300 « ZA VSE NAROČNIKE: ■ brezplačno mesečnik DAN Naročnino sprejemajo: -«ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 nad., tel. 22207, žiro račun 50101-603-45361. Vsak nov naročnik bo prejemal Primorski dnevnik en mesec brezplačno. B’atebenefratelli, zaradi katerega bodo v kratkem sodili samozvanemu anarhistu Gianfrancu Bertoliju, je, kot vse kaže, doslej edina teroristična akcija, ki jo je Vetrovni-ca izpeljala do konca. Možno je torej, da bo milanski sodnik dr. Lombardi, ki vodi zadevno miianskp preiskavo, v kratkem sprožil spor o pristojnosti in zahteval preiskavo o Vetrovnici na podlagi člena zakonika o kazenskem postopku, ki trdi, «da gre pristojnost preiskave sodniku okrožja, kjer je bil zagrešen najhujši zločin.» Spričo dosedanjih razsodb kasacijskega sodišča pa ni dvoma, da bi bila taka zahteva zavrnjena. Kar zadeva turinsko preiskavo, ki jo vodi dr. Violante’, je kasacijsko sodišče sklenilo, da zaupa rimskim sodnikom del, ki se tiče takoime-novanega «oktobrskega golpeja», medtem ko bo dr. Violante lahko nadaljeval preiskavo o prevratniškem delovanju razpuščene fašistič--ne organizacije «Ordine nuovo», ki ji načeluje zloglasni Salvatore Francia. V zvezi s poskusom državnega udara je sodnik izdal zaporne naloge za Maria Pavio, zadnjega tu-rinskega federala, in za drugih pet prevratnikov, med katerimi je inženir Eliodoro Pomar, eden od vodij jedrskega laboratorija v Ispri. Prevratnikom, ki so imeli v načrtu umor vidnih političnih predstavnikov, okuženje rimskega vodovoda z radioaktivnim materialom in vrsto atentatov, je dr. Violante prišel na sled skoraj istočasno z rimskimi sodniki. V skupinici je obveščevalna služba SID imela svojega obveščevalca Torquata Nicolija, s čigar pomočjo je pripravljala zarotnikom zasedo. Past je propadla, ker je dr. Violante — katerega rimski sodniki očitno niso obvestili o pasti — dan prej dal aretirati «gol-piste». Preiskava o rovarjenju Pavie, Po-marja in Nicolija je že zaključena in dr. Violante bi bil že pred časom sestavil obtožnico in sprožil kazenski postopek, če ne bi dr. Flore sprožil spora o pristojnosti. MiceUjeva usoda V vsej zadevi je doslej ostalo odprto le še vprašanje usode generala Micelija. Kot je znano je njegov odvetnik vložil priziv proti zapornemu nalogu na kasacijsko sodišče, češ da dr. Tamburino ni v zadostni meri utemeljil ukrepa, ker ni navedel virov dokaznega gradiva in zato naj ukrep ne bi bil veljaven. Generalni pravdnik pri kasacijskem sodišču dr. Di Majo je danes izročil svoje mnenje. V desetih tipkani^ straneh v bistvu osvaja izvajanje Micelijevega odvetnika in zahteva razveljavitev zapornega naloga proti bivšemu šefu obveščevalne službe. O tem vprašanju bo vrhovno sodišče razpravljalo 8. ' jantarja, če bo, kot je verjetno, nadaljevalo po sedanji poti, bo proslavilo «befano» z osvoboditvijo generala Vita Micelija. Včeraj je kasacijsko sodišče objavilo utemeljitev nezaslišane razsodbe, s katero je odvzelo milanskemu sodniku D’Ambrosiu dodatno preiskavo o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana. Iz dokumenta izhaja, da je bilo izvajanje sodišča zreducirano na osnovo sledeče: če je catanzarsko sodišče pristojno za proces proti Valpredi ter Fredi in Venturi, je pristojno tudi za dodatno preiskavo. Pri tem pa ni u--op Bjiq af ep ‘BAjslop ojBAa^sod delitev procesa Valpreda Catanzaru in nato združitev s procesom Freda - Ventura pravi juridični izrodek, ki je tako pravno kot politično neosnovan. Proces proti milanskemu anarhistu in prevratnikom iz Veneta bi se moral začeti 27. januarja, a že so se začele širiti govorice, da bodo zastopniki zasebnih strank zahtevali odgoditev, dokler ne bo zaključena tudi dodatna preiskava. Tako bo še enkrat, pet let po pokolu, režimski interes prevladal nad zahtevo po jasnosti in resnici. ........................■■■Ulili ..mlini.. ČEDALJE VEČJI OBSEG ŠKANDALA AMERIŠKE VOHUNSKE SLUŽBE TRIJE FUNKCIONARJI CIA ODSTOPILI Sodnik Douglas trdi, da je CIA postavila prisluškovalne naprave tudi v sedež vrhovnega sodišča WASHINGTON, 30. — Konec prejšnjega tedna so odstopili trije visoki funkcionarji ameriške vohunske službe CIA. Njihov odstop je posledica vala polemik, ki je izbruhnil po odkritju protizakonite dejavnosti CIA v ZDA in ki je že imel za posledico odstop šefa protivohunske-ka odseka Jamesa Angletona. Vest o ostavki treh funkcionarjev je objavil danes ugledni list «New York Times», ki je s svojimi članki o dejavnosti CIA v državi vzbudil polemiko. List piše, da formalni razlog odstopa treh funkcionarjev (Raymond Rocca, namestnika šefa protivohunskega oddelka, William Hood, funkcionar istega oddelka in Newton Miller šef operativnega oddelka) je, da hočejo izkoristiti prednosti, ki jih nudi zakon o predčasni upokojitvi. Nobenega dvoma pa ni. da je njihov odstop dejansko posledica polemike proti vohunski službi CIA, ki je obtožena, da je protizakonito vohunila za tisoči ameriških državljanov. Glasnik CIA ni hotel, kot je že ustaljena praksa, ne potrditi ne ' demantirati ostavke treh funkcionar- ! jev. Poudaril je, da je CIA že poslala ustrezno poročilo predsedniku Fordu, ki je edini pristojen za konč- : ho odločitev. Kar zadeva protizakonito delova- ; nje vohunske službe, revija «Time» piše v svoji zadnji številki, da je CIA vtihotapila prisluškovalne na prave tudi v sedež vrhovnega sodišča. Sodnik William Douglas nai bi poudaril, da so bili mikrofoni skriti tudi v sejni dvorani. Sodnik Douglas — poudarja revija — je eden od vidnih politikov, ki je bil stalno pod nadzorstvom vohunske službe od leta 1960, ko je obiskal1 dominikansko republiko. Don 'las je tudi sodnik, ki je sporočil predsedniku Johnsonu, da je bil njegov telefon pod nadzorstvom. Po ustavi je CIA zadolžena za zbiranje tajnih informacij v tujini. protizakonito pa je vsakršno njeno delovanje doma in vmešavanje v notranje zadeve tujih držav, pri čemer, kot dokazuje čilska tragedija, CIA nima lahke roke. Revija «Time» trdi, da je vodstvo vohunske službe sklenilo, da prestopi mejo svojih pristojnosti, ko je FBI (zvezni policijski urad) zavrnil njegovo zahtevo, naj nadzoruje ameriške državljane. Predsednik Ford, ki je na nekajdnevnem oddihu na smučišču v Koloradu, je začel preučevati dosje o protizakonitem delovanju vohunske službe, vendar ni pričakovati, da bo v kratkem zavzel uradno stališče. Kaže vsekakor, da mu je državni tajnik Kissinger predlagal u-stanovitev «odbora državljanov», ki naj bi vodil strogo in poglobljeno preiskavo. PARIZ, 30. — Jutri zjutraj bodo I slovesno pokopali ob navzočnosti mi-j nistrskega predsednika Jaquesa Chiraca večino žrtev nesreče v premo-! govniku pri Lievinu. Danes so v ' dveh vasicah pokopali dve žrtvi nesreče, ker so družine zahtevale ločen pogreb. Za 24 ur bo jutri življenje v Lievinu popolnoma odmrlo, saj bodo zaprte tudi trgovine. Rudarji premogovnikov v severni Franciji ne bodo delali 24 ur. Medtem je preiskovalni sodnik Henry Pascal uvedel preiskavo. O-sebno se je spustil več kot 700 metrov globoko v jaške in roVe, kjer je prišlo do nesreče. Izjavil je med drugim, da pri rudarskih nesrečah ne gre zgolj za naravno nesrečo, ki se ne more preprečiti, temveč večkrat za malomarnost. V Lievinu je izgubilo življenje 42 rudarjev. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHTiiiiiiTMiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiuiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiui« ZARADI SPOLZKEGA CESTIŠČA NA OVINKU PET MRTVIH PRI TRČENJU AVTOBUSA IN TOVORNJAKA Delavci in delavke so bili namenjeni v Milan na pogreb lastnika podjetja - Ob življenje mati in sinček TURIN, 30. — Pet ljudi je danes izgubilo življenje, drugih enajst pa je bilo ranjenih pri prometni nesreči, ki se je zgodila okoli 7.30 na državni cesti Acqui Terme — Alessandria v bližini kraja Cantalupo. Žrtve prometne nesreče so: 51-letna Olinda Cotta iz kraja Rocca-vignale (Savona), 56-letni Paolo Pregliasco iz Millesima (Savona), Giuliana Ferrando stara 34 let iz kraja Altare (Savona), 28-letni Pietro Utrec ter Ivana Armario (oba iz Roccavignale). Nesreča se je pripetila, ko je avtobus, s katerim so ponesrečenci potovali, trčil na nekem ovinku s tovarnjakom, ki je prihajal nasprn-ti. Vsi ponesrečenci so uslužbenci podjetja «Lachim» iz Millesima, ki so bili namenjeni v Milan, kjer naj bi se udeležili pogreba lastnika podjetja. Nesreča se je pripetila na dvoj nem ovinku. Avtobus je šofiral 36 letni Domenico Trevisan iz Savone. Zelo verjetno je bila hitrost vozila zelo visoka, botrovalo pa je nesreči tudi spolzko cestišče. Na ovinku je zaradi spolzkega asfalta zaneslo avtobus popolnoma na levo, kjer je trčil v tovornjak, ki mu je pri hajal nasproti. Trčenje sicer ni bi lo čelno, toda leva stran avtobu- sa je bila popolnoma uničena. Iz razbitin avtobusa so potegnili mrtve in tudi ranjene. Ti se bodo morali zdraviti v bolnišnici od 10 do 20 dpi. Med ranjenimi je tudi šofer avtobusa. V trenutku nesreče je bila vidljivost na cesti zelo omejena zaradi megle. Na pokrajinski cesti Chioggia — Dolo se je danes v bližini kraja Sambruson pripetila huda prometna nesreča, pri kateri so izgubili življenje trije mladeniči, neki drug pa je bil zelo hudo ranjen. Do nesreče je prišlo, ko je «fiat 128 coupé», ki ga je šofiral 21-letni Giovanni Trevisan trčil zaradi velike hitrosti v neko obcestno drevo. Avtomobil se je preklal na dvoje Šofer Trevisan in neki sopotnik sta izdihnila, ko so ju peljali v bolnišnico. Neki tretji sopotnik pa je umrl nekaj ur pozneje. Četrti potnik se bori v bolnišnici s smrtjo. Medtem sporočajo iz Agrigenta, da je šofer nekega avtomobila tipa «124» do smrti povozil 36-letno Crocifisso di Vincenzo in njenega 2 meseca starega sinčka Giuseppa. Do nesreče je prišlo, ko je ženska šla domov z vozičkom, v katerem j? ležal otrok. 21-letni Giuseppe Lo Giudice je pridrvel z avtomobilom ter oplazil žensko in voziček, če- prav sta bila zunaj cestišča. Žani mivo je, da so karabinjerji dvajset minut prej kaznovali Lo Giudiceja zaradi prevelike hitrosti. Na državni cesti «Emilia» je prišlo do neke druge prometne nesreče, kjer sta izgubili življenje dve osebi zaradi megle. Nesreča se je pripetila med Lodijem in Milanom. Žrtvi nesreče sta 45-letni Luciano Castiglioni iz Lodija ter 53-letna Enrica Gnocchi. Ženska se je bila poročila v jutranjih urah s 41-let-nim Giuseppom Morellijem iz Lodija. Zakonca sta potovala s Ca-stiglionijem, ki je bil njun prijatelj, da bi prišla do glavne železniške postaje v Milanu, kjer naj bi začela poročno potovanje. Deset kilometrov pred Milanom je avto tr- j čil v neki avtobus. Castiglioni je j bil mrtev na mestu, Gnocchijeva pa je umrla nekaj ur pozneje. NEW YORK, 30. — Kuba in Venezuela sta sklenili, da bosta ponovno navezali diplomatske odno se. Sklep je bil spretej po dveh tednih pogajanj predstavnikov obeh držav pri OZN. Zelo verjetno bodo že v prihodnjem januarju obe državi izmenjali svoje diplomatsk« predstavnike. dzs najlepša darila za novo leto enciklopedija okrasnih rastlin 250 strani barvnih prilog ve lihega formata. Nad 2000 barvnih slik. cena pl. 450 din — lir 19.000. ? • •ir' Margot Schubert v domačem vrtu Priročnik, ki so ga naši strokovnjaki prilagodili za domače razmere. 381 strani, cena pl. 240 din — lir 10.830,- Aleksander Šiftar: vrtno drevje in grmovnice ilustriran priročnik 290 strani, cena pl. 280 din — lir 12.600. Knjige so na voljo v vseh knjigarnah, naročila pa sprejema tudi založba. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE TRŽAŠKA KNJIGARNA NAROČILNICA ZA NAROČNIKE V ITALIJI Priimek in ime naslov (ulica) (kraj) (poštna štev.) Nepreklicno naročam naslednje knjige: Datum; Podpis: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20, 34132 Trst Informacije in naročila tudi po telefonu številka 61 - 792 NAROČILNICA ZA NAROČNIKE V JUGOSLAVIJI Nepreklicno naročam naslednje knjige: PD-XII Naročnino bom poravnal: * — takoj — v ___ mesečnih obrokih po 100 din Knjige mi pošljite na: * — moj domači naslov — kraj zaposlitve Ustrezno, prosimo, označite!) Kraj in datum: Podpis naročnika: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Mestni trg 26 — 61000 Ljubljana