Dopisi. Iz Ljutomera. Pretekli leden je bd dan velikega veselja za vse Mursko polje. Obiskali so nas prvokrat preinilosiljivi knez in škof, da podelijo našim otroeieem zakrament sv. birme. Pred vsem pa so jih že težko eakali prebivalci Ijutomera in okolice. V četrtek, dne 7. julija so se pripeljali od Sv. Križa. Pri Noršincih, kjer stopijo v Ljutornersko župnijo, so jih počakali banderaši v narodni noši na bistrih konjili. Veleposestnik gospod Jožef Mursa, vodja banderašev, pozdravi premilostljivega kneza in škofa v imenu vernih katoliških, a tudi jekleno slovenskih kmetov. Ta pozdrav je napravil tako globok utis, da so se visokemu pozdravljeneu zalesketale solze v oeeh. V Ljutomeru saniein je bil postavljen slavolok, pri katerem so čakali zastopniki različnih nradov, množina ljudstva in dolga vrsla šolskih olrok. Tu stopi dekliea Angela Vršičeva pred knezoškofa, podari jini krasno kitico cvetlieic ter jih pozdravi v imenu nedolžne mladine v najnežnejih besedah. S procesijo smo šli skozi trg, ki je bil prav lepo okrašen z zastavaini in venci. In kdo je bil tisti, ki je oeitno pokazal. da je veren katoliean? Kdo je bil tisti, ki je oeitno pokazal svojo udanost in ljubezen nasledniku apostolov .lezusa Kristusa? Bili so edino le Slovenei. . . Zvečer pa je postajalo pred farovžem ee dalje bolj živahno. 1'rihitelo-je tje vse slovensko prebivalstvo Ljutomerskega trga. Na oknu trgovca gospoda Franca Sršena zasveti se naenkrat prekras-en transparent, ki je prav lepo predstavljal grb knezoškofa. Med tein se zbere pred farovžem pevski zbor naše čitalniee pod vodstvom gospoda nadučitelja Jož. Horvata. Tišina nastane po vsem prostoru. Gvrsta pevska grla se oglasijo in prelepa .Tenkova »Molitev« donela je skozi tiho noč. Za lein zapojo še pevci tri odlomke iz lpavčeve »Kdo je niar?« Odkritosrčno izpovemo, da še tako nismo čuli naših pevcev pevati. Veličastna pesem se je glasila krepko, da je človeku srce od veselja igralo. ^ Posebno krasno je donel zvonki barilonsolo gospoda Šneiderja. Že nied petjein prišli so mil. knezoškof in zainaknjeno so poslušali milo petje. H koncu pa so stopili v kolu ter zalivalili jih z najsrčnišimi besedami. Nepopisno navduSenje navdalo je vse zbrano občinstvo in trikratni gromovit «živio« razlegal se ,je po nočni tihoti tja čez zeleno Mursko polje. Nepozabni nam bodo ostali trenotki, v katerih so bivali naš pievzvišeni vladika raed nami. NaSa slovenska srea ostanejo jim zvesta. S Ptnja. (>Hlov. pev. druStvo«) sklenolo je v zadnji svoji seji dne 5. t. m. o priliki »Velikega koneerta-, dne 14. avgusla 1892 v Šoštanji, najeti posebni vlak iz Gelja v Šoštanj. To zadevo izroeil je odbor g. Hribar-ju v Gelji s prošnjo, naj skrbi za to, da bode vlak na vsak način ob 9. uri predpoldne v Šoštanji. Ob 10. uri je sv. maša in po maši skupna pevska vaja. Po pevski vaji je obed, po obedu društveno zborovanje. Koncert s sodelovanjem vojaSke godbe se počne točno ob 4. uri popoldne. Pele se bodo vže večkrat po časnikih razglašene pesmi: Mešani zbori: Volarie: »Grajska hči«: Foerster: »Ljubici;« in Vilhar: »Domovini><. Možki zbori: Nedved: »Avstrija moja! Nedved: »Venee slovanskih pesini:« Foerster: »tiorenjski slaveek« s spreniljevanjern godbe. Zagotovljcno nam je tudi sodelovanje »Ljubljanskega in Geljskega Sokola«, ki se bodeta po došlih poročilih slavnosti korporativno ndeležila. Ves slovenski svet opozarjamo tem potom še enkrat na našo slavnost ter ga pozivljeino z vsemi močmi delovati na to, da bode slavnost vredna družiea onim, s katerirai se ima vže društvo ponašati. Vabimo Vas slovenska inteligeneija, vabimo Vas slovenske kmete in kmetice, pridite od vseh stranij v skupno razveseljevanje, da si razvedrimo.dnh naš po napornem delu, da si tukaj pridobiino novih močij in da pokažemo, kaj zamoremo z združenimi močmi. Odbor. Iz Dnnaja. (Bazglas.) Glede na slovensko ferijalno druStvo »Sava« v Ljubljani se nam piše: Osnovalni odbor novopotrjenega društva sprejema prieenši s 1. julijem t. 1. elane po določbi i* 4 dr. p. lit. b, c, d in e, ki slove: b) Ustanovnik postane, kdor plaea na enkrat. vsaj 10 gld. v društvene namene; r) Podpornik je vsakdo, kdor plača vsa.j 2 gld. na leto v društvene namene: d) Starešine so absolvovani slovenski velikošolci, ki plačajo vsaj 2 gld. na leto: e) Redni člani mo- rejo biti slovenski velikošolci za čas svojih ukov in abiturijentje. 0 prispevkih rednih članov določa § 8: c) Vsak redni član ima dolžnost, da plača na leto 1 gld. udnine, na novo vstopivši razven tega še 1 gld. vstopnine v društveno glavnico. Nadalnje doneske določa občni zbor. Redni član, ki si hoče naročiti čepico, naj to javi z mero vred. Kdor želi pristopiti druStvu, naj blagovoli to javiti osnovalnemu odboru do 15. julija na Dunaj, pod naslovom: VIII. Wickenburggasse 12, po 15. juliju pa v Ljubljano. Osnovalni odbor. Iz Vojniške okolice. (Narodne in cerkvene stvari.) Veliko hvaležnost in spoštovanje smo dolžni našim mnogozaslužnim domoljubom, duhovskega in svetnega stanii, da so si prizadeli in nara uslanovili »Kat. polit. društvo Edinost«. — Veliko truda, požrtvovalnosti in dobre volje je bilo treba, da se je zamoglo ustanoviti v sredi najhujših nemčurjev, v sredi največjega nasprotstva. Vsak razumnik lahko sprevidi veliko korist takih društev. Prvič se dobi za malo svoto denarjev zadosti raznih časopisov in knjig, ki pripomorejo k potrebni izobrazbi; drugič se napravljajo shodi in zbori, pri katerih se kinetsko ljudstvo z govori podučuje in za narodno stvar navdušuje, poteni pa tudi poštene zabave ne pomanjkuje. Pristopimo torej obilno k našemu društvu »Edinost«; postavljeno je na katoliško stališče. Zeleti je, da bi postal Vojnik središče narodnega življenja ne samo za Vojniško, marveč tudi za sosedne župnije. Sicer se je prva navdušenost za narodno stvar že v marsikaterem kraju, žal, ohladila, naj bi se to pri naa ne zgodilo! Imamo še veliko narodnega dela in hudi boji nas še čakajo, preden bodemo popolnoma vrgli naše nasprotnike ob tla; pa poguni velja! Bodimo brez izjeme vsi za dobro stvar vneti in delavni, vsak po svojih močeh, bodi-si duševno ali gmotno, v besedi ali v djanji. Povsod so sicer težave in zapreke, pa ne bodimo malosrčni, saj imamo preštevilne dokaze, ako se ozrenio po naši domovini, da delo slov. domoljubov ni zastonj. Posebno pa se moramo držati vsi vodila: »Nemčurjem ne krajcarja več!« To bo najboljše sredatvo, da se kmalu rešimo nemškega gospodstva in postanemo svobodni na svojih tleh. — Kakor so pa tukajšnji Slovenci vneti za narodnost za napredpk in izobrazbo, tako mislini, da tudi, kar zadeva cerkvene stvari, ne bodo malomarni. Skrajni čas je že, da bi se postavila nova cerkev, na katero je bil že pred par leti temeljni kamen vložen. Mislim, da ni v celi školiji tako potreba novp hiše božje, kakor tukaj. Np samo, da je domača župnija velika, marveč tudi iz sosednjib veliko Ijndstva pribaja. Spdanja cerkvica komaj za polovico Ijudij zadoatuje; ako bi hoteli vsi farani ob nedeljab svojo versko dolžnosl izpolniti, pa bi jim pri najboljši volji ne bi bilo mogoče. Se ve, da za tako veliko podjetje je potreba združenih močij, ako se vsak svojega mnenja strogo drži, se ne da nič storiti. Lo v edinosti je moč. Bodi tedaj naša zastava, kadar ae gre za dobro atvar: »viribua unitis!« Od Sv. Petra pri Radgoni. (Naša cerkev.) Kdor je videl našo župnijako cerkev pred tremi leti in jo obišče zdaj, ne spoznal bi je: vsa je nova in jako okuano ozalšana. Delo večih let je — hvala Bogu — dovršeno. Ko so naš č. g. župnik dobili župnijo, hotel jih je nekdo postrašiti s tpm. da jiin je živo opisal prerevno našo farno cerkev. Odgovorili so mu: morda pa se bo dala cerkev povekšati in prenoviti? In to se je zdaj z božjo pomočjo zgodilo. Gerkev ,je že več časa čakala, »olepšana kakor nevpsta na svojega ženina«, svojpga višjega pastirja. Gelo drugače so tedaj zdaj dne 5. julija mil. knez in škof oeenili našo župnijsko cerkev, ko so jo imenovali laskavo: >rožico cerkev lavantinske škofije«. Mi se pa veselimo svoje nove župnijske cerkve, in vsi dobri se veseli.jo z nami. C. g. duhovni svetova- lec A. Belšak bodo pa s časom tudi na ves trud in na vse zapreke pozabili, ker jim glas vebti pravi, da so delali in trpeli za čast hiše božje. 2e bodo tri- in večkrat prekopani, a bela cerkvica bode na Peterskem griču še vedno prepevala slavo našega gospoda župnika. Kar nas je vaših, vam vdanih župljanov, vam č. g. župnik, poIjubimo roko za novo cerkev, katero ste nam postavili. Vsaka dobra stvar pa ima tudi svoje sovražnike in tudi pri nas so bili prav do zadnjih dnij tu in tam nasprotniki, ki so vsak čas pokazali svoje rogce, a so s tem le svedočili, čigavega rodii so in pokolenja. Iz Slov. goric. EvoVam, častiti bralci, dveh imenitnih nemških pisem, sad nemčevanja v šolah. Koliko je v njih pogreškov, sodite sami! Prvo se glasi: Loblicne Hochwiirdige Pfaramte . . . Die Gefertigte Geineindeamte Bitet Zwei Mahlige Zum Verlautbarung — Kundmachung Es wird himit Bekant gegeben das die Inpfung in Hause des Herren .... in . . . . am .... Vorgenohmen vverden. Sternktabgestraft werden. Gemeindeamle .... Zivio tak župan! Drugo pa je tako-le: Ich Bitp mein Libe Birge meister niht Her geben Tischrift Fir mei Frau N. N. siehat 200 gelt Kstulen ire man Fon Sbarkase wuhe si ist ein Betriegerin Fon ire man Herauf ih febitp ire Bos bergeben mein ahtos Wol. — Vidite, bralci, to Vani naj berp Ppter ali Pavel in še ne bo zamogel razumeli, še nianj pa posloveniti. Zatoraj pišite raje slovensko, lepšp Vam bo glava atala in tujci Vas ne bodo zaničevali in se Vain smejali. Pogunino naprej! —k—