177
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Ljubljane. V četertek popoldne so se na poti v Terst pripeljali svitli nadvojvoda Joan s svojo gospo in gospodom sinom v Ljubljano. Na kolodvoru železnice od višjih deželskih in vojaških oblastnikov slovesno sprejetim se Jim je poklonil tudi odbor kmetijske in obertnijske družbe, s kterim so se pozneje tudi v Svojem stanovanji prav prijazno pomenkovali o zadevah kmetijstva in obertništva. V petek zjutraj ob treh so se že podali na pot ogledavat dela na železnici ljubljansko-teržaški.— Kakor se iz Tersta piše, zaderžujejo začetek vožnje po železnici iz Ljubljane v Terst naj bolj 1 j u b lj a n s k o moči r j e in pa zakasnjene dela med Terstom in Nabrežino, zato je nek gosp. minister Bruk unidan v Terstu zlo grajal počasnost ondotnih del, zavoljo kterih se železnica v Terst ne bo mogla pred odpreti kot konec prihodnjega leta.
Iz Ljubljane. Zemljoznanska preiskava Krajinskega in Goriškega. Vedno bolj se razcvetuje imenitna vednost zemljoznan stva ali geologija, ktere namen je osnovo zemlje iz raznih skalnatih skril, starost in verste kamnatih leg , iz kterih obstaja kamenje in v kterih se rude nahajajo, pa tudi rastline in živali, ki so nekdaj na zemlji bile, pa pozneje popolnoma poginile, iz okamnin jasno dokazati. V povzdigo te vednosti je bila že v letu 1849 na Dunaji ustanovljena posebna naprava pod imenom „geo!o-gische Reichsanstalta?   ktere  namen je, se z zemljo-
znanstvom vsega avstrijanske^a cesarstva pečati. Ta der-žavna naprava je pod vodstvom slovečega H a i d i n g e r j a, očaka avstrijanskih naravoslovcev. V svojih prostornih poslopjih hranuje nezmerne zbirke, ki v to vednost spadajo. Ona pošilja vsako leto svoje uradnike, deržavne zemljoslovce (jrleichsgeologen) po raznih deželah našega cesarstva, da tam nabirajo znamenitosti, in obrise dežela na-pravljajo. Ze lansko leto se je na Gorenskem gos p. dr. Peter s več mescev mudil. Letos sta prišla v preiskavo Krajnskega in Goriškega dva učena gospoda, namreč gorski svetovavec Lip o It, rojen Slovenec iz spodnjega Štajarskega, in D. S tur, rojen Slovak. Pervi bode obhodil lož ki kanton, idrijske gor e, potem celo krajn-sko stran na levem bregu Save do koroške in štajarske meje, od Ter žica do Zagorja. Gosp. Sturu pa so odločeni: Logatec, Planina, Postoj na, Vipava, cela s očka dolina in Bohinj. Priljudna gospoda, s kterima smo se v Ljubljani pomenkovali, sta nam razodela, da ona vsakemu, kteri koli od nju zavolj o p osebnega kam-nja ali rud, ki se v nj egovem kraji n ahaj a j o, k a-kegarazjasnjenja ali nasvetovanja želi, iz ser ca rada po svoji vednosti in po svoji prepričbi brez plačila po stre žeta. IVjuni namen ni le zemljoslovne posebnosti naše dežele nabirati, temuč tudi vse, karkoli nju vednost v povzdigo kmetij stva, gojzdnarstva in rudna rs t v a svetovati zamore, vsakemu povedati. Gotovo bo marsikte-remu v korist, v rudništvu zvedena moža za svet poprašati pri kopanji rude, ker se mnogi brez vednosti v to reč za-rinejo in dragi dnar in čas tratijo. Oba gospoda sta nas pa tudi naprosila, po „Novicahu na znanje dati, da bi ju m o ž j e, ktere ta vednostmika, v težavni preiskavi podpirali " in jima posebnosti svojih krajev na znanje dajali, n. pr., kje se to ali uno posebno kamenje lomi itd. Močno jima bode vsak ustregel, kdor jima naznani, kje se kake okamnine in kake druge posebnosti nahajajo. Zvediti pa, kje ravno danes in jutri potujeta ta dva gospoda, bo vsakemu lahko, ako le enmalo tam pa tam poprašuje. Naj bi tedaj nihče ne zanemaril lepe priložnosti, kteri želi kaj zvediti, — naj bi pa naši rojaki ludi po stari lepi navadi prijazno sprejemali verla gospoda, kamor prideta in jima na roko šli kar morejo! D.
178
Odgovorni vrednik: Dr. Janez flleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef BlaZuik.