■Ml KEMOZASCITA NA TRGU V MOZIRJU OBVEŠČA CENJENE STRANKE, DA SMO: BARVE, LAKE, SREDSTVA ZA ZAŠČITO RASTLIN PRESTAVILI V KPC LIUBIIO MOZIRIE tel. 831-040, 831-871 Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. V POSLOVALNICI NA TRGU - tel. 831-045 PA VAM PREDSTAVLJAMO NOV PRODAJNI PROGRAM: - VRTNARSKE PRIPOMOČKE IN REPROMATERIAL - LONČNICE IN REZANO CVETJE - MATERIAL ZA ARANŽIRANJE - HRANA ZA MALE ŽIVALI... POJDIMO MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! SE PRIPOROČAMO! j /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje OBVESTILO! Vse imetnike tekočih računov obveščamo, da je LB Splošna banka Velenje d.d. sprejela sklep, s katerim spreminja višino nadomestila za vodenje tekočega računa iz 125,00 SIT mesečno na 150,00 SIT mesečno. Spremenjena višina nadomestila velja od 01.06.1995 dalje in bo zaračunana hkrati s pripisom obresti ob koncu meseca junija. Želeli bi poudariti, da smo bili ena zadnjih bank v slovenskem prostoru, ki je pričela imetnikom TR zaračunavati stroške vodenja računa in da višine nadomestila od uvedbe do danes nismo spreminjali. Žal nas je dvig cen spremljajočih storitev pri vodenju računov, ki jih za nas opravljajo druge institucije (računalniška podpora, tiskanje čekovnih blanketov, PTT stroški...) in dvig cen ostalega potrebnega materiala (papirja, plastike) prisilil v zvišanje tega nadomestila. Zavedamo se, da navedena sprememba med imetniki TR ne bo naletela na odobravanje, vendar se držimo načela, da je širši javnosti potrebno posredovati celovite informacije o dogajanjih v banki, tudi kadar te niso ugodne za komitente. Upamo, da boste spremembo sprejeli z razumevanjem in da boste še naprej ostali v vrstah naših varčevalcev. .........................................................- s uiitek nedotaknjene narave ROGLA IN TERME ZREČE -TO IE DRUGAČNO Ž1VLIENIE !!! Nai poletje ne mine brez Vas! Obiščite Terme Zreče, kjer boste v vseh naših bazenih : odrasli ves dan plavali in uživali ob kosilu že za 1.300 SIT, otroci in upokojenci pa že za 1.000 SIT. Za Vas smo pripravili tudi pakete: NA ROGLI: vikend paket, družinski počitniški paket, tenis paket, počitnice na konjskem hrbtu, senior paket in tedenski aktivni oddih. Za bivanje v depandansi Brinie 10% popusta! V TERMAH ZREČE: vikend paket, tedenski počitniški paket in še program lepote, antisress program in protibolečinski program. Za bivanje v Vilah Terme 10% popusta! NUDIMO MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA, UPOKOJENCEM PA ŠE DODATNIH 10% POPUSTA POKLIČITE NAS !!! UNIOR TURIZEM, KOMERCIALA, tel. 063/762-451 ■2NICA i £pfe" ]S®flöVni@8 Lojze Slak v svojem vinogradu na Trški gori foto: TOP 4 Otvoritev hotela Plesnik v Logarski dolini 6 1 Volitve v obrtni zbornici izpeljali v drugem poskusu 7 Občini Nazarje in Gornji Grad že imata svoj proračun 15 Zlati prsti za Zlato harmoniko Ljubečne '95 18 Gost meseca: Mojster diatonične harmonike Lojze Slak 30 Deklica ni preživela hudega trčenja L_JreJnikov Ua,ldL... Spoštovani bralci in še posebej naročniki Savinjskih novic! Za nami je že prva polovica letošnjega leta. Nedvomno pravšnji čas za vmesne obračune in kontrolo poslovanja. To smo storili tudi mi in ugotovili, kar smo sicer vedeli že prej, da so se cene nekaterih vitalnih funkcij pri izdajanju časopisa v minulem obdobju znatno povečale. To velja še posebej za poštne storitve. Sledijo jim cene nekaterih materialov, denimo papiija, s katerim imamo največ opravka. Opazili ste tudi, da smo obseg časopisa med tem časom povečali na štirideset strani, s čimer smo želeli vašo obveščenost o dogodkih v Zgornji Savinjski dolini še izboljšati. Obseg ene številke Savinjskih novic je sedaj enak obsegu ene številke Našega časa, res pa je, da velenjski časopis izhaja vsak teden. Toda poglejte v njegov impre-sum, koliko ljudi ga ustvarja! In upoštevajte, da je njegova naklada višja najmanj za sto odstotkov. Zakaj vam to pravzaprav pripovedujem? Samo zato, da bi imeli realno predstavo, kako v majhnem obsegu se pri nas vrtimo in da primerjava z večjimi ' časopisi ni povsem realna. Za razliko od naših večjih "bratov in sestra", kjer je delo v glavnem natančno porazdeljeno, je pri nas marsikdaj "vsak za vse" (no, čisto tako res ni). In iz tega razloga prihaja tudi do spodrsljajev, za katere pa se trudimo, da bi jih bilo na vaše in naše zadovoljstvo čim manj. Upamo torej, da boste našo odločitev sprejeli z razumevanjem. Recimo, da sem vam najprej povedal slabo novico. Sedaj pa sledi dobra novica! Če še niste pogledali na zadnjo stran, storite to takoj. Kajti tam vas čaka obvestilo o začetku poletne nagradne igre z bogatimi nagradami. Tudi natančna navodila o tem, kako lahko sodelujete v njej, boste lahko prebrali. Nič zahtevnega, samo malo truda in že boste potovali na oddih v Terme Zreče! Veliko sreče vam želim! Tokratna številka je še "strogo resna", že v naslednji pa bomo za vse, ki se odpravljate na dopust, pripravili dodatno še kakšno križanko in kakšen "štos" za razvedrilo. Upajmo, da se bo vreme le popravilo in da nas čaka lepo poletje. Lepo vas pozdravljam! IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Tesovnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje. Logarska dolina Svečana otvoritev Hotela Plesnik Petek, 16. junija je bil v Logarski dolini praznik. Kajti tega dne so svečano otvorili tamkajšnji Hotel Plesnik - objekt, od katerega solčavski in zgornjesavinjski turizem veliko pričakujeta. Svečane otvoritve hotela so se na povabilo lastnice, sicer domačinke Martine Plesnik udeležili številni gostje iz domovine in tujine, med katerimi velja omeniti Staneta Bizjaka iz sekretariata za tur- jekta je opravil solčavski župnik Koštric. Martina Plesnik se je pred simboličnim dejanjem, ko je prerezala trak, zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji. Izrazila je Martina Plesnik v navzočnosti članov Plesnikove družine slovesno otvarja hotel izem, dr. Marjana Rožiča, predsednika Turistične zveze Slovenije, načelnika Upravne enote Mozirje Darka Re-penška, ljubensko županjo Anko Rakun, luškega župana Mirka Zamernika in celjskega župana Jožeta Zimška ter veliko število znanih sloven skih podjetnikov. Na presenečenje večine prisotnih sta otvoritvi prisostvovala tudi Stipe Mesič, bivši predsednik bivšega jugoslovanskega predsedstva in eden vidnejših hrvaških politikov, ter Josip Boljkovac, bivši hrvaški minister za notranje zadeve, V kulturnem programu pred samo otvoritvijo sta sodelovala citrar Miha Dovžan in pevka Jožica Kališnik, program pa je v povezoval Vinko Simek. Blagoslov ob- upanje, da bo hotel izpolnil pričakovanja gostov in da se bodo ie-ti vanj radi vračali. "Upam, da boste zadovoljni danes tudi vi, dragi gostje, in da nas boste priporočili svojim prijateljem," je svoj nagovor zaključila Martina Plesnik. Hotel Plesnik nudi visoko udobje v prijaznem ambientu podeželske hiše. Ima 32 sob s kopalnicami, TV in telefonom. Gostje lahko v restavraciji, kmečki sobi in pivnici poskusijo številne domače in tuje specialitete. Za aktivno preživljanje prostega časa pa so gostom na voljo tudi bazen, savna, solarij, Whirlpool masaža in kozmetični oddelek. KF, foto C. Sem itipe Mesič s Stanetom Bizjakom in dr. Marjanom k a—, - Rožičem, desno Josip Boljkovac Martina Plesnik: "Slaba cestna povezava je nedvomno ovira" Gospa Martina, sedaj, ko je otvoritev objekta za vami in ko le-ta posluje, je morda pravšnji trenutek za kratek pogled nazaj. Kdaj ste se odločili za gradnjo hotela in kako je do odločitve sploh prišlo? Moje odločitve so vedno zelo hitre in spontane. Ko sem slišala, da obstaja možnost gradnje hotela, sem se čez noč odločila za to investicijo. Katerega leta je bilo to? To je bilo leta 1992. Kdo je bil arhitekt, ki je zasnoval objekt? Od vsega začetka smo sodelovali z arhitektom Valterjem Ernstom iz Projektive v Celju. Izvajalec je bilo podjetje Vegrad iz Velenja, kajne? Da, izvajalec je bil Vegrad, seveda pa smo predhodno pridobili ponudbe večih izvajalcev. Takrat je bila Vegradova ponudba ena najboljših, če je bila tudi na koncu, pa ne vem, saj imamo veliko reklamacij. Gradnja je trajala več kot dve leti? Gradnja je trajala skoraj tri leta in se je v primerjavi z dogovorjenimi roki zelo zavlekla. Je pa sedaj v celoti končana? Gradnja je končana, hotel je začel s poslovanjem in upam, da bo čimprej zaživel. Glede na nivo kvalitete vaš hotel gotovo bistveno odstopa navzgor v primerjavi z ostalo tovrstno ponudbo v okolici oziroma v dolini. Slaba cestna povezava pa bo zanj vendarle objektivna ovira pri zagonu. V kolikšni meri po vašem mnenju? To je gotovo velik problem, saj se stvari glede ceste v Ljubljani odvijajo zelo počasi. Upamo, da bo prišlo do hitrejših premikov tako glede ceste proti spodnjemu delu doline kot tudi ceste v Avstrijo, ki je bila predvidena za leto 1996. Mejni prehod bi bil za vas gotovo zelo dobrodošel? Seveda. To bi bilo za nas zelo pozitivno, saj precej računamo tudi na tuje goste. Kako boste prodajali hotelske kapacitete? V pretežni meri bomo hotel tržili sami, delno pa bomo sodelovali tudi z nekaterimi turističnimi agencijami, slovenskimi in tujimi. Kako ste bili zadovoljni s samo otvoritvijo? Otvoritev je lepo uspela, odzivi so bili zelo dobri. Sedaj se moramo potruditi še s kadrom, saj imamo pri tem težave. Malokdo si želi priti v Logarsko, poleg tega pa je tega kadra očitno malo na razpolago. Je pa kader, s tem se gotovo strinjate, izjemno pomembna komponenta v ponudbi lokala, saj gostje ocenjujejo lokal pretežno po tem, kako so zadovoljni z osebjem oziroma njegovim delom. To je veliko večji problem, kot sem sama predvidevala. Očitno vlada na tem področju pomanjkanje profesionalnega kadra, v zadnjem času se je odprlo mnogo zasebnih lokalov, poleg tega pa so nekateri, ki so brez službe, zadovoljni že s tem, kar dobijo od države. Tu gre za očitno napako v sistemu, ki jo bo morala država čimprej odpraviti. V Logarsko dolino so pred časom v velikem številu prihajali tudi hrvaški gostje. Predvidevate, da se bo tudi glede tega kaj obrnilo na bolje? Na Hrvaško oziroma njene turiste v prihodnje resno računamo. Sploh Zagrebčani so nekoč zelo radi prihajali k nam. Je v tem kontekstu razumeti tudi navzočnost bivšega predsednika jugoslovanskega predsedstva in donedavnega Tudjmanove-ga sodelavca Stipeta Mesiča na otvoritvi? To je bil povsem zaseben obisk na podlagi našega osebnega poznanstva. Gospa Martina, veliko uspeha pri poslovanju hotela Plesnik v Logarski dolini! KF Območna gospodarska zbornica Veleiye Volitve novih organov V ponedeljek, 19. junija so bile v vseh območnih gospodarskih zbornicah v Sloveniji volitve novih upravnih odborov panožnih združenj, upravnih odborov območnih zbornic in predstavnikov panožnih združenj ter območnih zbornic v skupščino GZS. Volitve so potekale tudi na sedežu velenjske območne zbornice. Volilna komisija je ugotovila, da je bilo za volitve upravnega odbora območne zbornice in njenih predstavnikov v skupščino GZS oddanih 154 glasovnic, ki imajo skupaj 16.650 glasov, kar pomeni 83,9-odstotno volilno udeležbo. V upravni odbor območne zbornice so bili izvoljeni: - Rafko Berločnik, LB Splošna banka Velenje, - Andrej Grebenšek, Gorenje Servis Velenje, - Alojz Hudarin, Svericom Velenje, - Janko Lukner, Rudnik lignita Velenje, - Borut Meh, Gorenje Gospodinjski aparati Velenje, - Jože Mraz, PUP Velenje, - Gvido Omladič, ERA Velenje, - Saša Oprešnik, Gorenje Gostinstvo Velenje, - Mirko Strašek, Kovinarstvo Ljubno, - Anton Vrhovnik, M-ZKZ Mozirje, - Marija Vrtačnik, Elkroj Mozirje, - Franc Benda, Benda Sp. Rečica, - Jože Melanšek, Viva Trade Nazarje, - Milica Tičič, Figaro Velenje. V skupščino Gospodarske zbornice Slovenije je bila kot predstavnica območne zbornice Velenje izvoljena Marija Vrtačnik, Elkroj Mozirje. V tem tednu naj bi skupščina GZS izvolila svojega predsed- nika, upravni odbor, predsednika, podpredsednika in generalnega sekretarja ter nadzorni odbor GZS. KF Podjetniški kotiček V prejšnjem podjetniškem kotičku smo največ prostora namenili Zakonu o omejevanju plač v letu 1995. Še ga nismo začeli povsem uporabljati, že je doživel nekaj sprememb, ki so objavljene v UL. RS 35/95. Majhnim družbam (z do tremi zaposlenimi) ni potrebno oddajati obrazcev Agenciji za plačilni promet ob izplačilu plač, kar pa seveda ne pomeni, da Zakon za njih ne velja. V UL. 24/95 je izšel že dolgo pričakovani Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti. Pravilnik postavlja zahteve, ki so morda manj stroge, kot smo pričakovali, poudarja pa predvsem stroko, ki jo, roko na srce, gostinstvo tudi potrebuje, da bi postalo to, kar od njega pričakujemo. V uradnem listu 33/95 je objavljen Pravilnik o spremembah pravilnika o štipendiranju, ki se sicer neposredno ne tiče podjetništva, je pa tema dovolj aktualna, da velja nanjo opozoriti. * * * V drugem branju v parlamentu je poleg Zakona o davčni službi tudi Zakon o davčnem postopku, ki bo več ali manj posegel v vsako enoto malega gospodarstva. Predlagani zakon je od prvotnega nekoliko krajši, nekateri členi pa bolj poglobljeni. Davek se bo še naprej plačeval na podlagi samoob-davčitve, na podlagi odmere odločbe in po odbitku. Ker je Zakon še v postopku, bo prav gotovo doživel še več dopolnitev in sprememb, kot zanimivost pa poglejmo, kaj nam prinaša s kazenskimi določbami. Za posameznika, ki ne bor' pravočasno oddal davčne napovedi v predpisanem roku ali na javni poziv, se predvideva kazen 10.000 SIT. Za nevložitev davčne napovedi, oziroma, če davčni zavezanec predloži neresnične podatke, se predvideva kazen 100.000 SIT. Za neupoštevanje določb Zakona se predvideva najmanjša kazen 400.000 tolarjev za fizično osebo, za pravno osebo pa kar 1.000.000 SIT. Odgovorna oseba v družbi bo kaznovana z najmanj 200.000 tolarji. Najnižja kazen za zatajitev ali preslepitev davčne uprave z namenom, da bi se izognili plačilu davkov, če ne gre za kazniva dejanja, je 300.000 SIT za posameznika, 500.000 SIT za podjetnika in drugo fizično osebo, ki opravlja dejavnost, 1.000.000 SIT za pravno osebo in 300.000 SIT za odgovorno osebo pravne osebe. Vse zapisano so predlogi. Očitno pa je, da želi predlagatelj zakona s kazenskimi določbami (končno?) napraviti red. Zato bo tudi vedno bolj pomembno, kako imamo urejeno poslovanje, nenazadnje, kdo in kako bdi nad poslovno dokumentacijo podjetnika ali družbe. Naj vas omenjene kazenske določbe ne spravijo v slabo voljo. Morda na koncu niti ne bodo izzvenele tako zelo strogo. Ne pustite se motiti. Vzemite si čas in si dodobra odpočijte. Po oddihu je delo lažje in bolj izdatno. S temi željami odhaja na svoj letni oddih tudi Podjetniški kotiček. Nasvidenje spet v septembru! Vida Skok Zgomjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Volitve izpeljali v drugem poskusu Delegati skupščine Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice so se znova sestali v četrtek, 15. junija in za razliko od prvega sklica tokrat le izvedli volitve pred- sednika in podpredsednikov šlo vse gladko. Na prvem zasedanju je skupščina namreč sprejela sklep, da zahteva od obeh kandidatov za predsedniško mesto, Hermana Remica in Viktorja Kovača, program dela v pismeni obliki pred novo sejo. Svoj program je pravočasno posredoval samo Remic, medtem ko Kovač tega ni storil. Na vprašanje predsednika skupščine Zlatka Vitanca zakaj, je odgovoril, da je pripravljen svoj program predstaviti le v ustni obliki, sicer pa odstopa od kandidature. To je med delegati pozvročilo glasno nezadovoljstvo, saj so menili, da volitve z enim samim kandidatom ne bodo takšne, kakršne so si želeli. Po burni razpravi, v kateri je na kandidaturo za predsednika zbornice pristal tudi Franc Benda, je skupščina sprejela sklep, da se vsem trem kandidatom omogoči petminutna predstavitev programa dela v ustni obliki. To možnost so vsi trije tudi Franc Benda: zbornice. A tudi tokrat ni izkoristili. Herman Remic je ob tem izjavil, da od kandidature odstopa, vendar je nato pri njej ostal. V prvem krogu volitev sta Benda in Remic dobila enako število glasov, Kovač pa manj. V drugem krogu je nato največ glasov dobil Franc Benda, ki je tako postal predsednik Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice. Predsednik skupščine Zlatko Vitanc se je dosedanjemu predsedniku Hermanu Remicu zahvalil za njegovo delo in trud v minulem mandatnem obdobju. Na volitvah za podpredsednika zbornice sta bila izvoljena Jani Kaker in Jakob Filač. V nadaljevanju je skupščina sprejela program dela zbornice za leto 1995 in temu prilagojen finančni plan, katerega pa bo, upoštevajoč pripombe delegatov, v skladu z možnostmi korigiral še izvršilni odbor zbornice. KF "Čakajo nas zahtevne naloge" Po izvolitvi za predsednika Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice je vaša prva naloga- imenovanje izvršilnega odbora zbornice. Kako ste se lotili te zadolžitve? Izvršilni odbor naše zbornice bo štel 12 članov. Vanj bo vsaka občina delegirala svojega predstavnika, prav tako pa bodo imele svoje predstavnike v njem tudi večje sekcije obrtnikov, kot so avtoprevozniki, gostinci itd. Meni kot mandatarju tako ostanejo trije člani za lastno izbiro. Izvršilni odbor in celotno vodstvo zbornice čakajo v pri- hodnjem obdobju zahtevne naloge. Predvsem bomo morali vsi skupaj ne glede na občinsko razdeljenost sodelovati z vsemi obrtniki v dolini. Obrtnikom bo potrebno pomagati. In to ne samo z nasveti, ampak jim bo treba omogočiti, da bodo lahko najemali primerne kredite. Skušali bomo poiskati banko, ki bo nudila najbolj ugodne pogoje. Opažamo pa vsi, da so se obrestne mere v zadnjem času že kar precej približale evropskim. Gotovo bo imelo novo vodstvo zbornice tudi veliko dela s pripravo novih obrt- nih con? V dolini je trenutno odprta obrtna cona Luče, pripravljata pa se obrtni coni v Gornjem Gradu in na Prihovi. Glede slednje lahko povem, da smo po dolgih letih končno prišli do vseh dokumentov, na pod- za malo gospodarstvo? Sklad za razvoj malega gospodarstva občine Mozirje, govorimo seveda o stari občini, je zadnja sredstva razdelil med obrtnike konec lanskega leta. Vanj se sedaj stekajo sredstva iz naslova kreditov, ki jih je Franc Benda lagi katerih je mogoče začeti s projektiranjem. Na osnovi javnega razpisa v uradnem listu je že bila izbrana organizacija, ki bo izdelala projekt za kopuinalno ureditev cone. V teku je tudi odkup zemljišč od zasebnikov in vaške skupnosti Prihova, vendar je prišlo sedaj do zastoja, ker delitvena bilanca stare občine še ni bila izvedena in sredstev za odkup ni na razpolago. Razgovori kljub temu potekajo naprej. Ko bo obrtna cona na Prihovi pripravljena za prodajo, bo verjetno določen čas na razpolago izključno zgornjesavinjsk-im obrtnikom. Sele po nekaj letih, če ne bi vsega prodali, bi se odločali o tem, da se cona odpre tudi za ostale izven doline. Kakšna pa bo usoda sklada bivša občina Mozirje posodila obrtnikom v prejšnjem mandatnem obdobju. Sklad je sedaj pravzaprav v mirovanju, dokler ne bo opravljena delitvena bilanca in dokler se nove občine ne odločijo, ali bodo imele enoten sklad ali bodo našle kako drugo rešitev. Kakorkoli že bo, takšen način pomoči obrtnikom mora ostati, kajti le po takšni poti bo mogoča povezava s Skladom za razvoj malega gospodarstva Republike Slovenije. Ta sklad po eni strani daje subvencije obrestnih mer za kredite, po drugi strani pa izdaja garancije za najetje kreditov, kar tudi ni zanemarljivo, saj zavarovanje kredita marsikdaj doseže tudi 3 odstotke. Potrebno se bo torej temeljito pogovoriti in poskusiti najti Obisk državnega sekretarja za turizem Danes bo Zgornjo Savinjsko dolino obiskal državni sekretar za turizem v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Peter Vesenjak. Srečal se bo z načelnikom Upravne enote Mozirje Darkom Repenškom, župani zgornjesavinjskih občin in predstavniki turističnih subjektov v dolini. Tema razgovora bo delo Ministrstva za gospodarske dejavnosti na področju turizma, turistične razvojne perspektive Zgornje Savinjske doline in organiziranost turizma na lokalni ravni. KF Občinski svet Nazarje Občina Nazarje ima svoj proračun Na 6. seji je nazarski občinski svet kot prvi v Zgornji Savinjski dolini sprejel proračun občine in tako postavil temelje za delo občinskih organov v drugem polletju. Seveda pa ni bil proračun edina tema razprave na omenjeni seji. Pri pregledu zapisnika zadnje seje je Marjan Pečnik pripomnil, da se je svet s pozitivnim mnenjem glede gradnje poslovno stanovanjskega objekta na mestu bivšega graščinskega marofa prenaglil in da bi bilo bolje počakati na ureditveni načrt Nazarij. Ostali svetniki se z njim niso strinjali in so menili, da bo imel pri tej gradnji občinski svet vendarle še vedno zadnjo besedo. Svetniki so se nato posvetili drugi obravnavi občinskega proračuna. Predlog je obrazložil predsednik odbora za gospodarstvo in proračun Toni Boršnak, dodatna pojasnila pa je posredoval še župan Ivan Purnat. Proračun občine Nazarje je "težak" 107.701.000 tolarjev in je po obsegu za mozirjskim drugi največji v dolini. Ivan Purnat je omenil, da se v drugi polovici leta obeta rebalans proračuna, nove občine, ki niso nastale na sedežih bivših občin, pa naj bi od države dobile še 4 do 5 milijonov tolarjev zagonskih sredstev. Občinski svet je nato predlog proračuna potrdil. Brez posebne razprave so svetniki po hitrem postopku sprejeli poslovnik občinskega sveta, nakar so znova spregovorili o spremembi višine taks za obremenjevanje okolja. Javno podjetje Komu nala Mozirje je namreč na vprašanje župana, ali sprejem predlaganih cen oziroma občinskih taks zagotavlja poslovanje brez izgube, posredovalo nekoliko dvoumen Pred tem so pri točki vprašanja in pobude članov sveta sprejeli pobudo svetnika odgovor, katerega je občinski svet ocenil kot nezadostnega. Člani sveta so v razpravi predlagali različne možnosti rešitve problema prenizkih cen komunalnih storitev, na koncu pa so se odločili, da sprejmejo predlagano povišanje taks pod pogojem, da Komunala z izjavo zagotovi pozitivno poslovanje v letošnjem letu. V nasprotnem primeru pa bodo takse za obremenjevanje okolja v občini takšne, kakršne je sprejel mozirski občinski svet. Ker je komunala medtem zahtevano izjavo posredovala, bo obveljala prva varianta. V nadaljevanju so svetniki obravnavali predloge za člane komisij in odborov. S kandidati bodo opravljeni razgovori, če pristajajo na predlagane funkcije. Občinski svet je nato sprejel še sklep o začasnih nadomestilih plač in stroškov funkcionarjev, svetnikov in članov odborov ter komisij. Kot je pojasnil župan Ivan Purnat, naj bi sklep o začasnih nadomestilih veljal do sprejetja ustreznega pravilnika. Svetniki bodo (sklep velja tudi za nazaj) poslej za eno sejo dobili 5.000 tolarjev sejnine, člani odborov in komisij za eno sejo takega organa 2.500 tolarjev, predsedniki odborov in komisij pa za isto sejo 5.000 tolarjev. Plače župana, predsednika občinskega sveta in tajnika so pogojene z velikostjo občine in določene v skladu £ merili, ki veljajo za državne organe. KF Zdeneta Purnata. Po njegovem je potrebna takojšnja akcija za ureditev parkiranja v Gor-njem Gradu. V kraju je odločno preveč kritičnih točk, ki vveliki meri omejujejo prometno propustnost in s tem omejujejo prometno varnost. Pri tem ga je podprl Dani Terbovšek iz Bočne in dodal, da bi kazalo problematiko reševati celovito, na področju cele občine. Tajnik občinske uprave Franc Poznič je odgovoril, da bodo problem, ki je evidenten reševali preko Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Cesta skozi Gornji Grad ima namreč status regionale, zato je potrebno vključiti tudi državo. Največ časa so svetniki posvetili drugi obravnavi predloga proračuna, katerega so občinski organi na podlagi dodatnih smernic in navodil nekoliko spremenili. Na zahtevo staršev so se svetniki odločili za dodatno financiranje šolskih prevozov, kjer gre za notranji preliv sredstev s postavke namenjene glasbeni šoli. Do spremembe predloga je prišlo tudi na postavki financi ranje strank. Po zakonu namreč na vsak dobljeni glas na volitvah za člane sveta pripada stranki 30 SIT. V gornjegrajskem svetu sta zastopani SLS in SDSS in jima skupno pripada 55.000 SIT. Poglavitna novost v predlogu proračuna je transfer za socialno varstvo. S tega naslova se namreč krije razlika stroškov za oskrbovance domov, katero je po zakonu dolžna z doplačilom pokrivati občina. Ob tem je bilo postavljeno vprašanje možnosti plačevanja svojcev, ker je možno, da je pri uveljavljanju poplačil v nekaterih primerih prihajalo do nepravilnosti. Kakorkoli že, kot je zaključil to temo svetnik Valentin Mavrič, je to sila občutljiva realnost, s katero so svojci prizadetih že tako dovolj prizadeti. V ta namen bi po njegovem kazalo tudi v prihodnje poiskati potreben denar in kriti stroške doplačila. Dejstvo je, da je bilo potrebno za to postavko poiskati v gibljivem delu proračuna 1.100.000,00 SIT in še do- daten milijon za odplačevanje kredita za kanalizacijo. Po konstruktivni debati in temeljitem pregledu predlaganih postavk so denar pre-kanalizirali s postavke materialni stroški občinske uprave (200.000) , investicije na področju kulture (500.000), investicije na področju športa (250.000) , in 250.000 SIT, namenjenih za izdajo razglednic in turističnega prospekta. Kredit za kanalizacijo bodo odplačevali iz proračunske rezerve. Predvidenih 500.000 SIT za investicije na področju zdravstva so prenesli na postavko, s katere se plačujejo prispevki za zavarovanje nezaposlenih. Po besedah župana Tonija Riflja so se na povabilo na razgovor odzvali od štiriintridesetih samo štirje nezaposleni, kar daje misliti. Če držijo trditve župana, so v občini celo ljudje, ki so že od leta 1993 v rednem delovnem razmerju, pa še kljub temu dobivajo nadomestilo prispevkov za zavarovanje nezaposlenih. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli pravilnik o nadomestilih plače in povračilu stroškov ter plač nepoklicnih občinskih funcionarjev. Po poročilu komisije za javne razpise za vzdrževanje gozdnih cest so za izvajalca del potrdili podjetje Cimperman iz Mozirja. Podaljšan je bil tudi mandat članom sklada stavbnih zemljišč - podpisnikov, od 11.6. do 30.6. 95 oziroma do priprave predloga delitvene bilance in pridobivanje posojenih finančnih sredstev. Na predlog gostincev so določili nov odpiralni oziroma zapiralni čas gostinskih lokalov v občini. V letnem času bodo po sklepu občinskega sveta lokali lahko obratovali maksimalno od 6. do 24. ure med tednom in od 6. do 01. ure ob sobotah. Zimski čas predvideva zapiralni čas eno uro pred letnim. Za konec seje so svetniki, tako kot se spodobi, nazdravili dnevu drJ žavnosti. Edi Mavrič Občinski svet Gornji Grad Proračun sprejet z dodanimi popravki Svetniki občine Gornji Grad, polnoštevilno so se zbrali v petek, 23. junija, so na svoji deveti redni seji v drugem branju obravnavali predlog odloka o proračunu občine Gornji Grad za leto 1995. Luče ob Savinji Most vendarle obnovili V prejšnji številki smo poročali o sklepu republiškega inšpektorja, na podlagi katerega je Ministrstvo za promet in zveze izdalo odločbo, s katero je prepovedalo promet od Luč proti Solčavi in naprej proti Logarski dolini za vsa vozila z več kot pet ton skupne teže. V to kategorijo sodijo tovornjaki in avtobusi. Brez posebnega razmišljanja je takoj jasno, kaj bi to pomenilo za redni potniški promet, šolske in izletniške prevoze in še kaj bi lahko našteli. Razlog za tako nerazumno potezo je znan. Prepovedi je botroval zelo kratek most pred naravno znamenitostjo Iglo. Na izdano odločbo so takoj reagirali pristojni organi občine Luče in skupaj s protesti krajanov prepričali pristojne na republiki, da so zagotovili potrebna sredstva za obnovo mosta. Zadeve so se na srečo razpletle brez prehudih posledic za ljudi, ki so življensko vezani na ta del Zgornje Savinjske doline. So pa takšni in podobni "spodrsljaji" s strani državnih inštitucij voda na mlin vse razvidnejšim pokazateljem o nestrokovnem pojmovanju lastnega dobro plačanega dela. Vsega tega je odločno preveč in vse na pleča ljudi. Posredno in, kot vedno bolj kaže, tudi neposredno. Edi Mavrič Občinska volilna komisija občine Nazarje objavlja rezultate nadomestnih volitev enega člana občinskega sveta Nazarje iz volilne enote št. 4. Vpisanih v volilni imenik: 545 Skupaj glasovalo: 246 ali 45,13 % Neveljavnih glasovnic: 7 ali 1,28 % Kandidata sta dobila naslednje število glasov: 1. Floijan REMIC 81 ali 33,89 % 2. Vida CAJNER-ROZENSTEIN 158 ali 66,11 % Za člana občinskega sveta NAZARJE je bila izvoljena Vida CAJNER-ROZENSTEIN. Predsednica občinske volilne komisije Terezija PLAZNIK, dipl. prav. Denar za ceste je, pa ga zopet ni?! Realnost ali zgolj megla, smo zapisali ob novici, po kateri naj bi Ministrstvo za promet in zveze preko Agencije RS za ceste vendarle zagotovilo že tako skromnih 200 milijonov za sanacijo ceste Ljubno - Luče. Po zadnjih vesteh iz Ljubljane pa očitno tudi ta številka ni več realna, saj je v zadnjem predlogu proračuna (sprejemali naj bi ga v torek) za to cesto namenjeno samo še borih 50 milijonov SIT. Skoraj žaljiva novica je zopet, tako kot že prenekatera, zrevolti-rala prebivalce občine Luče. Odločno se je odzval tudi župan Mirko Zamernik, saj, kot pravi, ta zadnji predlog denarja zadošča komaj za premik gradbene mehanizacije na traso in zopet nazaj. Z nastalim problemom, ki še zdaleč ni nov in neznan, je pa za nekatere v Ljubljani očitno tabu tema, je ponovno seznanil poslance državnega zbora. Znano je, da je v celoti narejena projektna dokumentacija za nadaljevanje rekonstrukcije 2,8 km dolgega dela ceste, katere celotna dolžina je 9 km. Zaradi zahtevnosti trase je projektantska vrednost del ocenjena na 300 milijonov SIT in še dodatnih 80 milijonov za vodarski del. Več kot očitno, da je sedanji predlog popolno zatiskanje oči pred realnostjo ali, kar je še slabše, namerno ignoriranje ljudi, ki po tej cesti vsakodnevno ogrožajo lastna in seveda tudi tuja življenja. Več kot očitno je, je v svojem apelu zapisal župan Mirko Zamernik, da s takim delom v tem tisočletju normalne in varne povezave občine Luče in s tem evropskega bisera Logarske doline z ostalim svetom ne bo. Gledano nekoliko s strani, pojmovanje resnosti problema s strani najodgovornejših v Ljubljani meji na farso. Nevdržno stanje pa z vsakim dnem in vsako dano in še v isti sapi prelomljeno obljubo državnih funkcionarjev v ljudeh ustvarja revolt in nezadovoljstvo. Ljubljana se vendarle mora zavedati, da se z ljudmi ne kaže na tako neodgovoren način igrati. Trenutno je problem številka ena, za Ljubljano očitno nepomembna, cesta, ki tega imena ne zasluži. Kaj pa, če ljudem prekipi, emocionalnost nikakor ni izključljiva, kako se bo oblast odzvala v tem primeru? Mogoče bo prav v tem potrebno iskati rešitev in, prepričan sem, tudi najti. Očitno vlade in parlamenta primer Dolga vas ni streznil. Samo, da takšne treznitve ne želi nihče in še manj potrebuje. Je kakor oblast, ki smatra sebe zadostno. Država po so vendarle ljudje, majhni in preprosti, predvsem pa redni davkoplačevalci. Slaba sposobnost reševanja zgolj in samo velikih zadev (drža-vnotvornih) s strani države, pozabljati pa na takšne in podobne “kolovoze", ki imajo svoje zrcalne slike na nepreglednem segmentu nerešenih problemov vsekakor vlade in parlamenta ne odlikuje. Preprosto, takšnih ti ljudje ne potrebujejo. Ali pa se namesto zgodbe o uspehu piše tragikomedija o plesu enega samega poletja. Tudi prav. Na žalost bo tudi to pot plačnik znan že vnaprej. Preprosti ljudje! EDI MAVRIČ NOVO!! Vas mestno življenje in enolično delo dolgočasita? Želite doživeti pustolovščino v neokrnjeni naravi s pridihom nevarnosti? Vabi vas CESTA LJUBNO - LUČE! Bočna, Gornji Grad in Nova Štifta vabijo PRAZNIK OBČINE GORNJI GRAD Program prireditev: Gornji Grad, sobota, 8. julija 1995 - ob 7. uri tradicionalni pohod na Rogatec - ob 11. uri prikaz jadralnega padalstva in vožnja s tandemi Gornji Grad, nedelja, 9. julija 1995 - ob 9. uri slovesna maša s procesijo Nova Štifta, nedelja, 9. julija 1995 - ob 14. uri občinsko gasilsko tekmovanje, pokrovitelj župa. s ji Grad j Goritj .. 1995 - ob 17. uri okrogla miza Cestna problematika v Zgornji Savinjski dolini Gornji Gr; ?da, 12. ju ija 1995h I j - ob 16. uri turnir . Gornji Grad, 1995 - olž 17. uri športno plezanje v Gradišču Gornji Grad, petek, 14. julija 1995 - ob 16. mi lekmo\anje \ slielianju na glinaste golobe v Gradišču Bočna, petek, 14. julija J 995 - ob 20. uri OSREDNJA PROSLAVA OB PRAZNIKU OBČINE GORNJI GRAD Gornji Grad, sobota, 15. julija 1995 -ob 10. uri lokostrelski prikaz - ob 15. uri regijska proslava in praznovanje 40-letnice ZŠAM Zgornje Savinjske doline s kulturnim programom. Za zabavo bo poskrbel ansambel Nika Zajca z Borisom Kopitarjem -ob 18. uri rokometna tekma Gornji Grad, nedelja, 16. julija 1995 - ob 9. uri tura z gorskimi kolesi v Lenart - ob 10.30 maša z Štajerskimi rogisti Dan državnosti -naš največji praznik Minuli vikend so se po vsej državi odvijale svečanosti in prireditve v počastitev Dneva državnosti Republike Slovenije. V Zgornji Savinjski dolini so proslavi pripravili na Rečici ob Savinji in v Kokarjah, na nekaterih gričih pa so zagoreli tudi kresovi. Na Rečici so pripravili proslavo v nedeljo zvečer na trgu pod vaško lipo v sklopu turistične prireditve Od lipe do pran-gerja. Na proslavi so spregovorili dr. Anton Žunter, Jakob dr. Anton Žunter Presečnik Ferdinand Lukner. Dr. Žunter je opozoril, da slovenski narod večjega praznika nima, zato ni prav, da za primerno praznovanje tega praznika ni denarja. Obstaja nevarnost, da se ■ bomo Slovenci s priključitvijo Evropski uniji spet odrekli svoji samostojnosti. Župan občine Mozirje Jakob Presečnik je spomnil, da so težnje po slovenski samostojnosti stare skoraj 150 let. Po prizadevanjih mnogih generacij srno dobili svojo državo, ki pa težko ureja svoje zadeve in hoče čimveč stvari centralizirati. Re-čiški župnik Ferdinand Lukner se je v svojem nagovoru dotaknil predvsem vprašanja sprave, za katero je menil, da je to proces, ki ga čaka še dolga in naporna pot. V kulturnem programu so sodelovale pevke dekliške vokalne skupine Škrjanček, ki jo vodi Lidija Podlesnik, trio Jakob Presečnik Darka Atelška, šolski dekliški kvartet, zdomec Jože Kranjc iz Toronta in Lea ter Andrej Mikek, učenca Glasbene šole Nazarje. Občinski odbori strank SKD, SDSS in SLS občine Nazarje so pripravili proslavo s kresovanjem pri zadružnem domu v Kokarjah. Govor je imel predsednik nazarskega občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije Ivan Krefl. V kulturnem delu programa so zapeli pevci moškega pevskega zbora iz Luč, na orglice je zaigral Toni Planovšek, na diatonično harmoniko pa Andrej Šemlak. Na igrišču poleg zadružnega doma je zagorel tudi manjši kres. KF, foto: TOP _____________ORGANIZACIJE________________ Lovski praznik na Fobrežjih Lovska družina Dreta Nazarje je v nedeljo na strelišču na Pobrežjih izvedla meddružinsko lovsko strelsko tekmovanje, ki sodi v program tekem Savinjsko-kozjanske zveze, vsako leto pa ga posvetijo prazniku nazarske krajevne skupnosti. V 23 ekipah je nastopilo skoraj 100 lovcev iz 13 družin, pomerili pa so se v streljanju na glinaste golobe, na bežečega merjasca in v tarčo srnjaka. V skupnem seštevku je zmagala ekipa LD Prebold II, druga je bila ekipa Libeliče 1 in tretje Braslovče. Ekipa Dreta I je zasedla 13. mesto. Med posamezniki je bil najboljši Gorišek iz Griž. KF IZ UPRAVNE ENOTE Upravna enota Mozirje Predstavitev dela na tiskovni konferenci Upravna enota Mozirje je letošnjega leta predstavila bila v petek, 16. junija. Darko Repenšek, ki je bil medtem imenovan za načelnika upravne enote, je v uvodu povedal, da je upravna enota kljub začetnim nejasnostim delala tekoče, zato občani spremembe organiziranosti niso občutili. Februarja je bil ustanovljen sosvet načelnika UE kot povezovalni organ med občinami in upravno enoto, v katerem so poleg načelnika dva župana, dva občinska tajnika in en predsednik občinskega sveta. Upravna enota je v začetku leta prevzela 29 delavcev iz občine Mozirje. Čeprav akt o sistemizaciji dopušča 20-od-stotno povečanje zaposlenosti svoje delo v prvem polletju na tiskovni konferenci, ki je oddelka za okolje in prostor ter gospodarske dejavnosti, Stanislava Rozenstein - Žnidar, vodja oddelka za kmetijstvo, ekonomske odnose in družbene dejavnosti, in Vida Juvan, vodja oddelka za občo upravo, druge naloge in skupne zadeve. Pri tem je Darko Repenšek opozoril na zakonsko spremembo, s katero so upravne enote s 1. junijem izgubile pristojnost overjanja podpisov. To sedaj opravljajo notarji, zaradi česar pa je padlo že mnogo pripomb, saj je za zgornjesavin-jske občane notar zelo oddaljen. Repenšek je ta problem izpostavil na posvetu načelnikov upravnih enot in predlagal, da Načelnik upravne enote s sodelavci glede na sedanje stanje, bo povečanje po besedah Repenška minimalno - za dva delavca. Mozirska upravna enota ima šest izpostav oziroma krajevnih uradov: Nazarje, Rečica, Ljubno, Luče, Solčava in Gornji Grad. Tam so delavci prisotni enkrat ali dvakrat tedensko. Delovni čas upravne enote je ostal nespremenjen: ponedeljek in torek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 17. ure in četrtek ter petek od 7. do 14. ure. Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in petkih. Do sedaj je upravna enota vodila preko sedem tisoč zadev in izdala preko osemsto odločb. V nadaljevanju so delo svojih oddelkov predstavili Nada Fužir, vodja oddelka za notranje zadeve, Bogomir Vidmar, vodja se s spremembo ustreznega člena v zakonu notarska služba na racionalen način organizira tudi na sedežih upravnih enot. Delo komisije za denacionalizacijo je predstavila njena predsednica Janja Port, ki je med drugim poudarila, da je od 225 prejetih zadev več kot polovica (52%) že rešenih. Do sedaj je bilo izdanih 138 odločb in sklepov ter vrnjenih 2.800 hektarjev zemljišč. Komisija dela pod težkimi pogoji, saj bi potrebovala vsaj še dva strokovnjaka. Načelnik upravne enote Darko Repenšek je sodelovanje z občinami ocenil kot korektno, dosežen pa je bil tudi dogovor z mozirsko občino glede poslovnih prostorov v občinski zgradbi. KF Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Savinjska c. 7, 63330 MOZIRJE Obvestilo organizatorjem javnih prireditev Pred nami je čas poletnih počitnic in dopustov, ki je hkrati tudi čas množičnih javnih prireditev. Zaradi velikega števila prireditev in vzpostavitve reda na tem področju apeliramo na vse organizatorje, da upoštevajo naslednje: - za prireditev je potrebno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi prireditve (odvisno od vrste prireditve). Dovoljenje ali potrdilo izda Upravna enota - oddelek za notranje zadeve. Organizator mora izkazati upravičenost razpolaganja s prireditvenim prostorom. - če se na prireditvi prodajata hrana in pijača, kar predstavlja gostinsko dejavnost v smislu Zakona o gostinstvu, je potrebno dobiti dovoljenje, ki ga izda Upravna enota - oddelek za okolje in prostor, promet in zveze ter gospodarske dejavnosti. V postopku pa je potrebno tudi poprejšnje soglasje ustreznih inšpekcijskih služb (zdravstveni inšpektor, veterinarski inšpektor). Za izdajo dovoljenj je treba zaprositi pravočasno - skrajni rok je najmanj 5 dni pred nameravano prireditvijo. Priporočamo, da bi ta rok bil uporabljen le izjemoma, za enostavnejše prireditve. Pri zahtevnejših prireditvah moramo sklicati tudi ustne obravnave, za izpeljavo vseh aktivnosti pa je 5 dnevni rok prekratek. Vlog, ki bodo vložene manj kot 5 dni pred prireditvijo ne bo mogoče obravnavati, zato jih bomo zavračali. Če prireditev poteka na cesti oz. se cesta uporablja za parkirišče ali podobno, je najprej potrebno dobiti dovoljenje za zaporo ceste. Za izdajo dovoljenja za tako prireditev je potrebno zaprositi najmanj 30 dni pred prireditvijo. Organizatorje javnih prireditev prosimo, da jih prijavljajo pravočasno. Dodatne informacije lahko dobijo na oddelku za notranje zadeve Upravne enote Mozirje, kjer imamo pripravljene tudi obrazce vlog. Vsem želimo uspešno izvedbo načrtovanih prireditev. Darko REPENŠEK, prof. ___________________NAČELNIK Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Savinjska c. 7, 63330 MOZIRJE Upravna enota Mozirje objavlja na podlagi 1. odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93, 2/94) potrebo po sklenitvi pogodbe o delu za opravljanje začasnih del na področju denacionalizacije. Pogoj: - visoka ali višja strokovna izobrazba pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj. Pisne prijave z dokazilom o izpolnjevanju zahtevanega pogoja dostavite Upravni enoti Mozirje, Savinjska c. 7, Mozirje, v 15. dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izboru v roku 10. dni po izbiri. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE NAČELNIK Darko REPENŠEK, prof. Republika Slovenija, Upravna enota Mozirje v soglasju s Kadrovsko službo Vlade Republike Slovenije razpisuje delovno mesto administrativni sodelavec v oddelku za kmetijske, ekonomske odnose in družbene dejavnosti v Upravni enoti Mozirje. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in posebnih pogojev, določenih v 4. členu zakona o delavcih v državnih organih (Ur. list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93) izpolnjevati še naslednje pogoje: - srednja strokovna izobrazba (V) ekonomske ali upravno administrativne smeri - 2 leti delovnih izkušenj - znanje strojepisja in uporabe računalnika. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z življenjepisom o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati na naslov: Republika Slovenija, Upravna enota Mozirje, Savinjska c. 7, Mozirje v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v roku 8 dni po izbiri. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Koliko sredstev za demografsko ogrožene? V Uradnem listu Republike Slovenije št. 26, ki je izšel 12. maja letos, je bil objavljen natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji v letu 1995. Na natečaj je bilo prijavljenih tudi nekaj projektov iz naše doline, saj ima vsaka od zgornjesavinjskih občin takšna območja. Na natečaj je bilo možno prijaviti: - sofinanciranje gradnje objektov in naprav lokalne gospodarske infrastrukture in - sofinanciranje izdelave inicialnih razvojnih načrtov in povračilo dela stroškov izdelave projektne dokumentacije. Vloge so vlagale občine in poglejmo, kaj so prijavile. Občini Mozirje in Nazarje sta skupaj prijavili modernizacijo ceste na Dobrovlje, katere skupna vrednost znaša okrog 20 milijonov tolarjev. Občina Ljubno je prijavila elektrifikacijo treh samotnih kmetij v skupni vrednosti 4,5 milijona tolarjev in rekonstrukcijo križišča ter ureditev 1 km ceste v Žep v skupni vrednosti 18 milijonov tolarjev. Občina Luče je prijavila nadaljevanje rekonstrukcije ceste v Podvolovljek od Podpečnika do odcepa za Kranjski Rak (celotna vrednost 34 milijonov tolarjev) in izgradnjo čistilne naprave v Logarski dolini (celotna vrednost 15 milijonov tolarjev). Občina Gornji Grad je prijavila nadaljevanje modernizacije ceste v Florjan, odsek od Završke kapele do Žačke lipe, v skupni vrednosti 24 milijonov tolarjev. Na podlagi omenjenega natečaja lahko investitorji oziroma občine pridobijo nepovratna sredstva v višini do 30 odstotkov predračunske vrednosti naložbe oziroma do 50 odstotkov, če je lokacija naložbe v 10-kilometrskem pasu ob državni meji (v našem primeru KS Solčava). Skupna vrednost razpoložljivih sredstev na nivoju republike znaša 1.156.000.000 tolarjev, ker pa je po sedanjih kriterijih kar 60 odstotkov države demografsko ogrožene, seveda ni pričakovati, da bodo sredstva odobrena vsem prosilcem. KF Osnovna šola Mozirje Poročilo za šolsko leto 1994/95 Na mozirski osnovni šoli so se odločili, da ob zaključku letošnjega šolskega leta izdajo obsežnejše poročilo o življenju in delu šole. V njem je nanizanih veliko zanimivih podatkov o delovanju šole tako iz šolske kronike kot tudi sicer. Opisane so interesne dejavnosti in, kar bo za vse učence gotovo najbolj dragocen spomin, predstavljene vse oddelčne skupnosti na matični in na podružničnih šolah. V poročilu je moč najti tudi rezultate z različnih tekmovanj, v zaključnem delu poročila pa so našli svoj prostor tudi literarni prispevki učencev. Bilo bi nedvomno pozitivno, če bi postalo tovrstno poročilo poslej redna praksa. KF Glasbena šola Nazarje Javni nastop ob koncu šolskega leta Učenci nazarske glasbene šole so se pred zaključkom šolskega leta še zadnjič predstavili svojim staršem in ostalemu občinstvu z javnim nastopom, ki je bil v petek, 16. junija v Delavskem domu v Nazarjah. Tokratni nastop, v katerem je bilo videti nekaj res zanimivih sestavov, je vodil prof. Stefan Garkov. Nastopile so, denimo, komorna skupina harmonikarjev, komorna skupina tolkalcev, trio flavta-klavir-tolkala in tudi skupina z duetom violin, harmoniko, tolkali in klavirjem. Finalni del javnega nastopa je po ustaljeni praksi pripadel mladinskemu pihalnemu orkestru pod vodstvom Francija Goljufa. Ravnateljica glasbene šole Olga Klemše je ob tej priložnosti podelila tudi pohvale in nagrade za šolsko leto 1994/95. Prejeli so jih: Ciril Sem, Metka Zavolovšek, Petra Krajnc, Eva Ribežl, Gregor Bele, Urška Špeh, Jerica Bukovec, Anja Sempri- Trio trobent: Andrej Mikek, Andraž Krznar, Tomaž Podlesnik možnik, Benjamina Šuster, Gabrijela Flere, Primož Kranjc, Primož Naglič, Andrej Mikek, Andraž Krznar, Tomaž Podlesnik, Sabina Krajnc, Darja Zavolovšek, Petra Žirovnik, Kristina Šuster, Andreja Flriberšek, Suzana Hebar, Sara Chuuya in Valentina Ročnik. KF, foto: Ciril Sem ______________ŠOLSTVO______________ Prva generacija male glasbene šole Na nazarski glasbeni šoli so v letošnjem šolskem letu prvič oblikovali tudi oddelek male glasbene šole. Poučevala ga je Olga Klemše, ki je minuli teden skupaj s svojimi malimi šolarji za njihove starše pripravila zaključni nastop. Malčki so pokazali, kaj so se naučili in tega ni bilo malo. Tako bodo lahko v prihodnjem šolskem letu program pripravnice opravili že v enem polletju in se nato že odločili, kateremu instrumentu se bodo posvetili. KF Spoznanje pripada ljudem, ki z glavo kontrolirajo čustva, j Odločitve pa sprejemajo ljudje, katerim srce uravnavaj možgane. Ostali so geniji, ujetniki lastnih poti! Edi Mavrič - Savinjčanj SOCIALA Odprl roke, odpri srce... V okviru Centra za socialno delo Mozirje so bile lani jeseni, tako kot že marsikje drugod po Sloveniji, ustanovljene Skupine za samopomoč starejših občanov, v katere se je na začetku vključilo kar petdeset upokojencev iz Mozirja in drugih bližnjih krajev. Program dela je zelo pester in je prilagojen željam in potrebam ter možnostim nas vključenih članov, obsega pa izobraževalno, kulturno, telesno-vzgojno, zdravstveno in razvedrilno področje, oblikovali pa smo ga ob vodstvu socialnih delavcev člani teh skupin. Takšna druženja so nam starejšim ljudem še kako potrebna in koristna. Vsakih 14 dni se zberemo za urico ali dve k prijetnim razgovorom z najrazličnejšo tematiko, prepevamo narodne pesmi, telovadimo, poslušamo predavanja, potujemo na izlete, se radi tudi pozabavamo in pripovedujemo šale. Prizadevne socialne delavke Jana Zajamšek, Bojana Vrbič, Mija Pečnik ter direktorica Centra Marjana Veršnik-Fale vlagajo mnogo truda za naše dobro počutje, dobro voljo in uspešno delo skupin. Pred tedni smo obiskali enako skupino starejših občanov v Žalcu, kjer so nas zelo lepo sprejeli, slišali pa smo zanimive pripovedi o njihovem že večletnem uspešnem delu. Jeseni nam bodo Žalčanke vrnile obisk. Obiskali smo tudi Hmeljarski institut v Žalcu ter njegov nasad zdravilnih rastlin. V začetku junija pa smo doživeli prelep izlet na Koroško. Tudi tu smo v Černečah pri Dravogradu obiskali Dom starejših občanov, kjer so nas varovanci in osebje doma izredno prisrčno SOCIALA sprejeli ter nam predstavili njihovo življenje in delo. Resnično si zaslužijo za vse našo iskreno zahvalo! Skozi Ravne smo se popeljali v Kotlje k muzeju, v katerem je predstavljeno življenje in delo pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Kustos muzeja nam je orisal življenje in delo tega velikana naše književnosti, prav tako pa tudi ljudi, ki živijo v tem delu naše domovine. Kako preprosto je bilo nekoč življenje teh ljudi, a marsikdaj so bili srečnejši, kot smo v današnjih časih. Zelo se nam je prilegel počitek ob biseru Koroške, pri Ivarčkem jezeru, po dobrem in obilnem kosilu pa smo se zelo veseli in zadovoljni popeljali proti domu. Ne vem, kako se naj v imenu vseh udeležencev zahvalim za vso skrb in pozornost do vsakega udeleženca socialnima delavkama Jani in Bojani. Resnično iskrena hvala obema! ODPRI ROKE, ODPRI SRCE, OTIRAJ BRATOVSKE SOLZE! je zapisal pesnik Simon Gregorčič. Koliko je med nami prav v današnjih časih osamljenih in zapuščenih ljudi in prav na takšne je v svojem času mislil naš socialno globoko čuteči Goriški Slavček. Vabim vse, ki ste osamljeni in potrebujete odprte roke in odprto srce, da se nam pridružite! Minka Kvas Udeleženci izleta pri spomeniku Prežihovega Voranca ORGANIZACIJE Nočni orientacijski tek Braslovče '95 Letos tretjič, je Društvo spodnjesavinjske podeželske mladine organiziralo orientacijski tek. Tri leta zapored je zmagala ekipa Sv. Jurija, a letos so takoj za njimi na drugem mestu varno pristali Bočki tekmovalci. 20. maja se je v Braslovčah zbralo 41 ekip iz cele Slovenije od Idrije do Lendave. Pred tekom je bila izredna skupščina Zveze slovenske podeželske mladine, kjer so sprejeli nov statut in izvolili delovni odbor Slovenije. Ob 19.30 je bil začetek orientacijskega teka, katerega pot je vodila po okoliških hribih. Proga je bila dolga 10 km in "otežena" s petimi kontrolnimi točkami. Na teh mestih so tekmovalci iskali odgovore na vprašanja iz prve pomoči, prometa, orientacije in topografije, slovenske zgodovine, literature in preverjali splošno razgledanost. Iz Zgornje Savinjske doline so se teka udeležile tri ekipe, dve iz Bočne in ena iz Šmihela. Po vrnitvi približno ob 23. uri je bilo potrebno počakati na razglasitev rezultatov. Ob zvokih ansambla Happy Band so le dočakali razglasitev, ki je bila ob enih zjutraj. Šmihel je pristal okrog 30. mesta, Bočna II je bila 9., Bočna I. pa je dosegla 2. mesto. Pravo navdušenje v "našem taboru". Primož jelšnik, Tomaž Čopar in Bernarda Čeplak so dobili poleg priznanj še medalje in praktične nagrade. Simpatična ideja za nočni orientacijski tek je privabila kar veliko število privržencev. Tudi prav, saj je teh in podobnih družabnosti bolj malo. Slavica Tesovnik Tekmovanje gasilcev Gasilska organizacija slovi po tem, da že od nekdaj vključuje v svoje vrste mladino in to že v zgodnjih letih. Tudi tokratni preizkus psihofizičnih sposobnosti mladih gasilcev je dokazal, društvih vse pohvale vredno. Tu velja še posebej omeniti mentorje, ki mladim nadebudnežem z veliko mero potrpežljivosti prenašajo svoja znanja. Tu so seveda še veterani, ki so dokazali, da kljub letom obvladujejo gasilsko orodje kot v mlajših letih. Tako kot člansko so tudi omenjeno tekmovanje ob sodelovanju zveze pripravili gasilci Gorice ob Dreti. Tekmovalce je obiskal tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat. Presenečen nad množično udeležbo je po predsedniku OGZ Francu Ter-bovšku zaželel vsem udeležencem še veliko tekmovalnih uspehov in prijetnih uric ob medsebojnem druženju. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 15 pionirskih, 18 mladinskih, 6 moških in ena ženska veteranska desetina. Vsekakor velja omeniti tudi zanimivo starostno razliko udeležencev tekmovanja. Najmlajša pionirska desetina iz Bočne, ki je pogumno hlačala da je delo z mladimi po ob svojem mentorju Jožetu Barku, je komajda dosegla povprečno starost sedmih let in na drugi strani spoštovanja vredni veterani iz Luč ob Savinji s povprečno starostjo 73,3 let. Škoda, ker organizator ni namenil vsaj priznanja za udeležbo najstarejši in najmlajši tekmovalni desetini. Njihova prisotnost je bila vzpodbudna in poučna, zato je bilo delno razočaranje veteranov iz Luč upravičeno. Rezultati - pionirji: 1. Rečica ob Savinji, 2. Gornji Grad, 3. Nazarje; pionirke - 1. Nova Štifta, 2. Bočna, 3. Radmirje; mladinci - 1. Pobrežje, 2. Gorica ob Dreti II, 3. Mozirje mladinke - 1. Rečica ob Savinji, 2. Mozirje, 3. Gorica ob Dreti I; veterani - 1. Pobrežje 1, 2. Nazarje, 3. Gorica ob Dreti veteranke - 1.Pobrežje. Edi Mavrič Pohod k Matkovemu škafu Prvo junijsko nedeljo je Planinsko društvo Mozirje kot že mnogokrat poprej organiziralo pohod k Matkovemu škafu. Ta naravna zanimivost ima, kot je znano, to lastnost, da je najlepša v svoji največji dimenziji le nekaj dni v letu. Zato planinci skušajo izkoristiti najugodnejši čas za ogled, četudi vreme ni najbolj idealno. Tako je bilo tudi tokrat. A je bilo po mnenju udeležencev letošnjega pohoda, ki jih ni bilo malo, kljub temu lepo. KF, foto: C. Sem Prva samostojna razstava slik V soboto ob 20. uri je bila v šoli na Rečici otvoritev razstave slikarskih del Anke Rakun. S to prireditvijo se je začel 16. sklop turist; prangerja. Kvartet Mavrica iz Velenja, ki dela pod vodstvom Katje Kovač, je z ubranim petjem popeljal občinstvo v sfero prijetnega počutja. Kot slikarko je Anko Rakun predstavila akademska umetnica Terezija Bastelj. Anka Rakun je poučevala na osnovni šoli Na Rečici in v Mozirju vse do upokojitve. Ves čas je nosila v sebi željo, da bi posvetila nekaj časa slikanju. Ko je zapustila šolo, je uresničila to željo in ta razstava ih prireditev Od lipe do rož ter tihožitjih, ki so temelj njenega slikarstva in risarskega ustvarjanja." "Toplina in nežnost v slikah naj se dotaknejo tudi vaših src", pa je končala Terezija Bastelj. Sledil je vokalni nastop Mavrice. Povezovalka programa Vlasta Poličnik je v prehodu v drugi del prireditve in sicer orisa narodopisne razstave napovedala nastop vokalne skupine Škr-janček. Dekleta so v kvartetu odlično odpela dve stari, a Anka Rakun so njeni prvi sadovi dela. "Njeno slikarstvo je vezano na lep, izredno slikovit in prisrčen otroški likovni svet", navaja v skici slikarstva Anke Rakun akademski slikar Alojz Zavolovšek. "Ostala je s svojimi ljudmi in otroki ob svojih travnikih in šopkih nezrjaveli pesmi. Likovne rastave so svojevrsten pečat kulture, ki odlično popestri vsakdanjost. Posebej prijetno je odpreti vrata "razstavnega ateljeja" domačinki, ki je uspela pripraviti "material" za oči ljubitelje umetnosti. ST lili sle se že vprašali, zakaj konkurenca proda več kol vi? ßi radi vedeli? Preprosto, ker oglašuje v Savinjskih novicah! Razstava o žehti na Rečici Takoj po otvoritvi razstave slikarskih del, v soboto na Rečici, je sledila otvoritev etnografske razstave. Nekdanja žehta, tako pozabljena v silovitem razvoju tehnologije je v prostoru osnovne šole zaživela. Skupina žensk iz turističnega društva Rečica je v Rečici in njeni okolici uspela zbrati ogromno "rekvizitov", ki so bili pred mnogimi leti uporabljeni pri pranju perila. Strokovni svetovalec organizatoricam je bil Aleksander Videčnik. Na otvoritvi je dal oris tematsko izvirno zasnovane razstave. V izvirnosti pa je bogastvo ljudskega izročila. Prikaz perišča od pranja, kuhanja in sušenja perila v minulih časih je gotovo neobdelana tematika razstav. Že davno pozabljeni predmeti, ki so nekoč služili našim babicam pri žehti, so zahtevali od žensk, ki so jih zbrale, veliko truda. "Današnji svet je zelo odmaknjen od prvobitnosti življenja prednikov ne le pri nas, tudi po svetu je tako." Spoštovanje navad in šeg naših prednikov je površno in vse preveč pozabljamo na naše korenine. Nam, ljudem iz dobe visokega razvoja tehnike manjka medsebojna povezanost, ki je bila lastnost naših dedkov in babic. Če davnih dni ne bilo, bi tudi današnje "mod- eme" dobe ne posedovali. V tedanjem družinskem življenju je bila ženska zapostavljena, vendar vemo, da je odločilno vplivala na dogajanje in prihodnost. V prvi in drugi svetovni vojni je marsikje ženska podprla vse štiri vogale hiše in v neštetih primerih premagala siromaštvo. Z razstavo je obujen spomin na pretekli čas in to je vredno pohvale in priznanja. Nastop malih peričic, učenk tretjega razreda, je nostalgično opomnil prisotne na preteklost, ko so perice skrivale dolge lase pod rutami. Tudi petje peričic bi lahko primerjali s petjem med žehto. Kdo bi pravilno ocenil kvaliteto življenja preteklih časov boja z naravnimi danostmi in današnjega časa visoke tehnologije? Mnenja bi bila najbrž tako različna kot smo različni ljudje. ST Planinsko društvo Mozirje Nov upravni odbor bo vodil Jože Kumer Člani Planinskega društva Mozirje so se v nedeljo, 18. junija po dveh letih znova zbrali na občnem zboru. Tokrat v Mozirski koči na Golteh, kjer so poleg ostalih zadev izvolili tudi novo vodstvo društva. Franci Steiner čestita Tinetu Aubrehtu skrbi gospodar Tine Aubreht, vendar bo zaradi posledic poplav pred petimi leti potrebna popravila. Dobro je v minulem obdobju deloval tudi markacijski odsek, ki ga vodi Franci Jeraj, znova pa je oživel tudi odsek za varstvo narave in gorsko stražo, ki ga vodi Ivo Novak. Gospodar društva Tine Aubreht je poleg poročila o delu na tem področju opozoril na bližajočo 100-letnico Mozirske koče, ki bo 5. oktobra 1996. Do takrat bo potrebno kočo, ki je za razliko od večine drugih planinskih postojank last PD Mozirje, še nekoliko obnoviti. Franci Steiner je nato Franciju Jeraju izročil diplomo PZS, družinama Novak in Vodlak častni znak društva, Mirku Kovačiču in Tinetu Aubrehtu naziv zaslužnega člana, nakar je Božo Jordan, podpredsednik Savinjskega meddruštvenega odbora, podelil Franciju Steinerju priznanje omenjenega odbora za 14 let aktivnega dela. Občni zbor so v razpravi pozdravili Anton Venek, podpredsednik KS Mozirje, Danilo Zbrizaj in Adi Vidmajer, predstavnika Planinske zveze Slovenije, ter predstavniki sosednjih planinskih društev in Lovske družine Mozirje. Člani so se staremu vodstvu zahvalili za trud in mu izrekli razrešnico, nakar so izvolili novo vodstvo. Društvo oziroma upravni odbor bo poslej vodil mag. Jože Kumer, za predsednika nadzornega odbora pa je bil izvoljen dr. Franc Sirko. V zaključnem delu občnega zbora so se mozirski planinci dogovorili glede dela v prihodnjem obdobju in sklenili, da bodo ob 100-letnici Mozirske koče izdali brošuro. KF, foto: C. Sem Predsednik PD, Franci Steiner je pozdravil vse navzoče, skoraj sto jih je bilo, in v svojem poročilu orisal delo društva v minulem obdobju. Opozoril je na upadanje članstva, kar ni primer samo v mozirskem društvu ampak tudi drugje. Kljub temu ostaja društvo med največjimi v Savinjski dolini. Pa tudi sicer je treba razčistiti vprašanje, ali želi društvo zveste planince ali le veliko število tistih, ki plačujejo članarino. Interes planincev za skupinske izlete je v zadnjem času spet nekoliko večji. Društvo je lani dokončalo pot na Kal z Boskovca, medtem ko urejanje al-pinetuma poteka zelo počasi. Mladinski odsek životari, zelo aktivna pa je skupina, ki jo vodi mozirski kaplan Ivo Suhoveršnik. Na osnovni šoli v Mozirju uspešno deluje planinski krožek, ki ga vodi Lijana Blagovič. Za kočo v Savinjskem gaju sicer vzorno Izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne Zlati prsti za Zlato harmoniko Kot da se je vreme minulo soboto zarotilo proti, vsem v Zgornji Savinjski dolini. S takšnim občutkom sem opazoval ljudi, ki so prihajali, iz vseh krajev naše doline so se zbrali, na izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne 95. Nekateri so prišli vzpodbujat tekmovalce, spet drugi zaradi doživetosti glasbenega popoldneva, vsi pa v upanju, da bodo tako kot v preteklih letih lahko spremljali kvalitetno organizirano prireditev. In niso se ušteli. Nepredvidljivosti vremena se je po robu postavila odločna trma organizatorjev, TD Nazarje in ZKO za Zgornjo Savinjsko dolino, ki sta celotno prireditev izpred grada Vrbovec preselila v sosednji Delavski dom. Trud ki bo v Rogaški Slatini, izbral sledeče godce: iz tretje kategorije se v nadaljnje tekmovanje uvrstil Stanko Vrčkovnik, iz druge bodo tekmovanje nadaljevali Darko Žafran, Zdravko Det-mar in Peter Postružin. Prvo skupino pa bodo iz izbirnega tekmovanja v Nazarjah zastopali Simon Cerar, Tomaž Podlesnik in Bernarda Podlesnik. Po izbiri občinstva si je za leto 1995 laskavi naziv Grajskega godca priigral Brane Belaj iz Nove Štifte. Čestitke Grajskemu godcu - Branetu Belaju ni bil zaman, do zadnjega kotička napolnjena dvorana in na poskočno ubranost zaigrane viže izpod spretnih prstov godcev sta turobnost dneva izničili. Enaindvajset harmonikarjev se je pomerilo v igranju in sicer v treh kategorijah. Vsak zase neponovljiv in vsi skupaj enkratni. To še posebej velja za najstarejšega udeleženca Jožeta Krajnca, rojaka iz Kanade, in najmlajšega, komaj petletnega Jakoba Podlesnika iz Podvolovljeka. Prav slednji je gledalce navduševal z izvirno sramežljivostjo pri sprejemanju čestitk. Njima ob bok velja omeniti tudi edino žensko predstavnico tega dne Bernardo Podlesnik z Ljubnega. Godci z diatonično harmoniko so se predstavili s po dvema skladbama, lastno ah tujo, izbira je bila v njihovih rokah. Vili Šumer, strokovni ocenjevalec in predstavnik organizatorja iz Ljubečne je za napredovanje v polfinalno tekmovanje, TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE SE ZAHVALJUJE VSEM, KI SO TAKO ALI DRUGAČE POMAGALI PRI ORGANIZACIJI IN IZVEDBI IZBIRNEGA TEKMOVANJA ZA ZLATO HARMONIKO. HVALA SPONZORJEM PRIREDITVE: OBČINI NAZARJE, PODJETJU VIVA TRADE, ZAVAROVALNICI TRIGLAV, SAVINJSKIM NOVICAM IN VSEM DRUGIM. POSEBEJ PA SE ZAHVALJUJEMO MESARIJI BOGNER IN PIVOVARNI LAŠKO. Toplo se priporočamo za sodelovanje tudi prihodnje leto. Uspešnost prireditve so z izvirnim nastopom popestrile harmonikašice kluba Zupan iz Mengša, piko na V pa je postavila nenadkriljiva Irena Vrčkovnik, ki je s kitaro v roki dvignila vzdušje še za dodatnih nekaj stopinj. Kaj reči ob vsem tem. Očitno je, da turistični delavci v Nazarjah vedo, kaj hočejo in zmorejo. Sama prireditev in obisk sta to potrdili, ldjub rezervam, za katere smo prepričani, da jih bodo znali izkoristiti in s pridom uporabiti v bodoče. Toliko o organizatorju, dolina v celoti pa je z uspešnostjo in profesionalno izvedbo dobila prireditev na dolgi rok. To pa si ti ljudje tudi zaslužijo. Edi Mavrič, foto: Ciril Sem Srečanje krvodajalcev Slovenije Šestega srečanja krvodajalcev Slovenije 3. junija v Veržeju so se prvikrat udeležili krvodajalci iz naših dveh dolin. Vabilom, ki jih je poslal 00 RK Mozirje vsem, ki so darovali kri več kot 20-krat, se je odzvalo 142 krvodajalcev, med njimi tudi Mirko Kos iz Luč, ki je daroval kri kar 67-krat, kar je rekord na našem področju. Na področju bivše mozirske občine evidentiramo 2892 krvodajalcev, kar je 6,8“; vsega prebivalstva. Vsako leto daruje kri nad 800 ljudi. Razveseljivo pa je, da je med nami, krvodajalci, izredno veliko število mladih. Zadnja krvodajalska akcija, ki je bila 13. in 14. junija v Nazaijah, Ljubnem in v Lučah, je bila tudi uspešna, kri je darovalo 539 prebivalcev. Žal pa imajo krvodajalci v podjetjih Glin Žagarstvo Nazarje ter Kovinarstvo Ljubno težave. Srečanje krvodajalcev Slovenije pri Babičevem mlinu v Veržeju je bilo lepo organizirano, udeležilo se ga je nad 1000 krvodajalcev. Požrtvovalni člani RK v Veržeju so se s svojo gostoljubnostjo in prizadevnostjo res lepo izkazali, za vse je bilo v tem slikovitem okolju ob Muri dobro poskrbljeno. Lep sončen dan pa je prispeval levji delež k zadovoljstvu in dobremu počutju vseh udeležencev. 00 RK Mozirje se zahvaljuje sponzorjem, ki so podprli udeležbo naših krvodajalcev na srečanje v Veržeju. To so bili: Trgovsko podjetje "Savinja" Moziije, ZKZ Mozirje, Mizarstvo Kovač Ljubija in Podjetje Vtis Spodnja Rečica. Hvala vsem! 00 RK MOZIRJE m Posvetovanje "GOZD IN ŽIVALSKI SVET Priča smo nenehnemu slabšanju življenjskih pogojev za preživetje večine prostoživečih živalskih vrst Tega se strokovne službe in vsi, ki imamo radi naravo, vedno bolj zavedamo. Z vladno uredbo so zavarovane vse ogrožene, ranljive in redke živalske vrste v Sloveniji. Zdaj je čas, da ohranimo in po potrebi zavarujemo tudi njihovo življensko okolje. Problematiko lovne divjadi naj bi urejal novi lovski zakon, ki je šele v fazi nastajanja. Vzpostavlja se novi sistem lovskogojitvenega načrtovanja. Vsa ta vprašanja in še mnoga druga smo obravnavali na posvetovanju, ki ga je organiziralo junija v Delavskem domu v Nazarjah. Zbralo se je nad 80 udeležencev iz cele Slovenije: gozdarjev, naravovarstvenikov, lovcev, raziskovalcev. S pesmijo jih je pozdravil rudarski oktet, uvodne misli pa je povedal predsednik Savinjskega gozdarskega društva Toni Breznik. Povezovalec je bil prof. dr. Marijan Kotar iz Biotehniške fakultete, ki je spregovoril nekaj spodbudnih misli vsem, ki se profesionalno ali amatersko ukvarjajo s pros-toživečimi živalmi. Prvi med referenti je bil oče sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, prof. dr. Dušan Mlinšek. Predstavil nam je bogastvo življenja v gozdu in pomembnost vseh živih bitij v njem. Svoja razmišljanja o strateških usmeritvah gozdarstva je predstavil mag. Janez Černač, ki aktivno deluje v organizaciji kočevskega naravnega parka. Prof. dr. Miha Adamič je predstavil "problematične" živalske vrste, tiste ki prihajajo v konflikt s človekom in njegovimi dejavnostmi. Prof. Janez Gregori je dober poznavalec gozdnih ptic in njihove vloge v gozdu, to je bila vsebina njegovega prispevka. Stane Peterlin iz Min- istrstva za okolje in prostor nam je v imenu Mladena Berginca predstavil, kako načrtuje varstvo živalskih vrst naravovarstvena stroka in kako so naloge varstva razporejene med različnimi ministrstvi. V odmoru so si gostje lahko ogledali razstavo o raziskavah nekaterih živalskih vrst, ki jo je pripravil Jože Svetličič. Vladni svetovalec Anton Simonič iz Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo je predstavil nastajanje in vsebino lovskega zakona, ki je v pripravi. Vlogo Zavoda za gozdove pri usmerjanju populacij prostoživečih živali je predstavil vodja istoimenskega proces varovanja zivljenskega prostora divjega petelina je Marija Sodja Kladnik iz Območne enote ZGS opozorila na dejanske možnosti oblikovanja življenskega okolja prostoživečih živali. Kot zadnji nas je v skrivnostni svet redkih živalskih vrst popeljal Jože Svetličič s pregledom svojega raziskovalnega dela in ugotovitev. Sledila je živahna razprava, ki se je sukala okrog problemov lovstva, varovanja gozdnih ptic, dela Zavoda za gozdove. Izvoljena je bila komisija, ki bo oblikovala zaključke posvetovanja. Objavljeni bodo v posebni brošuri skupaj z referati posvetovanja. Za konec še pohvala organizatorjem: Savinjskemu gozdarskemu društvu v sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom Nazarje in Zavodom za gozdove za pogum in dobro organizacijo, in zahvala sponzorjem, da so podprli to pomembno prireditev, ki širi spoznanja in spodbuja sodelovanje pri ohranjanju narave. Saj, kot je povedal prof. Mlinšek, bo človek padel prej kot narava. Zato moramo združiti svoje moči, da tega ne bomo v resnici doživeli. MSK 60 let orglanja Vzroke navdušenja nad orglanjem bo organist Jože Napotnik zaupal svojim vnukom. Ob njegovi 60-Ietnici orglanja se je v Nazarjah zbrala polna cerkev ljudi, ki so s tem izkazali čast človeku, ki je vedno skrbel za ubrano petje in izvabljal zvoke iz orgelskih piščali. Napotnikova orglarska pot se je začela, ko je imel 18 let v Lenartu v Slovenskih Goricah. Kako klavrne bi bile prireditve in maše brez Napotnika in njegovih pevcev? Pot zborovodje in orglanja je bila prepletena s trnjem in vedno je od njega terjala žrtve. Nikoli ni rekel, tega ne bom zmogel in neštetokrat je po službi pohitel na pogreb z željo, da bi bila zemlja pokojnim lažja in praznina v duši žalujočih vsaj malo zapolnjena. Kaj zaželeti jubilantu zdaj, ko je dosegel vrh svoje skromnosti in preprostosti v glasbi, "v orglah". Naj se mu uresničijo skrite želje. Pozdravi in čestitke župnijskega sveta, duhovnikov, malih frančiškovih otrok in čla- nov nazarskega zbora, so bile besede zahvale in spoštovanja. Napotnikova vzgoja, v duhu pesmi in glasbe, otrok in odraslih, ostaja zapisana v srcih mnogih pevcev. Presenečenje in velika čast pa je bila izkazana organistu, ko mu je pater Boris v zahvalo izročil priznanje - diplomo, ki jo je poslal škof dr. Franc Kramberger. Takrat še mladi organist je prav na njegovem krstu "skrbel" za zvoke orgelskih piščali. Kaj dodati tako visokemu jubileju? Veliko zdravja in srečnih trenutkov z domačimi želimo organistu Napotniku. Njegovo delo pa naj uspešno nadaljujejo njegovi potomci, kajti to je gotovo njegova velika želja. Slavica Tesovnik Jože s svojimi zvestimi pevci REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Savinjska c. 7 63330 MOZIRJE OBVESTILO Krajevni urad Nazarje se je preselil v nove prostore v grad VRBOVEC. Odslej deluje v prostorih občine Nazarje, soba št. 5. Delovni čas ostaja nespremenjen - vsako sredo od 07. do 17. ure, enaka ostane tudi telefonska številka 831-988 in je enaka kot za občino Nazarje. Darko REPENŠEK, prof. NAČELNIK LJUDJE IN DOGODKI Ali se zavedamo razsežnosti obremenjenosti okolja? Če se na Zemlji ne bi pojavil človek pred okoli dva milijona leti, nobeno zemeljsko bitje ne bi znalo povedati, da svet obstaja. Pred človekom so obstajali le zakoni gibanja in nagonov. S človekom in njegovo moralo prevladajo zakoni koristi. Naravni sistem deluje počasi, zato ohranja vse v svojem ravnotežju. Človek je zaradi nuje in koristi ustvaril tehnološki sistem, ki deluje čedalje hitreje, zato se mu naravni sistem in človek sam ne more več prilagajati. Rušitve naravnega sistema so postale pravilo. Koristi, ki jih človek dosega, ga hkrati čedalje bolj ogrožajo. To je skladno z zakonom o nasprotjih: vsako dobro nosi v sebi kali zla in obratno. Časovna primerjava obstoja Zemlje z delovnim tednom šestih dni pokaže naslednji razvoj: mikrob se je pojavil v torek opoldne; prve oblike življenja so nastale v sredo in četrtek; današnje vrste dreves ozelenijo v soboto ob devetih zvečer; človek se je rodil v soboto 3 minute pred polnočjo; industrijska revolucija (1750) se pojavi v soboto 4 desetinke sekunde pred polnočjo. Kaj se je dogajalo v teh treh minutah, da je danes okolje tako obremenjeno? Prebivalstvo: ob odkritju Amerike je živelo na Zemlji 500 milijonov ljudi in se od začetka našega štetja ni bistveno povečalo. Stari očetje starejšega prebivalstva so še živeli, ko je bilo na Zemlji le ena milijarda ljudi. Leta 2000 jih bo že 6 milijard. Obseg svetovne trgovine je samo v zadnjih 30 letih porasel 8-kratno. Proizvodnja dobrin se je v tem času povečala 20-kratno. Ob Prešernovem rojstvu je razpolagalo manj kot 1 odstotek prebivalstva z 250 dolarji letno. Ostali so se le preživljali. Do industrijske revolucije se v 4000 letih življenjski standard ni bistveno spremenil. Pred tem je nepoznan. Zgodovino človeštva določajo neprestani spopadi med ljudmi. Vzroki zanje se vedno prikriti in ideološko oblečeni v religijo, osvoboditev, pravico, demokracijo itd. Jutri ne bo nič drugače. Koristi narekujejo, da se vplivni posamezniki borijo v imenu ljudi, za ljudi, zase. To je dopadljiva izprijenost, ki je vedno nagrajena s ploskanjem. Danes četrtina človeštva poje polovico vse pridelane hrane. Pridelki se povečujejo s kemijo. V zadnjih 30 letih se je poraba kemičnih gnojil povečala preko 8-krat in znaša 150 milijonov ton letno. Za vsak proizvedeni kilogram kemičnega gnojila porabijo 1 kilogram premoga. Obremenjenost okolja raste. Nafta je tudi surovina za polivinile in plastiko. Njena povečana poraba za 0,1 odstotka letno pomeni dnevno povečanje za 1 milijon sodčkov. Škropiva in kemična gnojila se iz kmetijskih površin znajdejo v vodah, povzročajo rast alg, s tem pa odvzem kisika vodi, ki postaja nepitna. Industrija zastruplja zrak, vodo, prst. Žveplov dvokis pada v reke in uničuje ribe. Ogljikov dvokis ustvarja toplo gredo in vrača izžarčeno toploto na Zemljo in s tem ustvarja suše. Škoda zaradi obremenjenosti okolja znaša že 5 odstotkov svetovnega proizvoda, kar je več kot znaša dodatni proizvod, zato je večina prebivalstva revnega. Nove bolezni kot so ebola, aids ipd. so morda proizvod porušenega ravnotežja v naravi in nepoznani virusi, ki obstajajo prikrito, ob zanje ugodnih pogojih postanejo dejavni. Koristi narekujejo, da se ljudje odtujujemo soljudem: od tod krize v medčloveških odnosih. Odtujujemo se od narave: od tod ekološke krize. Očitno je zavest šibkejša od nagona, zato morda ljudje še ne dosegamo organizacijskih postopkov termitov, mravelj ali čebel. V Zgornji Savinjski dolini letno zberemo od polovice prebivalstva takšno gomilo smeti in odpadkov, ki bi pokrila nogometno igrišče v višini zastreljane enajstmetrovke čez gol. Koliko tega leži na divjih odlagališčih in kar tako, nihče ne ve. O tem morda konkretneje kdaj drugič. Ali smo se v domačem logu sposobni zresniti in učinkovito storiti kar največ za lastno samozaščito? Onesnaževalci smo vsi. Organizirajmo se in odrinimo nekaj drobiža za bolj zdravo okolje in lastno zdravje. Tudi to so koristi. Karel Kopušar Nedelja po moji meri Droben, skromen letak je nas, Solčavane, ves teden vabil na koncert MPZ Barje iz Ljubljane. Prav ta skromnost me je pritegnila, da sem se odločila in jim prisluhnila tistega nedeljskega jutra, ko je večji del Slovenije praznoval zmago nad fašizmom. Najprej so člani zbora prisostvovali pri maši. To je blo svojevrstno doživetje. Zlitost zrelih, ubranih moških glasov s kraljem glasbil, čudovita interpretacija vokalnega solista ter dovršenost bralca berila je dala slutiti, da skromnost vabila ni upravičena. Med nastopajočimi smo namreč prepoznali člane visokih slovenskih kulturnih ustanov (Opera in ljubljanska Drama). Drugi del njegovega poustvarjanja se je odvijal v dvorani Zadružnega doma. Povezovalec programa, g. Razboršek, se je predstavil tudi kot Kravelj iz Jurčičevega Desetega brata. Kljub skromnemu obisku je v svoj nastop vložil vso energijo in talent, kot bi igral pred tisočglavo množico. Pester glasbeni spored bi zadovoljil vsakršnega poslušalca, saj smo z ljudsko pesmijo in priredbami prepotovali Slovenijo od Prekmurja do morja. Čudovite skladbe Ipavca, Bučarja, Kramolca, Vodopivca - celo staroslovanska in ruska sta se našli vmes, so sprožile prave ovacije in navdušenje. Vsak pevec je bil solist in cel zbor je bil en sam solo. Njihov zborovodja je še aktivni član ansambla slovenske opere. V vsako pesem je dal del sebe, pevci so mu zvesto sledili. Krona nastopa pa je bil njegov solo v pesmi Mrzel veter tebe žene, ob kateri bi človek kar zajokal... Zame je bil to res poseben, slovesen dan. Tudi zaradi obletnice, ki je bila z velikim pompom obeležena v naši prestolnici, še bolj pa zaradi omenjene skromne, a kulturno in umetniško bogate prireditve v Solčavi. Martina Stiftar In memoriam Eden redkih živečih Maistrovih borcev za severno mejo je preminil - Rok Kopitar. Kar celih osemintrideset let je krmaril avtobus iz mesta Celje tja do Logarske doline. Kdo ga ni poznal? Zaradi svoje že kar prislovične prijaznosti je bil med vsemi potniki tistega zanimivo počasnega avtobusa zelo priljubljen. Med ljudmi je veljal kot nekaj samoumevnega, nekaj nepogrešljivega, kadar so ob prašnih cestah čakali na avtobusno zvezo v zgornji del naše doline. Posebnost, Rok Kopitar ni bil nikdar slabe volje, vedno je imel za neučakane potnike pomirjujočo besedo "bomo že prišli". Tudi to je bil naš nepozabni borec, avtobusni šofer in soobčan Rok Kopitar, ki se ga bomo vsi radi spominjali in ohranili nanj lep spomin. Anka RAKUN županja Pogovor z Lojzetom Slakom o tem, kako je pred skoraj 40 leti prvič navdušil radijsko občinstvo, o tem, kako je težko prebolel izgubo pevca in prijatelja Jožeta Šifrerja, in o tem, kaj njegov ansambel počne sedaj "Koga najraje poslušam? Avsenika!" Lojzeta Slaka (le kdo ne ve, da gre za svetovno znanega mojstra diatonične harmonike) smo za razliko od gostov, s katerimi smo se pogovarjali v minulih mesecih, obiskali na njegovem vikendu na Trški gori pri Novem mestu. Lojze Slak je v tem času namreč tako obremenjen z različnimi obveznostmi, da je bilo časa za njegov obisk v Zgornji Savinjski dolini enostavno premalo. Prav, pa pridemo mi k vam v goste, smo se dogovorili. SN: Gospod Slak, vas in vašo glasbo bolj ali manj poznajo najbrž skoraj vsi Slovenci. Kljub temu pa bi vas prosili za "telegrafski" pregled vaše dosedanje glasbene kariere! SLAK: Veste, pri takšnih pregledih se vedno bojim, da tega ne znam narediti na kratko... SN: To je razumljivo, saj se je v tem času gotovo zgodilo ogromno stvari. SLAK: Pravzaprav niti ne vem, kje bi začel... SN: Marsikdo se še spominja Slakov z Jožetom Šifrerjem. Potem je prišel Franci Rebernik, sedaj pa se dogajajo še bolj korenite kadrovske spremembe. SLAK: Jože Šifrer je pri našem ansamblu sodeloval deset let, potem pa se je žal smrtno ponesrečil. Po tej nesreči je imel ansambel manjšo prekinitev dela, saj je bila zamenjava, vsaj zame, zelo težka. SN: Verjetno pevsko in osebno. SLAK: Osebno je bilo to zelo težko, saj je bil Jože človek, kakršnega si lahko samo zamisliš. Tudi pevec je bil odličen. Zato sem bil v veliki dilemi, kaj narediti. Kako nadomestiti tak glas. Na avdicijo so se javljali pevci s podobnim glasom, vendar sem vedno prišel do zaključka: "Podoben mu je, Jože pa ni." Potem pa sem se odločil, da bom iskal malce drugačen glas in izbral sem Rebernika, ki ima drugačno barvo glasu. Hvala bogu, ljudje so ga dobro sprejeli in še danes ga imajo radi. Značilen zvok Fantov s Praprotna je ostal, je pa seveda nekoliko drugačen. Kajti nadomestiti Šifrerja je bilo praktično nemogoče. V tistem času sta bila v narodno zabavni glasbi kot pevca daleč najboljša Franc Koren in Jože Šifrer. Seveda pa je zvok našega ansambla kljub temu zadržal svoje značilnosti po zaslugi našega prvega tenorista Andreja Berganta. SN: Kot rečeno, spremembe so v zadnjem času bolj očitne. Od prve zasedbe instrumentalni del ansambla? SLAK: Vse se je začelo leta 1958 z mojim nastopom v oddaji Pokaži, kaj znaš. Takrat sem zmagal z diatonično harmoniko in navdušil publiko v studiu 14 Radia Ljubljana. Vsi po vrsti v dvorani so vstali in mi ploskali, jaz pa sploh nisem vedel ali jo to res ali ni. Ko je po nastopu sledila podelitev priznanj, je povezovalec Vili Vodopivec povedal, da se je najbolje odrezal Lojze Slak. Tega sploh nisem dojel, dokler ni Vili prišel k meni in mi čestital. Potem sem presedlal na kro-matično harmoniko. Skupaj s Lojze Slak: "Vse se je začelo leta 1958 z mojim nastopom v oddaji Pokaži kaj znaš." Fantov s Praprotna sta ostala le še Andrej Bergant in Janez Dolenc... SLAK: V začetnem obdobju sem si želel večglasno fantovsko petje, kar je bila novost glede na to, da sta v tej zvrsti glasbe takrat prevladovala kvintet po vzoru Avsenikov ali duet po vzoru Franca Korena in Danice Filipič. Z diatonično harmoniko sem potem uspel dodati še drugačen zvok. SN: Morda bi veljalo predstaviti našim bralcem tudi tremi brati sem sestavil ansambel po vzoru Avsenika: trobenta, klarinet, bas in harmonika. Tako rekoč "v luftu" smo osvojili Dolenjsko in posneli tudi nekaj komadov za ljubljanski radio. Nato pa se je začela vojaščina. Najprej je odšel klarinetist in prišel je Niko Zlobko. Vendar ne s kitaro ampak s klarinetom. Potem je šel v vojsko še najmlajši brat, ki je igral trobento, in igranje smo začasno prekinili. Prišel je čas za zidavo, poroko in po- dobne zadeve. Leta 1964 pa sva z Zlobkom začela znova. Na radio so medtem prišli novi uredniki, med njimi tudi Vilko Ovsenik. Pokojni Marjan Vodopivec je bil takrat šef produkcije. Radijci so sklicali sestanek vseh narodno zabavnih ansamblov, s katerim so želeli vzpodbuditi osvežitev te zvrsti glasbe. Na sestanku sem vprašal, zakaj na radiu ni slišati diatonične harmonike, Vodopivec pa mi je odvrnil: "Poslušajte vendar, gospod Slak! Kdo bo to igral tako, da bo lahko šlo v eter?" 'Jaz bom poskusil," sem dejal. "Pa poskusite!" Začel sem razmišljati, kaj bi še dodal diatonični harmoniki. Želel sem si berdo in buga-Ijo, vendar za slednjo nisem dobil pravega muzikanta. Zato sem se dogovoril z Zlobkom, da bo igral kitaro. Domače posnetke sem nesel na radio, kjer so mi rekli: "Gospod Slak, takoj snemat!" SN: Ali bi se danes, bogatejši za skoraj štirideset let izkušenj, odločili za enak sestav ansambla?" SLAK: Odločil bi se za enak sestav, vendar moram reči, da smo imeli tudi veliko sreče, da je bilo v tistem času na sceni mesto za takšen ansambel, kot je naš. Ob Avsenikih je bilo za nas dovolj prostora, zato smo bili z njimi vedno prijatelji, nikoli ni bilo nobene nelojalne konkurence. SN: Najbrž pa tega ne morete reči za vaše posne-malce? SLAK: Jaz posnemalcev ne obsojam, je pa res, da gre v teh primerih za linijo najmanjšega odpora. Vendar v njihovo lastno škodo! Krivde ne nosijo samo ansambli ampak tudi uredniki, ki tega ne selekcionirajo. SN: Kot "dolenjski van- drovček" ste prekrižarili cel svet. Kaj vam je od teh potovanj in turnej ostalo najbolj v spominu? V čem se poslušalci na tujem razlikujejo od domačih? P SLAK: V svet smo se podali pravzaprav na željo naših izseljencev. Zanje smo tudi največ igrali. Leta 1977 smo imeli našo prvo dvomesečno turnejo po ZDA in Kanadi. Takrat so izseljenci sorazmerno malo hodili nazaj v domovino. Naša glasba jim je vzbudila domotožje. Na koncertih je bilo smeha in joka in ko smo se vračali, je marsikdo dejal, da bi dal marsikaj, da bi lahko šel z nami. V spominu so mi najbolj ostali nastopi v Clevelandu. Samo v tem mestu smo imeli šest koncertov, med njimi tudi v dvorani Frontrow, ki sprejme 4000 ljudi, in iz tega mesta so organizirali tudi ostale naše koncerte od Ohia do Kalifornije in v Kanadi od Toronta do Vancouvra. Naša turneja je časovno sovpadala s takratno predvolilno kampanjo in kandidati za volitve so se, če je bilo le mogoče, sem se vedno bal, da bi bil preveč pod pritiskom tega dela, če bi se odločil za profesionalizem. Kar je spontano, je fajn, kar pa moraš, pa ni več tisto pravo. Iz tega razloga tudi nismo toliko posegali po zahodni Evropi, kot so to delali nekateri drugi. Imeli pa smo srečo, da so za nas imeli razumevanje v službi. SN: Avtorja glasbe pri vaših skladbah sta večinoma Niko Zlobko in vi. Pač pa je pri besedilih opaziti večje število različni avtorjev, kar je najbrž vzrok za njihovo pestrost. Ponavljanja ni opaziti, skoraj vsaka skladba pa je hit. Kako pojasnjujete to dejstvo? SLAK: Zaradi hitrega vzpona ansambla sem imel možnost izbire avtorjev besedil. Sprva sem pisal sam, potem pa sem imel srečo, da sem spoznal Fani Požeg, ki je vami še mnogo let, to vam iz srca želimo, verjetno vendarle prihaja čas, ko prične človek razmišljati o zaključku kariere. Nadomestiti vas sicer nihče ne more, pa vendarle: razmišljate o tem? SLAK: Glede tega sploh ne čutim nobene potrebe. Jaz pravim: kdor bo ta srečnež, da bo obdržal ta zvok in vse ostalo, ta naj nadaljuje! Nima smisla, da ga določam jaz, kajti določila ga bo publi ka. Dokler bom imel voljo, dokler bom zdrav, dokler bodo ideje in energija, dokler nas bodo ljudje radi poslušali, se temu ne bom odrekel. Moramo pa biti realni in priznati, da na vseh področjih pridejo mladi in zamenjajo starejše. Nihče ni nezamenljiv. SN: Ste morda kdaj raz- mišljali o šoli diatonične harmonike? SLAK: Temu se nisem imel SLAK: Oba sinova imata sicer končano nižjo glasbeno šolo, vendar ne kaže, da bi šla po moji poti, saj sta se oba usmerila v elektro stroko. Silil ju nikoli nisem in ju tudi ne bom. SN: Koga pa vi najraje poslušate? SLAK: Koga najraje poslušam? Avsenika! Kajti kakorkoli mi alpska glasba leži ali ne, Avsenik je bil prvi, ki je na tem področju začel resno in se tudi vsestransko dokazal. Zato mu vedno rad prisluhnem. SN: Kaj pa vas pri mlajših harmonikarjih moti? SLAK: Moti me, ker večina teh mladih glasbenikov daje poudarek pri svoji igri zgolj tehniki. Če bi jaz na začetku kariere igral tako, danes nikoli ne bi bil to, kar sem. Poglejte, prav v teh dneh se marsikje odvijajo tekmovanja harmonikarjev. Toda na njih Med obiskom pri Lojzetu Slaku smo poskusili tudi izvrsten cviček, ki ga kot vnet vinogradnik sam prideluje in za katerega je že tretje leto zapored prejel zlato medaljo pojavljali na plakatih poleg naših. SN: Način življenja, kot ga opisujete, je gotovo terjal od vas veliko odrekanja. Nenazadnje ste imeli službo družino... Kako ste pravzaprav uspevali vse to usklajevati? SLAK: Ansambel je bil vseskozi amaterski. Od ponedeljka do petka smo bili v službi, vikend pa je bil naš. Sam napisala največ najlepših besedil za nas: Kadar srečam te, Visoko nad oblaki, Še enkrat se bova srečala... SN: Manj pa ste sodelovali z Ivanom Sivcem? SLAK: Za Ivana Sivca sicer lahko rečem, da ga zelo cenim, zelo sposoben tek-stopisec je, vendar preveč ploden. To, kar dela on, je preveč industrijsko. SN: Kljub temu, da je pred časa posvečati, seveda če izvzamem nekaj seminarjev, ki jih je organizirala kulturna skupnost. Razmišljal o tem sem in sem tudi upal, da se bo pojavil nekdo, ki bo premaknil stvar naprej. Treba je vedeti, da je diatonična harmonika pravzaprav solistični instrument, ki je zahteven, ker je treba uskladiti levo in desno roko. SN: Kaj pa vaša sinova? se poudarja praviloma le tehnika in tehnika. Kje pa je muzikalnost, oblika in vse ostalo? Tudi to mora biti. SN: Kaj bi torej svetovali mladim, ki šele začenjajo z glasbeno kariero? SLAK: Predvsem to, da igrajo bolj z dušo. SN: Hvala za razgovor. Pogovarjala sta se Edi Mavrič in Franci Kotnik, foto: TOP Piše: Aleksander Videčnik Pod tem naslovom smo opisali legendo o graščinski skali v Vrbovcu. Oglasil se nam je naš bralec Ivan Vodušek in sporočil še drugačno zgodbo o nastanku "hudičeve skale", kot jo pisec imenuje. Veseli smo takega sodelovanja, saj prihaja na ta način do novih legend, ki bi bile sicer pozabljene. Zato se Ivanu Vodušku zahvaljujemo za pozornost in za njegovo pisanje. Takole piše: "Ob Savinji je živel majhen kmetič z malo zemlje, da je še ravno pri življenju ohranjal suho kravico. Včasih se je revica morala zadovoljiti kar z obiranjem grmovja, ker je travice na prodnati zemlji prehitro zmanjkalo. Pa je kmetič bil prebrisan in si je kar pošteno privoščil priboljšek, ki ga je ponujala Savinja. Z ribami je bila radodarna tudi Dreta. Le to je bila smola, ker kloštrski in graščinski ribolova niso dovolili. In so ga kloštrski hlapci večkrat natepli, pa ulov pobrali. Pa je . spet lovil. Oprezal za hlapci, ki so odšli proti gori, zavihal hlačnice in zabredel med korenine, kjer so ga čakale kapitalne ribe. Deval jih je kar v zavihane hlačnice, da je že komaj bredel po vodi. Veselil se je že, kako bo žena vesela ribje pečenke, seveda pa so se tudi njemu cedile sline. Takrat pa zasliši lovski rog. Gospoda in hlapci so se že vračali. Nima se kam skriti... Pa zakolne, zdaj mi naj pa sam hudič pomaga! In je hudič čakal na grešnika. Takoj je stopil k našemu ribiču. In sta se hitro dogovorila: hudič bo tri leta varoval kmete pred hlapci in mu pomagal pri lovu, kmetič pa mu bo prepustil dušo. In res se je kmetiču življenje spremenilo. Še trave je bilo več, kot prej, pa si je kupil še eno kravico. Hudičeve ribe so šle kar dobro v promet, tako mu niti denarja ni manjkalo. Toda čas je hitro mineval. Minili sta dve leti in tretjega pol. In se je kmetič spomnil, da se bliža dan plačila. Da bo moral to nebeško lepo brezskrbno življenje zamenjati za peklensko trpljenje. Kako se rešiti peklenskih muk? Pa je potuhtal: ko je hudič prišel po dušo, ga je prosil še za eno uslugo, naj gre po belo peč in jo prinese na nazarski grič, če je res tako močan kot pravi. Pa se je hudič odpravil po tovor. Vendar ni šlo gladko. Skala težka, pot dolga, pa še mudilo se mu je, da pride do konca pred jutranjim zvonom. Že je lezel v kloštrski breg, takrat pa je kmetič udaril po zvonu, hudič je zaklel in zadegal skalo, v dolino ter se besen ugreznil v zemljo. Skala pa še zdaj sredi Vrbovca spominja na prebrisanega kmetiča in opeharjenega hudiča." Iz okolice Ljubnega pa tole: veliko so pripovedovali, kako da pri Anzeljnu pogosto videvajo pozno popoldne skupino žensk z belimi rutami na glavi. Toda to so opazili skozi okno le tedaj, ko je v naslednjih dneh umrl kdo izmed sorodstva. Videti je namreč bilo, kot da hodijo mimo okna hiše in domači so menili, da so "tavrharce", ki gredo domov z dela. Seveda so videvali ta prizor v času, ko so ljudje na polju še delali, zato je bilo toliko bolj nenavadno, da bi res šlo za skupino za delo najetih žensk. Včasih so hodile ženske na Kranjsko po tobak. Nemčev je pozno ponoči vozil koleselj proti domu, ko sta ga na poti ustavili dve ženski in ga prosili, da ju vzame na voz. Fant je bil dobrega srca in ju je peljal vse do Ljubnega. Tam sta na trgu stopili z voza in vprašali mladega fanta, če ga ni nič strah voziti v trdi temi. Fant je prešerno in morda tudi malo nepremišljeno vzkliknil, da ga hudič že ne bo vzel in šel dalje proti domu. Višje Ledeničarja je nekoč stala kapela, nad njo pa je bil fantov dom. Koleselj si je izposodil in ga zato pustil na trgu, konja pa je vodil domov, mimo kapelice. Že ko je hodil prek mostu, je opazil pri kapeli velikega moškega, ki je imel na glavi hudo širok klobuk. Baje je mož za fantom vseskozi gledal, celo nagnil se je iz kapelice. Fant je močno pospešil korak, saj ga je bilo na vse pretege strah. Tudi konj je postal nemiren in je kar vlekel proti domu... Ko je prišel na domače dvorišče, je zaprosil brata, je da konja izpregel. Tako ga je bilo strah, da ni upal več iz hiše, saj je po tem- dogodku pripovedoval, kako je sredi hriba dobro slišal, da je za njim nekaj velikega padlo v Savinjo... Ljudje so radi pripovedovali o divji jagi. Nekoč sta dva sinova spala v izbi skupaj z očetom, ko je bilo nenadoma slišati močno pokanje, kot bi streljali. Najprej so mislili, da pokajo fantje z biči, na katerih so imeli "šmis", toda postajalo je vse huje, topot konjskih kopit in drugo ropotanje je prestrašilo vse tri, fanta sta hotela zlesti k očetu, toda tudi on se je pokril preko glave, da ne bi poslušal trušča divje jage. Legende o gradovih Ženska z rožnim vencem Neka ženska je šla ponoči na kalski grad. Pri sebi je imela rožni venec. Na grajskem dvorišču je opazila imenitnega gospoda, ki je nekaj pisal. Poleg njega so stale tri kadi, poleg njih pa je čepel velik črn pes. Ob prizoru se je zatekla k molitvi rožnega venca. Pa je naenkrat opazila, da ga ne more več premikati od jagode do jagode... Baje, ga je držal sam hudič, ker če bi ga vrgla na zlato, ki je bilo v kadeh, bi nad bogastvom hudič izgubil oblast in ženska bi postala silno bogata... Čudoviti oreh Na grajskih razvalinah raste čudovit oreh. O njem domačini že danes govorijo in vedo povedati staro prerokovanje. Ko bo namreč oreh postal mogočno drevo, bodo iz njega naredili zibel, v kateri bo ležal fant, ki mu je usojeno, da bo rešil prekletstva, ki je pred davnimi leti začaralo dobro gospo. Ko bo to storil, bo deležen ogromnega grajskega zaklada. Pa je res čudno, oreh nikoli ne bo mogoče drevo. Legenda pravi, da so domačini rabili orehov les za cokle in so drevo pridno klestili. Baje pa oreh kljubuje in se ne posuši. Grajski deček in njegova sestra Graščak je moral na vojno, doma so ostali žena, sin in hčerka. Gospa je poslala nekoč oba otroka po vodo iz studenca, ki še danes izvira pri grajskih ruševinah. Voda je bila baje dobrodejna in gospa jo je rada pila za zdravje. Ker se graščak ni vrnil iz vojne, je gospa obljubila grad tistemu izmed obeh otrok, ki bo pri studencu našel čudodelno rožo. Baje je uspevala le tam blizu. Otroka sta odšla po vodo in seveda sta skrbno iskala rožo, ki bi jima prinesla grad in vse bogastvo. Deklica je imela srečo, našla je rožo in se vrnila h studencu, tam pa je od utrujenosti trdno zaspala. Ko se je brat vrnil, je zagledal v rokah sestre rožo in to ga je močno ujezilo, saj tako ne bo nikoli graščak. Popadla ga je hudobija in pohlep po bogastvu. Ubil je sestro in jo v gozdu zagrebel. Vzel je rožo in se vrnil na grad. Tam je hlinil žalost, ker da ni sestre, ki se je gotovo v gozdu izgubila. Tako je pravil materi. Grad je torej pripadal njemu, saj je mati bila prepričana, da se je hčerka res izgubila in ker so jo zaman iskali. Obljubo je držala in sinu prepustila vso posest. Pretekla so leta, graščak je postal mogočen in nikoli ga ni pekla vest zaradi umora svoje sestre. Pa se je zgodilo, da je neki pastir našel v gozdu kost, za katero je mislil, da je od neke divjadi. Naredil si je iz nje piščalko in veselo piskal. Toda med piskanjem je bilo slišati mili glas, ki je govoril "sestra je našla rožo, jaz, njen brat pa sem jo ubil". Pastirček je mislil, da to spada k piskanju in ni torej nič posebnega. Ko pa je stara gospa nekoč slišala pastirčka piskati, ga je povabila bliže, da bi natančno slišala, kaj pravi piščalka. Hitro je sklepala, da se je zgodil zločin, ki ga je povzročil njen sin, sedanji graščak. Pastirčka je nagradila in vzela piščal. Seveda, sinu ni omenila ničesar. Ko je bila na gradu slovesnost in se je zbralo veliko imenitnih gostov, je gospa zapiskala, gostje pa so slišali besede piščali. Vsi so onemeli, saj se je tako razodel greh graščaka. Četudi so mu ljudje odpustili, pa mu Bog ni! Pripovedujejo, da se je vseskozi prikazoval ljudem, saj njegov duh ni zadobil miru in je taval po svetu, toda tudi pokora ni bila zanj odrešilna. Hlapci in fantek Golički hlapci so se pozno ponoči vračali domov. Ko so šli mimo razvalin gradu, se jim je prikazal vpadljivo lep fantek. Očitno so se mu hlapci, utrujeni od dela, zasmilili. Vsakemu od njih je podaril košček oglja. Možje so se čudili darilu, toda vzeli so ga in ga prinesli domov. Ko so se zjutraj zbudili, so zagledali, da je oglje bilo v resnici zlato. O tem so radi pripovedovali. Toda fantka niso nikdar več srečali ali videli. Zakaj šmihelska šola? Iz virov, ki jih hrani Slovenski šolski sko leto pričelo po Veliki noči. Počitnice muzej v Ljubljani, je mogoče ugotoviti nekaj zanimivosti v zvezi z nastankom šmihelske šole. Sprva so, kot tudi drugje, poučevali duhovniki v župnišču verouk, nekatere bolj nadarjene učence pa tudi kaj drugega. V okolju, ki ga naj bi pokrivala šola, je bilo zelo veliko otrok. Tako so oblasti nenehno pritiskale na mozirsko občino (okolica), da poskrbi za šolo v Šmihelu. Občina se je otresala te naloge, ker ni imela dovolj denarja. Vendar je šolski svet za Štajersko leta 1872 izrecno zapovedal pričetek šolskega pouka v Šmihelu. Sprva so imeli pouk v Podbrežnik-ovi kmečki hiši, ki je bila cerkvena in so plačevali letno 5 gld najemnine, kasneje pa so morali odšteti 20 gld. Bila je to enorazredna šola z deljenim poukom. Zanimivo, za preurejanje Podbrežnikove hiše so rabili nekaj let, tako se je pouk dejansko začel 1. novembra 1878. Prvi učitelj je bil Franc Stupan. Prvo leto je bilo že 77 otrok. Toda bili so zelo nedisciplinirani, kar je po svoje razumljivo, pač niso bili vajeni šolskega reda. Seveda, hiša ni bila primerna za šolski pouk, zato so leta 1882 zahtevali graditev novega poslopja. Vmes je prišlo do spora zaradi lastništva hiše, v kateri je bila šola. Cerkvena stran je trdila svoje, občinska pa svoje in spor je dolgo trajal, šele mnogo kasneje so vpisali lastništvo na cerkveno predstojništvo. No, končno so leta 1891 pričeli graditi novo šolsko poslopje. Že leto kasneje je bilo dograjeno. Stalo je 5800 kron. Na začetku se je šol- pa so bile septembra in oktobra. Sele leta 1923 so pričeli s poukom v jeseni. Na vprašanje zakaj šmihelska šola, bi lahko torej odgovorili, zato ker je bilo veliko šoloobveznih otrok! Okoliš je bil sprva tudi večji od poznejšega. Lepa njiva in Radegunda sta spadali v šmihelski šolski okoliš. Po letu 1927, ko je pričela delovati šola na Lepi njivi, se je število učencev kar precej zmanjšalo. Vendar so v tridesetih letih spet beležili večji prirast otrok. Šolski učitelji pa so bili: Fran Stupan od 1878 do 1881, Mihael Levstik od 1881 do 1884, Martin Zdolšek od 1884 do 1899, Lovro Serajnik od 1899 do 1900,' Ivan Burdijan od 1900 do 1902, Rudolf Vudler od 1902 le eno šolsko leto, Ivan Pušenjak od 1902 do 1919, Ivan Dolinar od 1919 do 1929, Mara Žnidaršič od 1930 do 1936 in Franc Trošt od 1936 do 1937. Dalje pa podatki manjkajo, ker je vir, izvleček iz šolske kronike, ki pa očitno dotlej še ni zajela časa po letu 1936. In končno smemo trditi, da je slika, ki smo jo objavili v našem glasilu in predstavlja šolske otroke pred šolo v Šmihelu, le potrditev navedb, da je nekoč bilo tod veliko lepih in zdravih otrok. Število njih je pozneje hitro upadalo, temu je bila sprva kriva vojna, pozneje pa huda kriza, tej pa je spet sledila vojna. Seveda se je v življenju naših ljudi marsikaj spremenilo, tudi to je treba upoštevati pri preučevanju razmer nekoč in danes. Grušoveljski gasilci, slikani ob odprtju novega gasilskega doma, leta 1926. Leto prej so ustanovili društvo, največ zaslug za to je imel predsednik Josip Lužnik iz Grušovelj, ki je na sliki 4. z leve v prvi vrsti, na njegovi levi strani je prvi poveljnik Anton Vršnjak in zadnji v prvi vrsti (desno) pa je prvi strojnik, Franc Kolenc, ki še živi. Sliko je poslal Alojz Blažič. Zdravniški nasveti KAJ VEDO NAŠI OBČANI O UMSKI BORELIOZI V Zgornji Savinjski dolini je v preteklih desetletjih veliko ljudi zbolelo za klopnim men-ingoencefalitisom. Glede na relativno redko naseljenost, saj na 507 kvadratnih kilometrih živi le 16.000 prebivalcev, je bilo to področje eno najaktivnejših žarišč te bolezni v Sloveniji. V sedemdesetih letih smo v občini opravili raziskavo. Pri nekaterih prebivalcih, ki klopnega meningitisa niso preboleli, smo opazili veliko odpornost proti tej bolezni. V krvi smo namreč dokazali protitelesa, ki virus uničijo, če pridejo z njim v stik. To je posledica tihe okužbe z virusom, ki pa ni izzvala bolezni. Odpornost je bila enaka kot pri ljudeh, ki so proti tej bolezni cepljeni. Sporaj vsak tretji prebivalec v dolini je bil tako za klopov meningitis nedovzeten. Od takrat je preteklo že veliko let in klopnega menin-goencefalitisa je bilo vse manj. Čeprav smo v poletnih mesecih vsako leto opazili v dolini po nekaj primerov te bolezni, smo prišli do nedokazanega prepričanja, da je bilo teh primerov nekaj več v tistih letih, ko so bili spomladanski meseci suhi in topli. Še kot relativno redkost je bila v strokovnih časopisih prvič leta 1981 objavljena slika, ki je prikazovala na koži rdeče kožne spremembe po klopovem vgrizu. Spominjam se, da smo take kožne spremembe, sicer redko, opazovali na terenu tudi pred tem, vendar temu nismo posvečali posebne pozornosti, zlasti zaradi tega, ker so spremembe same prešle po določenem času. Bili smo prepričani, da gre za nekakšen alergičen kožni pojav. Izkustveno smo ugotovili, da kožna sprememba hitro mine, če bolniki dobivajo injekcije penicilina. Zato smo tako ravnali v teh primerih vsi zdravniki v dolini. Šele z objavo prvih člankov o Lym-ski boreliozi leta 1985 smo izvedeli, da gre za bolezen, ki jo povzroča bolezenska klica, katero imajo okuženi klopi v svoji žlezi slinavki. Vendar nekako od takrat dalje srečujemo v ambulantah vse manj klopnega meningitisa in vse več Lymske borelioze. Bolezen je lahko sila neprijetna, nadležna in dolgotrajna, če se je ne zdravi takoj in zelo odločno. Leta 1993 smo želeli vedeti, kaj prebivalci naše doline vedo o tej bolezni. Glede na to, da kar naprej predavamo o Aidsu, ki ga na srečo v naši dolini še ni, pa je Lymska borelioza še kako prisotna in nevestno ukrepanje bo lahko v naslednjih letih bistveno vplivalo na zdravje prebivalstva. Pripravili smo anketo, s katero smo želeli zbrati nekaj aktualnih odgovorov. Za ciljno skupino smo izbrali mlade družine, ki imajo svoje otroke v vrtcih. To so družine, kjer sta večinoma oče in mati zaposlena, družine, ki vkljub gospodarski krizi socialno niso najbolj ogrožene, družine, za katere lahko predvidevamo, da so do neke mere kulturno razgledane in zdravstveno osveščene. Lahko bi rekli, da so to družine, ki so v slovenskem socialnem povprečju. Razdeljenih je bilo 170 anketnih listov, prejeli smo 137 odgovorov. Odgovorov nismo nameravali statistično obdelovati, hoteli smo dobiti le približno sliko o poznavanju te bolezni. Na temelju dobljenih . zaključkov smo želeli usmeriti zdravstveno prosvetno delo v teh okoljih. Minimalne razlike pri odgovorih v posameznih krajih so že na prvi pogled pokazale, da v informiranosti ni statistično pomembnih razlik. Te bi morda nastale, če bi anketirali ljudi različnih socialnih struktur, na primer upokojence, ali izrazito kmečko prebivalstvo, ali ljudi, ki nimajo otrok itn. Nad rezultati ankete smo bili prijetno presenečeni. Med vzroke, ki odvračajo starše od sprehodov z otroci poleti v gozdove, navajaja 72% staršev strah pred klopovimi vgrizi. V naslednji skupini vprašanj smo vpraševali po bolezenskih znamenjih, ki naj bi starše navajali na misel, da so otroci morda zboleli za meningitisom. Vrsti red znakov, ki se staršem zdijo pomembni za določitev te diagnoze je naslednji: glavobol 85,3 %, vročina 80.0 %, otrdelost tilnika 76,9 %, bruhanje 70,0 %, vrtoglavica 43,0 %, bolečine v udih 30,7 %, driska 11,5 %, bolečine v trebuhu 11,5 % in bolečine v grlu 5,4%. Znake, ki so manj pomembni ali nepomembni pa so razvrstili takole. Najmanj pomemben znak se jim je zdel kašelj, nato pa postajajo bolj upoštevanja vredni: bolečina v trebuhu, driska in bolečine v udih. Samo dva sta bila mnenja, da glavobol in vročina za to bolezen nista pomembna. Kar 95,4 % vprašanih je mnenja, da je zelo pomem-bmbno, da prisesanega klopa po vgrizu čimpreje odstranijo. 81,2% staršev bi peljalo otroka k zdravniku, če se jim je pri odstranjevanju klopa ostal del v koži. Naslednja skupina vprašanj se je tikala kožnih sprememb po klopovem vgrizu. Na vprašanje kaj je po njihovem mnenju povzročilo kožne spremembe smo dobili 157 odgovorov, ker so nekateri navedli tudi dva vzroka. Odgovori so se razvrstili takole: - to je bolezensko znamenje neke druge bolezni, ki se tudi prenaša s klopi 70,7 %, - to je posledica preob- čutljivosti (alergije) 26 % - to je zato, ker se zaradi srbenja človek praska 11,5%. Na vprašanje, ali bi ob taki rdečici otroka peljali k zdravniku, je odgovorilo pritrdilno 93,9%. Na vprašanje, če so že slišali za bolezen, ki se imenuje borelioza, je odgovorilo 59,3 odstotka vprašanih, da so za tako bolezen že slišali. Zanimalo nas je tudi, koliko staršev ima težave zaradi alergije pri otrocih. Dobili smo 27% pozitivnih odgovorov. Čeprav anketa ni imela raziskovalnih ambicij, dobljeni odgovori pričajo, da so v tej skupini prebivalstva odgovori zelo podobni. Kar preseneča, je relativno dobra obveščenost o nevarnostih, ki jih lahko prinašajo poletni sprehodi po gozdu. Med izbiranjem pomembnejših bolezenskih znakov pri vročinskih boleznih, ki bi lahko vzbudili sum, da gre za klopni men-ingoencefalitis, se razvrščanje ne razlikuje od tistih, ki jih upoštevajo zdravniki. Preseneča morda edino zaskrbljenost staršev v primerih, če jim pri odstranjevanju klopa del ostane v koži. Ker se s takimi primeri velikokrat srečujemo, izkoristimo v ambulantah tako priliko zato, da starše poučimo o klopnem meningitisu in posebej o Limski bolezni. Da o limski bolezni starši kar nekaj vedo, potrjuje visok odstotek tistih odgovorov, ko navajajo, da v primeru kožnih sprememb po klopovem ugrizu mislijo, da gre lahko za neko drugo bolezen, ki jo prenašajo klopi. Da skoraj 60% vprašanih ve za boreliozo, je podatek, s katerim smo zadovoljni in ki nam na nek način dokazuje, da zdravstveno vzgojno delo med našimi občani ni slabo. To je dejstvo, na katerega smo lahko ponosni, predvsem pa nas opozarja na pravilno ukrepanje v bodoče, prim. mag. France URLEP dr. med. Ali se danes sploh še da pridelovati hrano na zdrav način? Veliko je rastlinskih bolezni, da o škodljivcih sploh ne govorimo. Večina ljudi je prepričana, da brez uporabe strupenih snovi in mineralnih gnojil ne morejo več gospodarno pridelovati hrane. Predstavil bi vam rad drugačen način. Gre za način dela, ki zagotavlja trajno plodnost tal brez stalnega dodajanja mineralnih gnojil. Vzdržuje ekološko ravnotežje, ohranja dobro kaljivost semen in daje zdrave, vitalnosti polne pridelke. To se da doseči z delom, kjer je središče nega plodne zemlje in krepitev rastlin na način, ki omogoča dotok kozmičnih sil. Pri biološko-dina-mičnem delu se ravnamo po znanstveno ugotovljenih kozmičnih ritmih. Uporabljamo biološko-dinamične preparate za pripravo komposta in škropiva, negujemo plodna tla in spodbujamo zdravje rastlin. Mogoče ta osnovna načela zvenijo malo abstraktno, vendar je takoj treba poudariti, da je ta način pridelovanja dobro podkrepljen z rezultati poskusov, ki jih lahko pregledate v vsakoletnem Setvenem koledarju za poljedelce, vrtičkarje in čebelarje. Avtorja sta Maria Thun in Mattthias K. Thun. V slovenskem jeziku ga vsako leto izdaja društvo Ajda iz Vrzdenca pri Horjulu. Osnovni princip je, da vsako delo opravimo ob ugodnem času, ki ga poiščemo v koledarju. Ta navodila se niso rodila na pisalni mizi, ampak so plod resnega in obsežnega praktičnega raziskovalnega dela na bio-loško-dinamični kmetiji. Za letošnje leto nam koledar iz gibanj in medsebojnih stanj planetov napoveduje, da bo mokro. Napoved se v polni meri uresničuje. V vlažnem in hladnem vremenu so pogoste rastlinske bolezni. Zato sem po brošuri Napotki za biološko dinamično delo z zemljo povzel navodila za pripravo doma narejenih nestrupenih pripravkov za varstvo rastlin. Zvarek Iz njivske preslice: Uporabimo nadzemni del rastline. Pazimo, da je ne zamenjamo z močvirsko preslico, ki je strupena. Na 10 1 vode vzamemo 1 kg svežega zelišča. Namakamo jo 24 ur v vodi (najbolje deževnici) in odcedimo (ostanke zelišča damo na kompost). Pred škropljenjem razredčimo zvarek v petkratni količini vode. Vsebuje kremenčevo kislino in preprečuje glivične bolezni (peronosporo, rjo, listno pegavost) ter krepi rastline, kadar jih napadajo pršice. Škropimo v suhem vremenu ob sončnih dneh. Zvarek iz vratiča: Uporabimo le cvetove. V 101 vode namakamo 1 kg svežega zelišča 24 ur, najboljša je deževnica. Z dvojno količino vode razredčen zvarek deluje tudi proti pepelastim plesnim in rji. Če mešamo zvarek iz vratiča s presličnim čajem (enake količine zelišča polijemo s kropom in pustimo stati 10 minut, nato odcedimo) in dodamo še 100 g kuhinjske soli, dobimo škropivo proti paradižnikovi in krompirjevi listni pegavosti. Podoben zvarek na enak način pripravimo iz čebule, česna (pol kilograma na 101 vode) ali iz rjavih čebulnih listov (50 gramov za 1 1 vode). Dober in zdrav pridelek vam želim! Zeleni Franček DOSEJAVANJE TKA VINJA S SEJALNICO HUNTERS Intenzivne rabe travinja si skoraj ne moremo predstavljati brez dosejavanja selekcioniranih vrst trav in detelj v travno rušo. Vsejavanje je potrebno, če z botanično sestavo ruše nismo zadovoljni in jo želimo hitreje spremeniti. Za ta namen imamo na našem območju specialno sejalnico Hunters. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Prednost setve s sejalnico pred konvencionalno obdelavo tal je v tem, da v enem obhodu obdela tla, poseje mineralno gnojilo, hkrati pa tudi setveno količino semena. Od obstoječe ruše, tal, gnojenja, intenzivnosti in načina rabe je odvisno, kaj bomo vsejavali. V intenzivni pašnik vsejavamo različne sorte trpežne ljulke in mno-gocvetno ljulko, v večkosni travnik travniško bilnico, pasjo travo in mačji rep, če v ruši primanjkuje detelj, vsejavamo detelje. Priporočamo, da se pred vsejavanjem posvetujete s kmetijsko svetovalno službo ali lastnikom sejalnice, kaj bi vsejavali. Za vsejavanje potrebujemo okrog 25 kg/ha travnega semena. Poleg tega porabimo še 200 - 250 kg/ha mineralnega gnojila (NPK gnojilo, če vsejavamo trave oz. PK gnojilo, če vsejavamo detelje). Da bi pri vsejavanju dosegli kar najboljše možne rezultate, vam priporočamo, da se držite naslednjih napotkov oz. tehnik, ki so se izkazale za uspešne: - travinje mora biti pred dosejavanjem čim globlje po-pašeno ali pokošeno. Rez naj bo čim nižja, da obstoječa trava ne bo ovirala razvoja novih rastlin - ob morebitnem zaplevelje-nju travne ruše je potrebno uporabiti primeren herbicid - uporaba mineralnih gnojil je ob setvi obvezna. Sejalnica poseje gnojilo hkrati ob setvi semena v obdelane pasove, kjer bo pospeševalo rast sejančkov, ne pa rast obstoječe travne ruše. Nikakor ne smemo potrositi mineralnih gnojil pred setvijo semena - prva paša mora biti zgodnja, da onemogočimo konkurenčen vpliv obstoječe ruše. Prvič pasemo, ko je trava visoka 7 - 10 cm, površino naj živina popase v enem do dveh dneh. Če površine ni možno pasti, rušo pokosimo, ko je visoka 10-15 cm. Tudi naslednje rabe morajo biti zgodnje, da obstoječa ruša ne zaduši mladih rastlin. Tekmovalnost stare ruše zmanjšujemo tudi z zmanjšanim gnojenjem (zlasti z dušikom) - dosejavanja ne smemo izvesti, če se obeta sušno obdobje ali če je napovedana zmrzal. Vsejavanje detelj je možno do konca avgusta, samih trav približno do 15. septembra, odvisno od vremena, žita pa lahko vsejavamo tudi kasneje (približno do 20. oktobra). Ne smemo pozabiti, da smo z vsejavanjem opravili le 10 % dela, 90 % pa predstavlja oskrba površine po vsejavanju. Štefka Goltnik Nov način pridelovanje hrane: Biološko-dinamično delo z zemljo Cof v vodo! • Zdaj pa smo "v poletju" takem koledarskem in upamo vsaj (ob izidu Savinjskih novic) tudi v resnici. Letos je dežek je kar v precejšnji meri "opral” našo zemljico. Predvidevam, da že komaj čakaš, da oblečeš kopalke in čof v vodo. Savinja še nekaj časa ne bo obratovala kot kopališče, a mislim, da se bo počasi ogrela za ta "šport." Naprej že slutiš, kakšna bo tokratna tema bobenčka. Ja, plavali bomo. Plavanje in telovadba v vodi sta odličen kondicijski trening, čeprav ta breztežna vaja ne daje tega občutka. Gibi pri plavanju proti upom vode terjajo enako število kalorij kot bodybuilding! Odvisno od hitrosti plavanja je poraba kalorij od 500 do 900 kalorij na uro. Imaš tudi ti rad plavanje Če spadaš med tiste osebke, ki jim je plavanje pravo ugodje, bo tokrat nekaj stavkov ravno pravšnjih zate. Poleg osvežitve pa je plavanje vsesplošno koristna vadba: krepi srce, dihanje, krvni obtok; razbremenjuje sklepe, predvsem hrbtenico; izboljšuje presnovo; utrjuje in krepi odpornost proti prehladu; za tiste z nekaj več kilogrami pa je naravnost idealen šport. Plavanje postane "unčikovit" šport, če se ga udeležiš vsaj trikrat na teden. Če ti je plavanje v krogu dolgočasno, si sestavi svoj program. Pbmagale ti bodo sledeče vrstice. .r . . - : Ravsate: mamba« te te tikaš mvila« Plavanje s premori Tako ti bo najlažje! Takole gre: 25 metrov plavanja in 45 sekund premora pa spet 25 metrov plavanja. Ko začneš z vadbo, preplavaj vsaj 250 metrov. Cilj: plavati s predahi 20 minut. Vztrajno plavanje Plavaj vsaj 10 minut, ne da se primeš za rob bazena ali se ustaviš. Menjavaš lahko stil plavanja. Če hočeš plavati dlje je, 20 minut brez odmora dovolj, sledi naj oddih. Hitrost plavanja ni pomembna. Pazi pa na pravilno dihanje: v ritmu gibanja vdihavaj in izdihavaj skozi usta in nos. Ne zadržuj sape! Tudi pod vodo izdahni proti vodnemu pritisku. Veliko "špricanja" in usmiljenega "tunkanja"! Mehko drsiš po vodi, telo je stegnjeno, obraz in dlani so obrnjene navzdol. Nato obrneš dlani v stran in potisni roke nazaj. Istočasno dvigni glavo in pritegni noge k sebi. Zatem pritisni noge naprej, hkrati pa potopi obraz v vodo, vzdihni in suni razprte noge nazaj. Do novega vdiha stegnjen drsiš po vodi. Kravl Eno roko potisni nad vodno gladino naprej, drugo roko pa pod vodo nazaj. Glava se bo samodejno obrnila na strain, obraz se bo dvignil iz vode. Vdihni. Nato potopi roko pred glavo v vodo in jo z odprto dlanjo potisni tik ob telesu nazaj, približno do bokov. Pri tem izdihni. Z nogami nenehno brcaj gor in dol. Hrbtno plavanje Pri tem slogu plavanja boš imel najmanj težav z dihanjem. Saj je obraz obnjen navzgor. Začetni položaj: ležiš v vodi plosko na hrbtu, leva roka je stegnjena naprej, v smeri plavanja, desna pa je stegnjena ob telesu. Nato se z dlanjo leve roke močno odrini od vode, jo potisni približno do bokov ter vdihni. V istem trenutku dvigni desno roko iz vode in jo potisni nad glavo naprej. Zatem izdihni. Medtem brcaj z iztegnjenimi nogami navzgor in navzdol kot pri kravlu. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik v navzočnosti predstavnika Zadruge Mozirje, Andreja Presečnika, čestita Klemenu Bezovšku za tretjo nagrado Hello! Na glasbenem področju je najvišje priznanje "grammy", ki ga podeljuje ameriška Academy of Recording Arts and Sciences. Kar devet nominacij za grammy je prejel angleški kitarist ih pevec Eric Clapton. Rodil se je 30. marca 1945 v mestecu Ripley južno od Londona. Za trinajsti rojstni dan so mu starši podarili zanimivo brenkalo imenovano kitara. In Eric je postal kralj kitare. Nekaj časa je brenkal sam zase, pri osemnajstih pa je s prijateljem ustanovil svojo prvo skupino, imenovano The Roosters (Petelini). Fantje so se hitro razšli. Eric je zatem igral kitaro v številnih skupinah; v beat skupini Caseya Johnsona iz Liverpoola, v skupini Yardbirds, ki je zaslovela s svojo malo ploščo “Wish you would", pri legendarnih Bluesbreakersih Jona Mayalla. Poleti 1966 se je povezal s kitaristom Jackom Brucejem iff bobnarjem Gingerjem Bakerjem in nastala je skupina Cream. Fantje so pionirji “trdega rocka", slonečega na bluesu. Tudi ta skupina je kmalu razpadla. Jack in Ginger sta se kar naprej prepirala, včasih sta si skočila v lase celo na odru. Odtlej nastopa Eric sam. Leta 1971 je posnel album "Layla", naslovna pesem je postala hit. Pesem je posvetil svoji ljubezni Patti Boyd, ženi Georga Harrissona, kitarista Beatlov. Leta 1979 se je Patti poročila z Ericom, prijateljstvo z Georgom pa se zaradi tega ni skalilo. V sedemdesetih letih se je Eric močno vdajal alkoholu in mamilom, kljub temu pa je izdal nekaj dobrih plošč (Ocean Boulevard, EC was here, Showhand). Ko se je 20. marca 1991 smrtno ponesrečil štiriletni sin Conor (padel je skozi okno 53. nadstropja nebotičnika na Manhattnu), ki se mu je rodil iz zveze z italijansko filmsko igralko Lory Del Santo in na katerega je bil silno navezan, so se bali, da bo spet zapadel tej zasvojenosti. Rešila ga je glasba. Svojo bolečino je prelil v skladbo "Tears in Heaven" (Solze v nebesih). Katja Dragi mladi prijatelji! Vidite, pa je le prišlo tako težko pričakovano poletje in počitnice z njim! Zato verjetno ne boste zamerili, če bo za mesec ali dva odšla na počitnice tudi lestvica Naj savinjskih pet, ki vas je sicer spremljala vse od lanske jeseni. Najbolj srečnim smo podelili zaslužene nagrade in bi se ob tej priložnosti želeli zahvaliti še sponzorju lestvice, Zgomjesav-injski kmetijski zadrugi Mozirje. Upamo, da bomo sodelovanje v takšni ali podobni obliki nadaljevali spet v septembru. Do takrat pa želim vsem skupaj pjijeten oddih in veliko lepih poletnih dni! Franci Kotnik OGLASI Mali gospodinjski aparati Nazarje TOVARNA IZ NAZARIJ JE PRISLUHNILA DOMAČINKI MARJETI KNAUS, VOZNICI ŽENSKEGA TURISTIČNO-SPRETNOSTNEGA RALLYJA. SODELOVANJE JE STEKLO PRED ZADNJIM RAL-LYJEM IN SE BO NADALJEVALO PREKO PRIHODNJIH TEKEM. In kaj pravi Marjeta o zadnji rally vožnji in o turističnem rallyju na sploh? "Zelo sem vesela tretjega mesta z zadnje rally vožnje." To je bil šesti rally, ki ga organizira Elizabeta Skofca oz. firma Beba & J.V.. Marjeta je bila na vseh šestih tekmovanjih. Redno udeležbo organizator od tekmovalk tudi pričakuje. Sklop tekmovanj Gradovi na Slovenskem je predviden za obdobje od štirih do petih let. In kaj ji je pri rallyju všeč? "Prijetna je vožnja, ko lahko sovoznici popolnoma zaupaš. Želela bi več spretnostnih voženj, ker se s tem dokaže kvaliteta voznice. Zanimivi bi bili rezultati doseženi z istimi tekmovalnimi avtomobili, saj so zdaj razlike med njimi zelo velike, kar vpliva tudi na rezultate." Sicer pa je Marjeta popolnoma zadovoljna s Fiatom chinquechento. Njen cilj je udeležba na vseh rally-ih, ki jih organizira Beba & J. V in seveda doseči dobre rezultate. IN DOGODKI kapelica Gneču Na Gneču je bil zadnjo nedeljo v maju blagoslov kapelice, ki jo je pred svojo hišo postavil Jože Poprask. V bistvu gre za prestavitev stare kapelice, ki jo je pred 40 leti postavil njegov oče. Nov je le obod, medtem ko sta streha in kipec Matere Božje ostala ista. Blagoslov je opravil mozirski kaplan Ivo Suhoveršnik. o.in končno zi| ^mBm^fezultab voz^Uce^^^kega turističnega rallyja, MARSA VINJSKE NOVICE pa ji omogočajo. da se AHb po tej poti zahvali vsem, ki so ji letošnjem letu finančno pomagali. VAJT DUŠAN iz De za chinquecento. Iz njegove trgovine je j odpejjala avto že pripravljen za rally. Nadaljne vzdrževanje avtomobila ji omogoča JANEZ JANŽE iz Letuša. Udeležbo na tekmovanjih ji omogočajo tudi: NUŠA ANŽll s.p., trgovina Pri mostu. Gostišče KO-\ ZOROG Mozirje, MVM Mozirje, AVTOR OZMET1RA TOMAŽ - Mozirje, Č1RA-ČARA izde-1 o value otroške konfekcije/ BENCINS. Zahvala velja tudi vsefgj, ki soMjt/čti pomagali v preteklih dveh letih. Pomoč bo potrebovala tudi v prihodnje. HVALA! __________UUPJE IN DOGODKI______________ Zmaga ženske dvojice na turističnem rallyju Udeležiti se štirih relleyev in prinesti domov tri pokale gotovo ne uspe mnogim voznicam. To sta dosegli Mojca Tratnik in sovoznica Agica Novak-Funkel. Na tekmi od 2. do 4. junija sta zmagali v Moravskih toplicah in dobili tretjo kolajno. Dve zmagi in eno drugo mesto na državnem nivoju so rezultati Mojce in Agice. Dokazujeta kvaliteto in sodita v vrh ženskega turističnega rallyja v Sloveniji. Na zadnjo tekmo je prišlo 48 posadk. Prijavljenih je bilo sicer več tekmovalk, a kljub tistim, ki so ostale doma, je bila zbrana ekipa favoritk. V petek zvečer je bilo potrebno oddati prijavo, v sobota pa je sledila tekma. 136-metrska trasa je zahtevala čim uspešnejšo izpeljavo treh spretnostnih voženj in veliko koncentracije na sploh. Tokrat sta Mojca in Agica tekmovali z MINI AUSTINOM 1000 (mini morisom), ki ga je dobila Mojca v ta namen za rojstni dan od moža Romana. Prejšnje vožnje sta "odkrmarili" s polskim fiatom 126p (piči pokijem). Kot Mojca Tratnik in Agica Novak - Funkel zanimivost: mini moriš šteje že 19 let. Mojca pravi, da je mnogo boljši od prejšnjega tekmovalnega avta, saj je nizek in stabilnejši ter ima večjo moč motorja. Vožnja z začetkom ob 9.30 je bila zaključena ob 19.00 (vmes kosilo, družabne igrice, večinoma pa rally). V nedeljo so tekmovalke težko pričakovale najprej neuradno in po eni uri še uradno razglasitev rezultatov. Naslednji rally bo konec septembra oz. v začetku oktobra na tromeji Slovenija, Madžarska, Avstrija, prvi rally v letu 96 pa bo v Savinjski dolini. Mojca pravi, da ima velike zasluge za uspeh sovoznica, ki ves čas spremlja smer v potni knjigi in usmerja voznico. Agica pa je vesela, da ima tako dobro voznico, ki ji lahko popolnoma zaupa. Pravita, da je vožnja prijetno opravilo, poleg tega pa jima veliko pomenijo druženje in nova poznanstva. Vsekakor je bilo posebno zadovoljstvo po tekmi, ko sta zmagali s piči pokijem in, na primer, pustili BMW-ja na 35. mestu za sabo. Tekmovalki se ob tej priložnosti zahvaljujeta vsem sponzorjem, ti pa so: Izoles, Vtis, Glin IPP, Mesarija Bogner, MVM, Parketarstvo Srša iz Beltinc, Juventa d.o.o. Trbovlje, Parketar-stvo Novak Zvone Novo Mesto, Sipeks Griže, Kograd Igem Dravograd in obema možema, ki sta jima tudi v psihično oporo. Slavica Tesovnik, foto:TOP ______________________ŠPORT________________________ Državno lokostrelsko prvenstvo OŠ Slovenije V soboto, 3. junija se je v Gornjem Gradu zbrala elita mladih lokostrelcev. 92 lokostrelcev iz 29 slovenskih osnovnih šol je merilo moči v treh slogih in sicer goli lok, compound in olimpijski slog. Na travniku za osnovno šolo Fran kocbek so člani domačega lokostrelskega kluba in kolektiv šole omogočili udeležencem tekme lepo športno doživetje. V ugodnih vremenskih razmerah, oblačno in brez vetra so najbolje merili lokostrelci OŠ Frana Albrehta iz Kamnika, pred ekipo OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice in domačini OŠ Frana Kocbeka iz Gornjega Gradu. Rezultati: Dečki 1-4 razred instiktivno: 1. Jan Šuštar OŠ Ilirska Bistrica 393 krogov, 2. Tomaž Rojc OŠ Ilirska Bistrica 388 krogov, 3. Damjan Šorli OŠ France Bevk Tolmin 341 krogov, 5. Jure Urlep OŠ Fran Kocbek Gornji Grad 322 krogov, 8. Miro Čolnar OŠ Gornji Grad 210 krogov. Dečki 5-6 razred instinktivno: 1. Nejc Štemberger OŠ Ilirska Bistrica 387 krogov, 2. Alen Hvala OŠ Most na Soči 337 krogov, 3. Uroš Pirnat OŠ Vera Šlander Polzela 330 krogov, 9. Roman Mavrič OŠ Gornji Grad 283 krogov. Dečki 7-8 razred instinktivno: 1. Andrej Petek OŠ Fran Albreht Kamnik 415 krogov, 2. Valter Šorli OŠ France Bevk Tolmin 402 kroga, 3. Klemen Božič OŠ Janko Premrl Vojko Koper 378 krogov, 8. Dominik Mermal OŠ Fran Kocbek Gornji Grad 327 krogov. Deklice 7-8 razred instinktivno: 1. Erika Planovšek OŠ Fran Kocbek Gornji Grad 373 krogov, 2. Ana Vran OŠ A. Ukmar Koper 365 krogov, 3. Mojca Žmavc OŠ Fran Kocbek Gornji Grad 356 krogov, 5. Petra Marovt OŠ Gornji Grad 320 krogov. Dečki 7-8 razred olimpijski slog: 1. Rok Zore OŠ Fran Albreht Kamnik 428 krogov, 2. Sandi Sheika OŠ Fran Albreht Kamnik 422 krogov, 3. Matej Zupanc OŠ Fran Kocbek Gornji Grad 413 krogov. Deklice 7-8 razred olimpijski slog: 1. Nataša Jeierčič OŠ Pinko Tomažič Koper 378 krogov, 2. Lea Rosa OŠ P. Tomažič Koper 370 krogov, 3. Klara Stakne OŠ Fran Kocbek Gornji Grad 370 krogov. Edi Mavrič Strelsko tekmovanje z MK puško 11. junija je bilo na strelišču LD Gornji Grad v Zagradišču strelsko tekmovanje z MK puško za posameznike. Kljub zelo slabemu in deževnemu vremenu se je tekmovanja udeležilo kar 24 strelcev iz osnovnih strelskih organizacij. Prvo mesto s 161 krogi je dosegel Marjan PRODNIK iz OSO Solčava, drugo mesto s 157 krogi Drago POLIČNIK iz OSO Mozirje in tretje mesto s 153 krogi Ciril KOLAR iz sekcije Bočna. Najboljši strelci so za svoje rezultate prejeli pismena priznanja in medalje, katere je podelil predsednik OSZ Mozirje Janez KOLAR. Stane MIKLAVŽIČ Liga malega nogometa ŠD "Flosar" Radmirje Rezultati zadnjega kola spomladanskega dela tekmovanja: Homce : Mrzlo polje 5:2, Razborje: Smreka 4:4, Radmiije : Poličnik 3:2, Okonina : Gmajna 0:5. Končna lestvica: 1. Razborje 23 točk, 2. Poličnik 23' (slabša razlika v golih), 3. Gmajna 20, 4. Radmirje 15, 5. Okonina 14, 6. Smreka 10, 7. Homce 5, 8. Mrzlo polje 2. Najboljši strelec lige je Marko Centrih s 26 goli. Edi Mavrič Rastke prvak Ho-ruk lige Ljubno je brez dvoma kraj z najdaljšo in ukoreninjeno nogometno tradicijo v dolini. Ni torej presenečenje, da se prav tu igra najkvalitetnejša liga v malem nogometu, ki je tudi številčno najmasovnejša. Pred začetkom spomladanskega dela občinske lige so na Ljubnem s pomočjo občine, Iskra Feriti Ljubno in Vtisa iz Spodnje Rečice posodobili igrišče, kar daje nogometni igri dodatno težo. Po odigranem zadnjem kolu je bila lestvica sledeča: 1. Foršt 29 točk, 2. Zalugnca 25, 3. Rastke 24, 4. Solčava 23, 5. Savina 22, 6. Trbiž 20, 7. LD Ljubno 15, 8. Cesta v Rastke 10, 9. Lumpi 8, 10. Struge 4. V soboto, 24. junija pa je bil odigran play off, ki si ga je kljub slabemu vremenu ogledalo veliko število gledalcev. V finalu sta se pomerili ekipi Foršt in Rastke. Po streljanju kazenskih strelov je zmagala ekipa Rastk, tretje mesto pa je pripadlo borbeni ekipi LD Ljubno. Edi Mavrič Zmagovalna ekipa Rastk Nogometna liga občine Gornji Grad 7. kolo, 4.6.1995: Texas : Mesarija Rup 2:1, Novo naselje : LD Gornji Grad 0:0, Pri Jošku : Trobej 3:2, Smreka : Najgl 3:1, Davidov hram prost. 8. kolo, 11.6.1995: Trobej : Smreka 4:0, Davidov hram : Texas 5:2, Mesarija Rup : Pri Jošku 0:3, Najgl : Novo naselje 6:3, LD Gornji Grad prost. 9. kolo, 18.6.1995: Smreka : Mesarija Rup 1:4, LD Gornji Grad : Najgl 2:6, Novo naselje : Trobej 2:6, Davidov hram : Pri Jošku 8:0, Texas prost. Vrstni red po zadnjem kolu: 1. Davidov hram 14, 2. Novo naselje 11, 3. Trobej 10, 4. Najgl 10, 5. Texas 10, 6. LD Gornji Grad 7, 7. Pri Jošku 4, 8. Smreka 4, 9. Mesarija Rup 2. Edi Mavrič Vaška liga v malem nogometu - Bočna Lestvica po končanem rednem delu: 1. Bočnica 18 točk, 2. Šutna 12, 3. Delce 12 (slabša razlika v golih), 4. Čeplje 9, 5. Farof 5, 6. Otok 4. Play off: Bočnica : Otok 4:0, Šutna : Farof 3:0, Delce : Čeplje 0:4. Finale: Bočnica : Šutna 2:0, Šutna : Čeplje 3:1, Čeplje : Bočnica 1:8. Končni vrstni red: 1. Bočnica, 2. Šutna, 3. Čeplje. Edi Mavrič Nogometni turnir BSHG 13. tradicionalni nogometni turnir evropskih tovarn firme Bosch - Siemens je bil 27.5.1995 v Zaragozi (Španija). Z dvema ekipama smo se ga udeležili tudi nogometaši iz MGA-ja: do 35 let in nad 35 let starosti. Med 10 ekipami so mlajši zasedli 5. mesto, starejši pa 3. Za lep uspeh pa niso zaslužni le nogometaši, ampak bučni navijači, ki jim niti temperamentni domačini niso bili kos. Na sliki je utrinek z otvoritve. ŠR Ekipa mlajših nogometašev MGA Krajevna liga v malem nogometu Nazaije Kokarčani so prvaki V Nazarjah so prvo soboto v juniju zaključili pomladan- ski del krajevne lige v malem nogometu. V zadnjih kolih so bili doseženi naslednji i rezultati: 16. kolo, 20. maja: Mladost : Pekel 8:6 (5:2) Zg. Nazarje : Kokarje ml. 0:2 (0:0) Kokarje : Rivon Niman 3:2 (2:1) Bloki : Odpisani 7:2 (4:2) Miš Maš: Sp. Nazarje 9:2 (3:0) 17. kolo, 27. maja: Rivon Niman : Bloki 12:3 (4:3) Pekel : Kokarje 1:8 (1:3) Odpisani : Zg. Nazarje 4:7 (2:3) Kokarje ml. : Sp. Nazarje 13:3 (5:1) Mladost : Miš Maš 4:4 (2:2) 18. kolo, 3. junija: Odpisani : Sp, Nazarje 3:5 (1:1) Zg. Nazarje : Rivon Niman 1:9 (0:4) Bloki : Pekel 3:5 (0:1) Kokarje ml. : Miš Maš 7:1 (5:1) Kokarje : Mladost 4:1 (3:0) Končni vrstni red lige 1994/95: 1. Kokarje 34, 2. Mladost 31, 3. Kokarje ml. 23, 4. Rivon Niman 21, 5. Miš Maš 19, 6. Zg. Nazarje 18, 7. Bloki 11, 8. Pekel 10, 9. Sp. Nazarje 6, 10. Odpisani 4. Ekipa Kokarij je za naslov prvaka dobila lep pokal, prav tako pa je kot najuspešnejši strelec dobil pokal tudi Leon Cajner, ki je dosegel 38 zadetkov. Edo Golob Lokostrelsko prvenstvo Slovenske vojske Na lokostrelskem poligonu v Gornjem Gradu so se letos že v drugo, na 5. lokostrelskem prvenst-vu Slovenske vojske zbrali najboljši lokostrelci, pripadniki oboroženih sil. Tekmo so pripravili in tehnično organizirali člani LK Gornji Grad in za svoje vrhunsko delo prejeli zasluženo priznanje. Prvenstvo je tradicionalno in poteka po različnih krajih Zahodnoštajerske pokrajine. V preteklih letih so prvenstvo organizirali v logarski dolini, na Golteh, na Rogli in kot rečeno lansko leto v Gornjem Gradu, kjer so odlični pogoji za izvedbo tekmovanja. Lokostrelstvo se v enotah in štabih Slovenske vojske ne goji le kot športna panoga, ampak je del usposabljanja, kar kažejo tudi rezultati. Po končanem prvenstvu so za naš časopis dejali: SAMO MEDVED, slovenski olimpijec in državni reprezentant: "Rekel bi, da so vojaška prvenstva kakovostno presegla civilna. Sicer pa vse čestitke organizatorjem, tekmo je bila izpeljana vzorno, še celo vetra ni bilo. Bi pa kazalo v letu 96 razmisliti o sodelovanju tujih predstavnikov na našem prvenstvu. Sami rezultati so blizu državnih rekordov, mogoče bi bilo dobro v tekmovanje vključiti še kakšno disciplino, olimpijsko ali na živalsko tarčo na primer. Po mojem prepričanju je Gornji Grad ugoden kraj tudi za izvedbo tekme v teh disciplinah. Trenutno se intenzivno pripravljam za svetovno prvenstvo v Indoneziji, kjer pričakujem uvrstitev okoli 40. mesta. Po vrnitvi bom razmislil o ponudbi portugalske reprezentance. Ponujajo mi mesto trenerja njihove izbrane ekipe za 01. Resna ponudba, ki predstavlja nov izziv v moji športni karieri." JANKO POŽEŽNIK, major, direktor tekme: " Tekma je potekala na najvišjem možnem nivoju. Pri odločitvi, komu zaupati organizacijo tekme dileme ni bilo. LK Gornji Grad se je dosedaj izkazal z organizacijo največjih tekmovanj in tudi to pot so presegli vsa pričakovanja. Bo pa potrebno razmisliti o koraku naprej. Disciplina 900 krogov je z letom 95 dosegla svoj maksimum, zato bo potrebno vključiti tudi kakšno drugo disciplino. Naš cilj je še vedno zagotoviti mednarodno udeležbo, seveda pa ima zadnjo besedo pri tem Ministrstvo za obrambo. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so prvenstvo omogočili, še posebej generalštabu Slovenske vojske, Aurei iz Celja in Jurmes d.o.o., ki je kot zanimivost prispevalo tedensko bivanje v Čatežu". ALOJZ ZAVRŠNIK, brigadir, poveljnik SV ZŠP "Zgornjo Savinjsko dolino zelo dobro poznam. Čeprav nekoliko odmaknjena tipična slovenska pokrajina, predstavlja tipološki tip Slovenije. Spoznal sem jo predvsem po službeni dolžnosti, čeprav sem s svojimi enotami deloval predvsem v celjskem okolju. Samo tekmo s petletno tradicijo ocenjujem pozitivno, po dopustih se bomo začeli pogovarjati, kako naprej. Vsekakor bo potrebno vso zadevo še bolj približati lokostrelcem. Veliko je seveda odvisno od finančnih možnosti. Tako kot do sedaj bomo tudi v bodoče organizacijo zaupali uspešnemu in mednarodno povezanemu klubu. Tukaj smo zadovoljni, zato, v kolikor ne bo spremembe v samem gornjegrajskem klubu, ni razloga za menjavo kraja. Kriterij je pač en sam in to je kvalitetna organizacija. Zavedam se, da bo potrebno več storiti za samo popularizacijo tekme, saj je potrebno lokostrelce vzpodbujati. Vsekakor bomo razmišljali tudi v to smer, saj je lokostrelstvo specifika in ni tako privlačno za ljudi." DARKO REPENŠEK, načelnik Upravne enote Mozirje: "Sprašujete, zakaj na tako pomembnem tekmovanju niso prisotni občinski in turistični faktorji? To vprašanje bi bilo potrebno nasloviti na tiste, na katerem terenu se je tekma odvijala. Po mojem mnenju bi moral sodelujoče pozdraviti župan. Vodilni turistični delavci v občini bodo morali spoznati, da se tudi z vojaškim prvenstvom promovira kraj in občina. Turistično društvo naj bi postavilo na mize vsaj propagandni material kraja. To so seveda moja osebna razmišljanja. Kot načelnik seveda nimam kom-pentenc, da bi ljudi vzpodbujal." Rezultati: Compound: 1. Damjan Majer, PP Nova Gorica, 2. Samo Šenica 1/22 BR. Novo Mesto, 3. Igor Franko 1/22 BR. Novo Mesto Prosto: 1. Samo Medved 51. OP Ljubljana, 2. Drago Desnica 530. UC Vrhnika, 3. Bojan Brezovnik 410. UC Postojna Instinktivno: 1. Martin Fabjan 1/22 BR. Novo Mesto, 2. Vladimir Strmčnik 51. OP Ljubljana, 3. David Flisek VP Postojna Ekipe: 1. OP Ljubljana, 2. 1/22 BR. Novo Mesto, 3. 410. UC Postojna Edi Mavrič DP v gorskem kolesarstvu na Ljubnem Kolesarski klub Ljubno, ki je bil ustanovljen aprila letos, deluje z velikim zagonom. Klub bo namreč že prihodnji mesec organiziral tekmo za državno prvenstvo v gorskem kolesarstvu. Tekma bo 9. julija na progi, katere trasa ostaja enaka v primerjavi s tovrstno tekmo pred dvema letoma. Proga je naporna in atraktivna in zato zanimiva za tekmovalce in gledalce. KK Ljubno bo v petek, 7. julija pripravil tiskovno konferenco, na kateri bo predstavil progo, tekmovalce in sponzorje. Naslednjega dne, v soboto, bo dopoldan neobvezni trening na progi, po- poldan pa bodo na njej tekmovalci in rekreativci opravili promocijsko vožnjo. V nedeljo, 9. julija bo tekma za naslove državnih prvakov v gorskem kolesarstvu CROSS COUNTRY v kategorijah člani, članice (če bo vsaj pet prijavljenih) in mladinci. Sodelovali bodo lahko tudi rekreativci, vendar njihovi rezultati ne bodo šteli za državno prvenstvo. KF Gornji Grad Tekmovanje jadralnih padalcev Društvo jadralnih padalcev Finesa iz Gornjega Gradu bo jutri, 1. 7, že četrtič pripravilo tekmo jadralnih padalcev v toqiösti pristajanja. Tekma šteje za državno prvenstvo v omenjeni disciplini, /jpoleg najboljših slovenskih tekmovalcev pa pričakujejo udeležbo jadralnih padalcev iz sosednjih držav. Tekmovalci bodo startali s 1425 m visoke l.epenutke, ciljna točka pa bo na Prodnikovem travniku. Točnost skokov boste lahko spremljali od enajste ure dalje/ Ob tem velja povedati, da bodo prišli na svoj račun tudi najpogumnejši gledalci. Organizatorji bodo organizirali vožnjo s tandemi in tekmovanje za gledalce, seveda na poseben način. Vse, ki uživajo lepote zračnih višav le iz varnega zavetja zemlje, bodo zabavali člani ansambla Zlatorog. Obeta se torej zanimiva in ogleda vredna, jadralno padalska tekma. '' >„ I. Repenšek in Požežnik najboljša sodnika Na osnovi ocen kontrolorjev obeh slovenskih rokometnih lig je v sezoni 1994/95 najboljše sodila dvojica Darko Repenšek in Janko Požežnik. Oba sta, o tem smo poročali, pred slabim letom dni na turnirju prvakov v Celju opravila izpit za mednarodnega sodnika in bosta 18. julija že v bobnu za sojenje v kvalifikcijah za mladinsko svetovno prvenstvo. Prav tako bosta 8. avgusta v bobnu za sojenje klubskih evropskih pokalnih tekem, 17. decembra pa bosta sodila tekmo za EP ženskih reprezentanc med Švico in Nizozemsko. KF KRONIKA Nekdo sl je "sposodil" avto 12. junija je neznani storilec s parkirišča v Nazarjah odpeljal osebni avto, last Zvonka J. (38) iz Gaberk. Lastnik je v avtomobilu pustil ključe in vse dokumente. Avto je bil kasneje najden ob regionalni cesti v Spodnji Rečici, kdorkoli si ga je že "sposodil", ni iz njega ničesar odtujil. Za neznancem še poizvedujejo. Kdo je hotel povzročiti okvaro? 13. junija je neznani storilec v olje delovnega stroja znamke Volvo, katerega lastnik je podjetje Projekting iz Velenja^ nasul mivko. Delavec, ki je upravljal s strojem, je pravočasno opazil, da je z njim nekaj narobe in ga je ustavil ter s tem preprečil večjo okvaro. Deklica ni preživela hudega trčenja 13. junija se je ob 19.47 uri zgodila huda prometna nezgoda v Radmirju. Evgen M. (30) iz Jesenic je vozil osebni avto R4 z Ljubnega proti Radmirju. Na ravnem odseku ceste je zapeljal na levo stran vozišča in trčil v osebni avto Z-128, ki ga je nasproti pravilno pripeljal Dušan R. (30) z Ljubnega. Slednji se je poskušal trčenju izogniti in je močno zaviral, vendar je do trčenja kljub temu prišlo. Pri tem se je voznik Evgen M. hudo, voznik Dušan R. pa lažje telesno poškodoval, sopotnica v Dušanovem avtomobilu, 4-letna Nives R., pa je dobila tako hude telesne poškodbe, da je zaradi njih v Nezgoda tovornjaka z vnetljivimi snovmi 16. junija je prišlo ob 9.43 uri do prometne nezgode na cesti v Podvolovljek. Alojz M. (75) iz Podveže je zaradi neprimerne hitrosti trčil v tovorni avto, ki ga je vozil Jožef G. (51) iz Šmarja pri Jelšah. Sopotnica v osebnem avtomobilu se je pri trčenju lažje telesno poškodovala, na srečo pa na tovornem avtomobilu ni prišlo do poškodb tovora, saj je leta prevažal vnetljive snovi (kisik in acetilen). Napadli so biljeterja 16. junija so ob 21.45 uri Tomaž V. (18), Martin P. (29) in Sebastjan S. (18) v kino dvorani na Ljubnem fizično napadli biljeterja, ker jim ni dovolil brezplačnega ogleda filma. Poškodovani prometni znaki 17. junija je Jože H. iz Varpolja obvestil policiste, da so neznani storilci v tem naselju s sprejem pobarvali prometne znake in nekatere obrnili v nasprotno smer. Kdo so bili storilci, policisti še raziskujejo. Razgrajanje na Rečici 18. junija je ob 13.25 uri Branka A. iz Lepe njive sporočila na policijsko postajo, da so Luka Š. (17), Darko P. (17) in Rajko J. (17), vsi iz Nazarij, tega dne ob štirih zjutraj pri gostilni Dren razgrajali, se nedostojno vedli in premikali cvetlična korita. Vlom v kamp prikolico 18. junija je Jožef Ž. (42) iz Mozirja sporočil, da mu je neznani storilec vlomil v kamp prikolico in mu iz nje odnesel radio, kuhinjski nož in nekaj živil. Storilca so kmalu izsledili in zasegli radio, ki ga je le-ta medtem že prodal. Udaril je redarja 19. junija je 17-Ietni Jure K. z Rečice ob Savinji obvestil policiste, da ga je medtem, ko je opravljal redarsko službo na Rečici, 17-letni Luka Š. iz Nazarij s pestjo udaril v glavo. Sprla sta se brata 22. junija sta se ob 21.45 v Nazarjah sprla in nato tudi telesno napadla brata Janez (49) in Drago (56) Š.. Pri tem je Janez Š. dobil lahke telesne poškodbe. Izognila se je čelnemu trčenju 24. junija je ob 12.45 uri Bogdan O. (21) iz Ljubljane vozil osebni 'avto iz Radmirja proti Mozirju. V bližini gostišča Prodnik je začel prehitevati vozilo pred seboj, v tem trenutku pa je z osebnim avtomobilom iz nasprotne smeri pripeljala Zvonka K. (33) iz Ljubnega. Da bi se izognila čelnemu trčenju, je z vozilom zapeljala desno z vozišča, kjer je trčila v brežino, vozilo pa se je nato prevrnilo. Pri tem je ostala voznica v njem vkleščena in hudo poškodovana, zato je morala posredovati gasilska enota za reševanje v prometnih nezgodah. Poškodovali so mu avto 24. junija je 29-ietni Martin P. iz Tera prijavil kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari. Neznani storilci so namreč preko noči na njegovem osebnem avtomobilu razbili vsa stekla in luči ter prerezali vse štiri pnevmatike. Zaradi neprevidnega prehitevanja trčil v avtobus 25. junija je ob 20.50 uri Peter J. (20) iz Nazarij vozil osebni avto od mozirske avtobusne postaje proti Letušu. V desnem ovinku je začel prehitevati vozilo pred seboj, pri tem pa ga je zaradi spolzkega cestišča ih prevelike hitrosti začelo zanašati. Najprej je vozilo z zadnjim levim kolesom trčilo v robnik na levi strani cestišča, nakar je bočno drselo po levem voznem pasu v smeri vožnje. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal avtobus Franc J. (39) iz Skornega, ki kljub zaviranju ni mogel preprečiti silovitega trčenja. Osebni avto je z levim bokom trčil v prednji del avtobusa, nakar ga je odbilo in obrnilo v smer proti Mozirju. Pri trčenju sta se voznik Peter J. in njegov sopotnik Matjaž M. (22) iz Nazarij hudo telesno poškodovala. Iz uničenega vozila so ju morali reševati reševalci GD Nazarje. OGLASI Prihova 36, NAZARJE, tel. 832-498 «P sirs« Po UGODNIH CENAH VAM NUDIMO VEČ VRST MESA IN IZDELKOV ZA ŽAR. Se priporočamo! / ViaS d.o.o. p.e. fOtO ©DCIIf}) Gornji Grad, Attemsov trg 30 Justina Ugovšek-Bastl tel. 843-002, 843-088 atelje: Moziije, Na trgu 12 atelje: Gornji Grad, Attemsov trg 23, tel. 843-071 (doma) NUDIMO VAM FILME Z GARANCIJO KAKOVOSTI. SODOBNI FOTOAPARATI KONICA ŽE ZA 10.990,00 SIT Neponovljive dogodke ''zapišite " v objektiv in z našimi nasveti vam želimo pri tem pomagati. - Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah - Vlelca vozil - Odkup poškodovanih vozil Tel. 832-132, 832-822, 832-474 mwi$ m PRODAJA mililo bi im HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI, ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV: TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A DELOVNI ČAS TRGOVINE TEL. FAX: 063-720-138 8-12 IN 14-18 TEL. 063-720-406 SOBOTA 8-12 Demokratska stranka Slovenije SAVINJSKI OBMOČNI ODBOR VABIMO VAS NA POSLANSKI VEČER s poslancema Demokratske stranke Slovenije v Državnem zboru RS, z DANICO SIMŠIČ in TONETOM PERŠAKOM petek, 30. junij 1995 ob 19.00 uri NAZARJE, DELAVSKI DOM Pogovarjali se bomo o žrtvah vojnega nasilja (taboriščnikih, izgnancih, ukradenih otrocih, prisilnih mobilizirancih), o problemih lokalne samouprave, o vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, o kmetijstvu in gospodarstvu, o upokojenski problematiki, socialnih vprašanjih in zaposlovanju in še čem... Seveda pa tudi o lokalnih problemih! --------------— Vabljeni!---------------- OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Šolska ulica 23 63330 MOZIRJE tel.: 063 831 008 objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev 1. prikolica IMV letnik 1975 cena 70.000,00 SIT 2. prikolica IMV letnik 1980 cena 120.000,00 SIT 3. prikolica IMV letnik 1987 cena 240.000,00 SIT Javna dražba bo 5. julija 1995 ob 9. uri v Osnovni šoli Mozirje. Dražitelji morajo do začetka javne dražbe vplačati varščino v višini 10% izklicne cene. Uspelim dražiteljem bomo varščino všteli v kupnino, neuspelim pa vrnili po končani dražbi. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek. SAMOtf£l%Je,DPm* Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita UGODNA PONUDBA: • nagrobnih spomenikov, tudi obnovo starih • okenskih polic, tudi po naročilu ' stopnic Valentin Podpečan, Šalek 20 • [lokov _ VELENJE, TEL. 063/B57-558 ' sonkov in uradne ure za stranke: kuhinjskih pultov vsako sredo dd 7.ao dq i 7.00 OBVESTILA VETERINARSKO DEŽURSTVO 26.6. DO 2.7. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417 3.7. DO 9.7. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-419 10.7. DO 16.7. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, 0609-633-418 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL.: 831-017, 831-418 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNK-T1H. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Moziije. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. K C------------------------------------------------- DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE 26.6. DO 2.7. LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150 3.7. DO 9.7. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL. 831-263 10.7. DO 16.7. MAROLT MARKO, MOZIRJE, TEL. 831-877. V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazaijah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. Zahvaljujem se g. Aleksandru Videčniku za idejo o trasi izleta in za njegova zanimiva pojasnila med potjo, turistični agenciji Sonja iz Nazary za brezhibno organizacijo izleta, Simoni Bitenc za vzorno vodenje izleta in vsem, ki ste bili z nami, za prijetno družbo in še posebej za vašo zvestobo časopisu. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik OGLASI IZ61E S Mozirje in Ljubno ob Savinji tel: 832 01 1 in 841 267 - bakreni žlebovi 1 m 1.450,00 - Jupol 30 kg 2.799,00 - gašeno apno 30 kg 1.699,00 - parket RUSTIK m2 999,00 - Paricetolit 4.999,00 - lak za parket za 20 m2 6.732,00 - lazura za les BORI 569,00 - el. bojler 80 1 12.990,00 - sobni termostati digitalni 8.255,00 Gotovinski popust, možnost dostave no dom. Od noj cenejšega se še vedno najde cenejši: mmxmmw KINO 1 ./2.7. JESENSK . J Režija: Edward Zwick Igrajo: Brad Piri, Anthonv Hopkins, Aidan Quinn Zgodba o trdi sinovih, postavljena v zgodnja leta 20. stoletja v Montano, je po svoje tragična, vendar prepletena s pristnimi odnosi in čustvenosti». 879.7.1995 NELL D Vsebine filma do zaključka redakcije nismo prejeli. Predstave so ob sobotah ob 20.30 uri in nedeljah ob 19. uri, cena kinovstupnice je 350 SIT. NINO IZBRUH Režija: VVollang Petersen Igrajo: Dustin Hoffman, Rene Russo, Morgan l-reemau Smrtonosni virus, sad tajnih ameriških vojaških eksperimenti ian|, pobegne v Amettko. Viius, ki se prenaša po /.raku prinese šimpanz, /.rtev virusa je kalifornijsko mestece, ki ga vojska nept odtisno konzenvira in okupira. 879.7.1995 UTEMELJEN SUM ameriški film psihološka kriminalka ief.ii: - ' n V v Igrajo: Scan ( onncrv. Lam eine Eishhiirne Napeta kriminalka o harvardskem profesorju prava, ki pride v zakotni floridski kraj, da bi rešil mladega črnca, ki je obsojen posilstva in umora dvanajstletne deklice. Poleg težke uganke se mora soočiti Uidi z malomeščanstvom brutalnega črnskega policaja. Predstave so ob sobotah ob 20. uri in nedeljah ob 17. uri, kinuvstupuice 350 SIT. KINO LJUBNO OB SAVINJI 30.6/2.7.1995 HITRE TARČE - ameriški akcijski film: Režija John Badman Igrajo: Wesley Snipes, Gary Busey Suspendiran policaj se vpiše v padalsko šolo, da bi prišel na -..i ■ : ic'es-.iii akrobatom, ki na visim ItKilrf ugrabijo BOEING 747, rešijo kaznjenca in pustijo žitve /a NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI novozelanska drama Rezija: Lee Tnmahori Igrajo: Tnnuiera Morrison, Rana Owen Maori, ki so prvotni prebivalci Nove Zelandije, so se umaknili v geto. Zakonca, ki živita v tem getu, sla poročena že 18 let. Razcepljena sta med 5 otrok, ki se vdajajo kiimi-nalu. Živijo v hiški, ki je pogosto piizoriščc popivanj. Med popivanjem se pojavi prelep in obračunavanje med družinskimi članif Predstave so ob petkih ob 20. uri in ob nedeljah ob 17.30 uri. Vstopnina 350 SIT. KINO GORNJI GRAD 1.7. HITRI: TARČE 8.7. NEKOČ .SO BILI B )JE Predstave sn ob sobotah ob 20. uri. Vstopnina 350 SIT. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Marija ZAVOLOVŠEK p.d. Grosova mama iz Radmirja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in jo skupaj z nami spremili na zadnji poti. Hvala g. Vratanarju za lepo opravljen obred, pevcem iz Mozirja in g. Ramšaku za poslovilne besede. Hvala tudi doktorju Urlepu za dolgoletno zdravljenje. Vsi njeni! Cenjene naročnike Savinjskih novic obveščamo, da bomo v mesecu juliju pričeli s polletnim obračunavanjem naročnine. Hvala za razumevanje. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame in žene Cvetke ENCI iz Gornjega Gradu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za nesebično pomoč, izraze sožalja in darovano cvetje ter sveče. Se posebej velja zahvala Francki Tratnik, Faniki Pavič in Viki Venišnik za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.o.o. ParižUe II /c, Braslovče frei. 063 720-003, 720-660 Kompletne pogrebne /toritve Izdelavo vencev in o/talih cvetličnih aranžmajev ter do/tava na dom Ureditev dokumentov Od/tejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788 VAŠ SOROTIMIK \/ ROS LOV N E IVI SVETU 107,8 Mhz OGLASI temperamentna tehnologija Okonina 18, tel.fax: 841-173 Yflßl Y POOBinŽČen AYTOfCRYlf, TRGOYinO Z REZCRYAIIAI DEU TER ROY RYTormon NUDIJO UGODNE KREDITNE POGOJE, NAKUP PRODAJO STARO ZA NOVO, BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE TER URADNI AVTOSERVIS ZA PRODAJNI PROGRAM. Oglasite se osebno ali po telefonu (faks) 063 841 173! temperamentna tehnologija turist biro son^A Grad Vrbovec Razarje DELOVNI CAS 9.00 - 15.00 in 17.00 -19.00, sobota 9.00 -12.00 tel. fax. 831-316, centrala 831-321 mobitel 0609/616-847 * NOVE NiŽJlf CENE: SLOVENSKO IN HRVAŠKO PRIMORJE (že od 170 DEM dalje) * GRČIJA letalski prevoz polpenzion od 655 DEM dalje najem app. od 395 DEM dalje * MADŽARSKA - Balaton POL = 299 DEM najem app 1/4 = 650 DEM * ANKARAN POL = 282 DEM * PORTOROŽ N+Z = 192 DEM (hotel) * OTOKI = odhodi z letalom ali gliserjem TURČIJA, TUNIZIJA, PORTUGALSKA - plačilo na 5 obrokov, ladijske karte, avio karte OTROCI NA PROGRAMIH DO 50% POPUSTA * GARDALAND - 5% popusta s kuponom VABIMO VAS, DA SE OGLASITE V NAŠI POSLOVALNICI, KER JE VSAK DAN NEKAJ NOVEGA! OBROČNO ODPLAČEVANJE! mPUSETI d. o. o. D US ETI d. o. o. TRGOVINA - SERVIS Parižlje 8 a 63314 BRASLOVČE YAA1 AUDI - KOfllAlCC - mOTOKUITlYflTORJC - TRAKTORJE - PRIKIJUGAA ORODJA GOLDONI Do 20.7.1995 vam nudimo 3% popust za traktorje in 5% popust za kosilnice in motokultiva-torje. YABUEAI! Odprto: Inf. na tel.: 063/720-598 trgovina: servis: - vsak dan od 7. do 18. ure - sobota 7. do 12. ure - vsak dan od 7. do 15. ure - sobota: zaprto TRGOVINA IN PROIZVODNJA UVOZ - IZVOZ Savinjsko c. 28 MOZIRJE PODJETJA, GROSISTI IN TRGOVCI na zalogi imamo: - OPREMO ZA HOTELE IN GOSTINCE - DELOVNA OBLAČILA - kombinezoni « delovne obleke - hlače - plašči - delovni čevlji - škornji - rokavice itd. Vse informacije na tel. fax: 063 831-119 P RUMENILO HOROSKOP 30.6. - 13.7.95 Cvtfk k kpm (Nekoliko nas je šokirala vest, ki pa pri-l Shaja iz prve roke in o njej ne kaže L (dvomiti. Gre za to, da tudi načelniki (mozirske upravne enote, po neki nami (sicer neznani logiki, za silo igra na" (harmoniko. Ta isti instrument je v| inekem smislu ljudski, zato načelniku! (predlagamo, da svojo osnovno melodijoI Inameni zgornjesavinjskim županom. Pri| (njihovem bolj ali manj koordiniranem! (delu vsa zadeva zagotovo mora učink-g lovati. Pa še občinske tegobe na relacijiI Ido države bodo zvenele v žlahtnejših! (tonih. (PA NAJ ŠE KDO REČE, DA NE! (PLEŠEMO TAKO, KOT NAM IGRA| 1 DRŽAVA) gV gornjegrajski občini se nad standar-l Idom nikakor ne smejo pritoževati. Vsaj! Ido takrat ne, dokler določeni zaposleni! iobčani kasirajo nadomestilo prispevkov! (za zavarovanje nezaposlenih. Bo menda! Ires držalo, da ta družba še kar naprej) (podpira (tudi) prevarante, ki želijo in( Itudi živijo na bremenu družbe. Kot dal (ne želimo presekati negativne trende! (preteklosti. Navsezadnje, zakaj pa, tako! Inam je vsem skupaj očitno lepše.! ((OBČINA NAJ OBELODANI SPISEK TEHi (JUNAKOV, V NASPROTNEM BO TO NAŠA* (NALOGA) (Nazarski svetniki so v svoje delo vnesli! (korenito spremembo. Dogovorili so sej Sda bo zadnja točke vsake njihove sejef (poslej nosila naslov "tekoče zadeve".« {Novost so preizkusili ob priliki zadnjega! (sklica in ugotovili, da se odlično ob-( Snese. Ni torej razloga, da s takšno! (prakso ne bi nadaljevali, drugo vprašanje( gpa seveda je, kaj bodo na to rekle nji-1 (hove domače "svetnice". (BOG ŽIVI VAS,| (HIK, SLOVENKE!) (Tiskovna konferenca upravne enote ni! jbila ravno najbolj množično obiskana, ko[ Ije govora o predstavnikih sedme sile. j IZato pa so se prisotni, kolikor jih je že! (bilo, imenitno počutili, saj so imeli! (poleg suhega sadja na voljo tudi sok ing ("kislo" vodo. V takem ambientu je tisk-1 lovna konferenca minila, kot bi mignil,« Izato upravni enoti predlagamo, da na tal (način postreže tudi občane, ki čakajo v( I vrsti pred kakšnim okencem. Morebitnih! (pripomb glede izgubljenega časa gotovo( gne bo več! (DRŽAVLJANI LJUBIJO g (državo) (žjtfkz Ul (tojlMM to pmenjm mmme Piše: astrdldginja Milena Zakrajšek OVEN od 21.3. do 20.4. Zadnje dm;o4^3vojih spominov, vam bo postala ta oseba še posebno draga. Delo boste opravljali z večjim elano^^^l^^pa legajte razumevanju in skladnosti odnosov v družini. Če premišljujete o zasebništvu, dobro' premisi ite,, do 22.7. Sonce v vašem znamenju vas spodbuja k večji aktivnosti in če hočete o h ranjtf psi h i qjp. I raynote^’e^fs e ne smete upirati razmišljanju, temveč se morate vanj poglobiti. Pri tem vam lish|co pomagajo prijateljr in to bo dodaten čas za presojanje. Naučite se delati iz predanosti in ne žara# t^ga,: ker to morate ali drugi tako želijo. Veliko lahko pridobite, če se boste posvetih samo eni stv|ri vsdojočenem trenu^^w|udi jv službi. Vse možnosti imate, da uspete. Merkur je v vašem znamenju. \ *t ^/ LEV od- 23.7. do 23.8. % ■* Veselemu iir bjezskrbnemu -|ivljenju bo sledil padec energije. Nekaj dni v juliju boste še pretirano zgovorni, kot dav bi hoteli nadomestiti zmanjšano učinkovitost. Spomnite se, da je potrpljenje božja mast. Poskušajte biti umirJehÄfökromno čakajte, da se pokažejo rezultati. Trenutno se vam zdi, da čas teče prepočasi za vas Thl^d^j^liaja z zamudo. Vzrok za ta občutek je v vas, ker ste miselno bolj aktivni. Prisluhnite stališču partnerja, ki se razlikuje od vašega, pa vam vendar ni nerazumljivo. Ne poskušajte biti samo ;i.d#|inantni za'v#ij|L.ceno. , V v: s DEVICA od 24.8. dq 23.9. Navezali boste veliko novih stikov, izbirali pa boste predvsem med ljudmi, ki so sposobni ^ilj r^boke osebnostne povezave in ki so pripravljeni kaj odkriti o sebi in se zanimajo tudi za duhoynp ;;:Stri|ktufo.) Ker ste trenutno v dobri kondiciji, se boste radi telesno postavljali, morda na plaži? Pri jem pa Jahko odkrijete svoje resnične želje. V globini vaše podzavesti je zapisano, kaj si želite. Dobro fse jzas|ifife #ed sončnimi žarki in upoštevajte nasvet. 1 | TEHTNICA od 24.9. do 23.10. II Veliko načrtov $.j;e skovali, ko ste opazovali druge ljudi, ob tem ste spremenili svoj lasten pristop do dela, ko ^H^fpdločali, s čim bi se lahko ukvaijali v prihodnosti. Še več smernic in nagibov lahko dobite o^šf^egai partnerja. Vsak dan sproti. Prvi julijski dnevi bodo neplodni, če si boste delali načrte vnaprej, rajši privoščite nekaj samote, ki bo pripomogla k temu, da se poglobite vase. Ne ukvaijajte se s problemi drugih ljudi, važni ste vi! ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Nič ni bolj pomembno kot tisto, za kar se sami odločite ali opredelite. To boste spQzhatb, 3.7., ko bp sporočilo povzročilo pravi kaos v vašem življenju. Ni dobro, da hromite sami sebe in sypje4pc^^estue moči, ko pa dobro veste, kakšna bo reakcija okolice. Potrudite se, saj nanjo lahko vp^ate^oUcfarekjda-jte harmoniji in začutite to skladnost, ob tem pa ne zanemarjajte materialne plati živ|^nja.?Wdržljivi in odporni boste, zato vam o zdravju ni treba razmišljati. ) J ) STRELEC od 23.11. do 21.12. Zdäj;l§pözt||pte, da nespremenljivost lahko pelje v lahkomiselnost. Ne boste mogli zabetonirati čustev in odnpsoyfjn tudi garancije ne morete dobiti, da bo sedanje razmerje čez leto enako. Podobne misli vam rojijo/ppS:glävi zato, ker spoznavate svojo notranjo duševno gibljivost. Naslednji teden boste spoznali, da je čtir v tem, da fje^vsak dan nekaj novega. Predajali se boste zemeljskim užitkom, ob tem pa ne izgu|h|jt£|c#a!^ Gradite na karieri in ne obljubljajte preveč. e.^Ppman- KOZOROG od 22.12. do 20.1. Ni dobro, da bPmli vsiljivi v razčlenjevanju družinskih odnosov, takšno vedenje lahko ovira vaše ps#»cno ravnovesje. Kljub temu, da imate kup skrbi, boste kmalu spoznali, da se veliko problerpov, reši saipo^po sebi, da sc postavijo tja, kamor spadajo. V dobri družbi boste spoznali, kaj je tisto;1 za kar je živeti. Vendar si z nepremišljeno avanturo lahko nakopljete težave, zato raje jkanje koncentracije vam bo oteževalo vsakdanje delo. Poživilom pa se raje odpovejte. VODNAR , od 21.1. do 20.2. Primeren ča$\j.e, dd'začnete z neko zadevo, o kateri ste že razmišljali. Naslednje dni se ne držite nazaj in ne. razmišljajte^ ö tem, da se kaj takega ne more zgoditi. Vse je mogoče, to veste iz izkušenj. Več pozotnpštl^ želje svojih bližnjih. Naučili se boste sprejemati sebe, tudi tiste stvari, ki so vanj. ttfoiijVšeč. ^er trenutno niste sposobni, da bi govorili o sebi, ne dovolite, da bi vas kdo silil v to. Bodite potrpe|$i\ft in počakajte na trenutek, ko boste začutili željo, da bi spregovorili. ; RIBI od 21.2. do 20.3. %•» i 'j •JÖ'*.'* ’' ...Jr**" ''-K. Naj vas' vaše del#' ne skrbi preveč, predajte se čustvom in ljubezni, saj^j§gtQf*žVezde sdnt^g^ale sporočilo, kdaj morate za katero stvar poskrbeti. Svojo domišljijo izkoristite v' konst^kdv^t^fer^pose-bno tiste, ki ne bodo zahtevali pretirane discipline ali rutine, temveč več samostojnp|$i»j^^£ji teden bo za vas težji, ker boste potrebovali več časa in energije za vsakodnevna oprä^ila. Do^dtužinskih čjajjov bodite bolj potrpežljivi. Prehladi naj vam ne pokvarijo razpoloženja. ZA RAZVEDRILO Avtošola na obroke Zame je smrt v postelji, če moram zjutraj zgodaj vstati. Danes imam pa izpit vožnje ob sedmih zjutraj. Če to ni noro! Vsi ga delajo v večernih urah, mene pa doleti, kar si najmanj želim. Kar sovražim že samo misel na odpor do prebujanja v takih nočnih urah, pa še tremo imam po vrhu. Saj ne da bi si hotel vlivati negativne misli, ampak tako sem se počutil. Zato sem se ves vznejevoljen odločil za šilček močnejšega, da bom tudi jaz tak in me ne bo strah za volanom. Pet minut sem premišljeval o svoji odločitvi, nato pa kozarec v sekundi izpraznil. Ah, se prileže! Sem se že bolje počutil. Kaj, ko bi še enega? Če se ta ne pozna, mi bo drugi ravno prav prišel, sem si mislil, ko je že teklo po grlu. Imajo naši pametnejši predniki res prav, ko pravijo, da je šilček močnega dober za pogum. Tako opogumljen sem šel iskat svojega inštruktorja na izpitni prostor. "Zdravo, a zamujam?" sem ga pozdravil. "Niti ne, kot kaže, tudi izpitne komisije še vsaj deset minut ne bo, kar lahko midva izkoristiva v tvoj prid..." mi je govoril in me potegnil za rokav, češ: "Pojdi z mano..." Sem mislil, da mi bo dal še zadnje inštrukcije, pa me je peljal v gostilno. "Čuj, boš en rumček? Dobro vpliva nate, če imaš tremo." je predlagal. Debelo sem ga pogledal. Nekako mu nisem mogel priznati, da sem si že doma zbijal tremo. Kaj bi si pa mislil? On mi hoče dobro, jaz pa doma pijem alkohol pol ure pred izpitom. "Ga pa bom!" sem možato rekel, on že ve, kaj je dobro zame. Če sem prej pil viski v stiski, bom pa zdaj en rum, da se mi zbistri razum. Sebi je naročil kar dva, tako da sem ga moral vprašati: “Zakaj ste pa vi kar dva ruma naročili?" "Da se v tem, ko mi naliva tretjega, z drugim kratkočasim!" kratko objasni. Ko sva se dovolj opogumila, sva šla iskat izpitno komisijo. Človek, ki naju je čakal, očitno ni imel problema s tremo. "Kako, gospod inštruktor, ste dajali še zadnjo lekcijo vašemu varovancu?" naju je vprašal. "A? No ja, prej bi rekel, da sem mu vlival pogum!" mu odvrne z žvečilno v ustih. Tudi jaz sem z Wrigley Spearmintom odvračal sumljive hlape od sebe. "No, če je pa tako, pa speljimo," reče in brž doda: "Ne, ne, vi morate sedeti spredaj, če hočete delati izpit!" me je človek napotil do voznikovega sedeža. "Vi pa zraven njega. Ne bodimo no tako za štose, to je resna zadeva!" je tudi mojega inštruktorja spodil z zadnjega sedeža. Vozimo po mestu, po mojem še vedno brez napake, kar me kot posledica popite pijače, stisne nekje v predelu mehurja. Možakar iz komisije pravi: "Tu zavijte desno, nato pa po starem mestnem jedru dalje do mojih naslednjih navodil." Jaz pa zasučem levo, parkiram brez dodatnih pojasnil pred hotelom in vrat niti ne zaprem za sabo, tako odhitim iskat stranišče. "Kaj je že naredil?" še slišim vprašati inštruktorja začudenega možakarja, ki se na zadnjih sedežih avtomobila kar nekako ni mogel odločiti, kaj bi vpisal v svoje papiije. Počakala sta me pred avtom, da sem jima razložil: “Lahko gremo dalje, mi je že odleglo." 'Vam bom koj pisal minus točke, če še to enkrat samkrat naredite," je rekla izpitna komisija, preden smo šli dalje. Ravno smo nameravali izza ovinka priti na glavno cesto mesta, ko nam je namero skazil policaj. Kar ustavil nas je. "Kam pa vi?" reče oziraje se okoli po ulicah. "Izpit delamo!" skoraj hkrati odvrnemo. "Kje pa imate koga, da bi vas nadziral? Kaj ne veste, da tod ne smete?!" “Kako? Saj to je glavna cesta?" je ugovarjal inštruktor. "Je, pa so tanki na njej!" nas je počasi začel upeljevati v dogodke junijske vojne. "Kaj? Kam se pa peljejo?" vprašam presenečen. "Nikamor! Smo barikade postavili," pove policaj vzneseno. "Nihče ne more mimo!" "A avtošole tudi ne?" sem jaz hotel svoj izpit vseeno odpeljati do konca. "Pa kaj, ste vi blesavi?! 'Vojno imate v državi, pa bi izpit delali pred goseničarji..." "Kaj so oni tudi tu?" "Ne, moja stara mama! Dajmo, zbrišite!" je postajal policaj čedalje bolj neobrit. Peljemo se nazaj, inštruktor nagovori najinega spremljevalca: "Pa menda ja niso izvedli državnega udara?" "Udar? Kdo?" si nisem mogel kaj, da ne bi vprašal. 'Ja, vojska! pojasni, ne da bi mi bilo kaj bolj jasno. "A avstrijska?" "Ne, teslo, naša!" "A, če so naši, proti komu so pa?" sem obema razgaljal svojo politično neosveščenost. "Nam!" "Kdo, a Avstrijci?" "Ah, daj pritisni na radiju poročila," naveličano reče, ko smo bili že v najbolj stranski ulici, kar smo jih našli. Nato. “Tako je, kot so rekli. Pokrov jim je počil!" ugotovimo. "Kje bom pa zdaj naredil izpit, če imajo zunaj manevre?" sem bil jezen, ko sem čutil, da ga ne bom. "Mali, pejt domov, pa se skrij v rukzak dokler ne mine, to niso manevri! To je ta prava vojna, ta pravi metki, pa orng sranje!" In je šel moj prvi poskus priti do vozniškega izpita po vodi. vici po gornjesavin/sKo PSEVDONIM Dopisnik Savinjskih novic se je preselil v novo podnajemniško stanovanje in pojasnjuje svoji novi stanodajalki: "Veste, jaz pišem v Savinjskih novicah in pri tem uporabljem psevdonim..." "Uporabljajte vi kar hočete, samo pod pogojem, da ne porabite preveč elektrike!" VSE NAJBOLJŠE... "Srečen rojstni dan, očka!" "Hvala sinko! Če me želiš z nečem obdarovati, me lahko z odličnim šolskim uspehom..." "Prepozno, oči. Sem ti že kupil kravato." ŠPORTNA NAPOVED V SPRIČEVALU "Zakaj ste mojemu sinu dali enko iz matematike?" "Ker v našem šolskem sistemu nimamo manjše ocene." REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: adamit. netivo, apetit gen, Co. Olševa. Mia. uši. nadškof, pled, unikat. Pekre, naval, žirafa, kler. kolonel. Ag. psiha. azi. e p akta, Elis. ate. Liridi, T. Signac. vojak. Kenda. omega. MINI SLOVARČEK: ANEKUMENA : Neobljudeni deli sveta ELEMI : Tropska otrdela smola nekaterih izumrlih dreves EPANAGORA : Bizantinski zakonik iz 9. stoletja KIANTA: Finsko Jezero Rešitev izpolnjevanke iz prejšnje številke: TIROSEK j OPEKE 1. Manjša cerkvena zgradba 2. Nebesno telo, ki se vrti okrog sonca 3. Dejavnik, činitelj 4. Manjša gostilna, bife 5. Tenisu podobna igra 6. Moški, ki mu je umrla žena Besede začnite vpisovati v polja s številkami in nadaljujte y smeri urinega kazalca. 1 2 3 O O O O O O O O O A A A A A A A A A 4 5 6 Na označenih poljih dobite ime dveh vrhov v Savinjskih alpah. MR OGLASI MALI OGLASI [iHorlm si e Ižfealt ! prab to... I ANTENE IN RTV SERVIS I Nudimo antenske meritve, instalacije in montaže sistemov, j Vrtljivi satelitski sistemi in dekoderji. Popravilo TV Gorenje J ter vgradnja teletekstov. Prašnikar s.p. 845-194. SERVIS - ELEKTROINSTALACIJE [Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni Igorilci... Se priporoča Elektromehanika Černjavčič Janko s.p., I Bočna 81, tel. 843-611 Irtv servis purnat I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio -I tudi na vašem domu. RTV servis Purnat, tel. 843-424. I “NATAŠA" d.o.o. KEMIČNA ČISTILNICA ŠOŠTANJ I Cenjene stranke obveščam, da smo začeli s pobiranjem ar-jtiklov za kemično čiščenje v Mozirju pri Matjažu v trgovini JMVM. Pridite in se o kvaliteti prepričajte! IZDELAVA IN POPRAVILO VSEH VRST GIBLJIVIH CEVI: ■ za hidravliko, zrak, paro, gorivo, bojlerje, kotličke, tuše in j pralne stroje, tel. 831-585. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN [Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, I gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel.831-109. I URARSTVO LJUBNO OB SAVINJI IVelika izbira ur po ugodnih cenah! Ure za otroke od 2.200 I SIT dalje. Unikatne stenske ure! Tel.: 841-084. |IZA - JEZIKOVNA ŠOLA - ZA "AKTIVNE" I POČITNICE I začetni tečaj angleščine za otroke in odrasle * dodatni in Idopol nilni tečaj za osnovnošolce in srednješolce * os-ivežitveni tečaj angleške slovnice + konverzacija za odrasle j* inštrukcije * prevajanje * tel. 841-529 DIANA d.o.o. V NAŠI PRODAJALNI VAM NUDIMO j lovsko opremo, ribiško opremo, daljnoglede, šotore HIGH j PEAK in FERRINO, spalne vreče, pasjo hrano in opremo za Ipse,... telefon 831-757. I_____________________________________________ POGREBNE STORITVE □ B BOLEČI IZGUBI BLIŽNJEGA NUDIMD PD KONKURENČNIH CENAH: - PREVOZ Z AUTOFURGONOM (VKLJUČNO NA UPEPELITEV) • DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU - IZKOP GROBNIH JAM - POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ - UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE - odštejemo zakonsko pogrebnino Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 125,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.250,00 SIT. Mali oglas pod šifro: 1.250 SIT_____________________________ Prodam kozo z mladičem, cena po dogovoru, tel. 832-137. Kupim obračalnik za motokultivator Gorenje Muta, tel. 843-449 zvečer. Hišo z zemljiščem in skednjem prodam na Kropi 19. P.S. Gorenje gold WA 608x skoraj nov prodam, tel. 832-378. Prodam osuševalno napravo za seno, Zagožen, 841-094. Prodam celotno opremo za manjši trgovski lokal - police pulta, regal, stojalo, cena 2.000 DEM, tel. 853-551. Kupim prozorno strešno opeko Kikinda model 272, tel. 831-698. Prodam Jugo skala letnik okt. ’89, tel. 832-960. Prodam večjo sedežno garnituro Meblo, tel. 841-104. Ugodno prodam prenosni barvni TV Philips 32 cm, cena 400 DEM, tel. 832-232. Zgodnji krompir beli (moriš bard) prodam, tel. 831-377. Prodam sivorjavega bikca starega 8 tednov, primeren za nadaljno rejo. Korenjak, tel. 831-256. Hondo HB letnik 91’ ali 92’ kupim, tel. 39-234. Prodam dirkalno kolo, pet prestav, tel. 831-283. Ugodno prodam novo pasjo uto, tel. 832-489. Prodam otroški avtosedež, tel. 832-135. Prodam hišo v centru Nazarij. Naslov v uredništvu. Kupim karto za premog velenjski lignit, Cmager Drago, Solčava. Prodam gozdarja z nakladalcem TAM 170 T z dvema pogonoma, reg. do. 4.4.96, tel. 063/843-222. Prodam prašiča za zakol in težji šivalni stroj Singer, tel. 844-367, Milena. "Alfa laval” črpalka VP9 ugodno prodam, tel. 831-484. Prodam videokamero Blaupunkt HQ VHS C z vso dodatno opremo, 900 DEM, tel. 832-926. Kupim vikend ali parcelo na območju Savinjske doline, tel. 714-176. Suhe štuke 8 cm in mlado kravo za zakol prodam, tel. 841-196. Trodelno Glinovo okno z roleto prodam, tel. 831-585. Prodam Golf JX diesel 1. 1986/87, tel. 843-288. CTX 80 1. 89 prodam, cena po dogovoru, tel. 844-134. Citroen GA, l. 81 modre barve prodam za 60.000 SIT ali 750 DEM, tel. 832-054. Kupim Tomos avtomatic po ugodni ceni, tel. 831-268. Prodam malo rabljen kombiniran otroški voziček peg, tel. 832-544. Prodam malo rabljen mešalec za beton, tel. 832-552, zvečer. Prodam fasadni izolacijski omet v cvetni barvi za 250 m2 po ugodni ceni, tel. 831-825. Sušilni stroj, praktično nov prodam, 831-765. Prodam strešno opeko Vinkovci Polmediteran 204 M, 4000 kom. Tel.: 063/841-222 V SAVINJSKI DOLINI KUPUJEMO CENEJE Kje? V prodajalnah SAVINJSKA trgovska družba Žalec iJtej? Kolesa, pohištvo, pralni stroji, TV aparati, tekstil in še in še... Kako? Na KREDIT z odplačilno dobo do mesecev, brez pologa in s samo 8% realno obrestno mero. Minimalni mesečni obrok od 8.100 SIT napipj PRI NAS KUPUJEJO CELO SAVINICANI! Parižlje 1, Braslovče TEL. 063/720-181, 720-065, fax: 720-065 MOBITEL 0609-617-441 Vse za VODOVOD CENTRALNO OGREVANJE in opremo kopalnice oljni gorilec JOANN6S RZ 3 s predgretjem... 55.837,00 FIRST Rototehniko,... POS6BNA PONUDBA €l€KTRIČN€ VODN€ ČRPALK6 IN PRIBOR ZA ZALIVANJ6 dostava na dom ugodni plačilni pogoji montaža trGOVINA-ENkrajcar j -i tel: 841-512 SENČNIKI PODSTAVKI ZA SENČNIKE HLADILNE TORBE OD 1.990 SIT 990 SIT 2.400 SIT DALJE VLOŽKI ZA HLADILNE TORBE 2/1 170 SIT BarcafFe 100 g 139 SIT Pampers plenice 1.499 SIT olje Zvezda (na zaboj) pivo zaboj juice Fructal 1 I 159,90 SIT 1.890 SIT 115 SIT SAMOKOLNICE 3.800 SIT MLEKOVIT 4.290 SIT krmilna moka s PD 16,80 SIT brez PD 15,96 SIT Koruza nad 500kg 19.90 SIT ali z dostavo 20.90 SIT UGODNO: JEČMEN IN KRMILA. Celje - skladišče r mvwyiv ( D-Per 7/1995 5000002527,13 PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. I OBVESTILO NAŠIM COBISS Od 01.07.1995 podaljšujemo odpiralni čas v vseh poslovalnicah BLAGOVNICE MOZIRJE do 20. ure. V prodajalni SAMO MOZIRJE pa od 7.00 ure do 19.00 ure in od 7.00 ure do 12.00 ure ob sobotah. Poletna nagradna igra 1. nagrada: vikend paket za dve osebi v Vilah Terme v Zrečah 2. nagrada: vikend paket za dve osebi v hotelu Planja B na Rogli 3. nagrada: kopanje s kosilom v Termah Zreče za tri osebe 4. nagrada: kopanje s kosilom v Termah Zreče za dve osebe 5. nagrada: kopanje za dve osebe v Termah Zreče V petih številkah Savinjskih novic bomo objavili pet delov fotografije Term Zreče. Vaša naloga, spoštovane bralke in bralci, pa je, da vseh pet delov na koncu sestavite v celoto, nalepite na dopisnico in najkasneje do 1. septembra 1995 pošljete na naslov našega uredništva. Med pravočasno prispelimi dopisnicami bomo izžrebali pet zgoraj naštetih nagrad.