0S*f- 8^ k ^ ,ub It ^ >0l°°2( Primorski dnevnik Poštnina plačana v gotovim ~ Abb. postale I gruppo Ldia 250 lir Leto XXXV. Št. 80 (10.299) TRST, nedelja, 8. aprila 1979 H V TTU l3 m“1a,1945' njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 19« v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» — J e u ; od^&septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «SIovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. m aja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Odločno za naše pravice! Slovenska kulturno - gospodarska zveza ima danes svoj. 12. občni zbor od svoje ustanovitve v letu 1954. čeprav gre za izpolnitev redne statutarne obveznosti, ima letošnji občni zbor vendarle poseben značaj in pomen, ki ga opredeljuje trenutni politični položaj, za kate-rega je — kar zadeva manjšino neposredno — značilna zaostritev gonje proti priznanju in uzakonitvi Pravic slovenske narodnostne skupnosti v okviru globalnega zaščitnega zakona, o katerem teče razprava v posebni komisiji predsedstva vlade in za katerega so nekatere politične sile tudi pripravile ustrezne zakonske predloge, večina drugih demokratičnih sil pa tako zabito podpira, čeprav z določenimi razlikami v vsebinskem in teritorialnem obsegu zaščite. Današnji občni zbor SKGZ bo podal oceno sedanjega položaja slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini s Širšega vidika splošnega političnega položaja v državi in v svetu, z vidika obveznosti, ki jih italijanski državi in italijanski družbi nalagajo do naše manjšine ustava, osimski sporazumi in cela vrsta Mednarodnih dokumentov in listin, nanašajočih se na specifiko manjšinske problematike. Potrdil pa l*o tudi zahteve, ki jih slovenska narodnostna skupnost enotno postavlja za svojo zaščito in opredelil načela, ki se morajo upoštevati Pri izdelavi globalnega zaščitnega zakona. Ta načela so vsebovana v ^Dokumentu SKGZ o pravicah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji*, ki bo predložen v odobritev današnjemu občnemu zboru. — Predsedniku SKGZ Borisu Ra-Cetu smo zastavili vprašanje: kaj Je narekovalo ta dokument, potem ko je SKGZ že leta 1971 izdelala svoj «paket» zahtev za slovensko manjšino? — Naš dokument, ki bo vseboval kaj vse bi morali vključevati globalni zaščitni zakon po mnenju Slovenske kulturno - gospodarske zve-*e, je bil potreben zato, ker so se v vseh teh letih boja za uzakonitev pravic slovenske narodnostne skupnosti, izoblikovali tudi način in sredstva, kako naj bi naša narodnostna skupnost bila zaščitena. In to je bil redni državni zakon. Kot si omenil, je SKGZ izdelala svoj tpaket» pravic že leta 1971, po katerem bi bil potreben ustavni zakon, ki spreminja statut dežele Furlanije - Julijske krajine po vzorcu tridentinsko - južnotirolske avtonomne dežele. Takrat jč SKGZ svoj Paket izdelala iz načela, da ima-Slovenci pravico biti enako zaščiteni kot južnotirolski Nemci. Zaradi razmerja političnih sil v državi pa se jg izkazalo, da si v današnjem trenutku lahko pridobi-™o zaščito le z navadnim zakonom, ki je zadobil ime «globalni zaščitni zakon*. Zaradi tega je bilo treba izoblikovati stališče, upoštevajoč možno-st’- ki jih daje današnji politični trenutek. Tako sestavljen dokument daje Slovenski kulturno • gospodarski zvezi konkretnejši material v boju za oblikovanje take-fla zakona. Izdelali pa nismo osnutka zakona, ker smo sodili, da to m Potrebno spričo treh že vloženih °snutkov in bo naš dokument prav tako zadostni inštrument v boju za Uresničitev v njem naštetih zahtev. . Med dokumentom SKGZ in poječimi zakonskimi osnutki KPI, >n SSk torej ni bistvenih razlik in Zato lahko trdimo, da vla-jja.io o bistvenih vprašanjih globalne zakonske zaščite enaki pogledi ... — Vsi trije predloženi osnutki £bajajo nedvomno iz enakih načel. Zaradi tega tudi ni med njimi bistvenih razlik. Nekateri od teh zakonskih osnutkov dajejo večjo telo enim, drugi drugim pravicam. Naš dokument poudarja predvsem vPrašanja kulture, gospodarstva in Politike s prostorom ter zagotovitve izvoljenih predstavnikov manj- r tedanja protislovenska gonja na ržaškem in v Benečiji je zavest-n° usmerila svoj udarec na zakonski osnutek, ki ga je predložila Ta usmeritev ima jasne dolo-cene politične cilje, ki pa — kot vidimo — ne ustreza dejanskemu stanju spričo podobnosti vseh o-snutkov. Nacionalistični krogi radi poudarjajo, da komunistični o-snutek obsega več kot pa zahtevamo sami Slovenci. Že dejstva, ki smo jih prej omenili, in naš *paket» iz leta 1971 pričajo, da Slovenci zahtevamo več kot predvideva osnutek KPI, da pa smo se morali odpovedati tem celovitim zahtevam iz političnih razlogov. — Kaj potem pričakujemo danes, ko je — kot se zdi — dolgoletni boj za globalno zakonsko zaščito naših pravic v odločilni fazi, od demokratičnih družbenih sil? — Od teh sil pričakujemo široko politično akcijo, ki bi razkrinkavala početje nacionalističnih skupin in utemeljevala nujnost, da Slovenci dosežemo uveljavitev naših pravic in s tem tudi enakopravnost na celotnem narodnostno mešanem o-zemlju. Nekatere od teh so sicer bile v tem času aktivne in so delovale v tem smislu, večina njih pa tega žal ni storila, nekatere so se celo postavile na dvoumna stališča. V prvi vrsti mislim tu na Krščansko demokracijo, ki je do pred kratkim nasprotovala globalnemu zaščitnemu zakonu in je ta koncept sprejela šele po nasprotovanjih in dolgih ter napornih pre- SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA vabi na XII. OBČNI ZBOR ki bo danes, 8. aprila, ob 9.30 v Kulturnem domu v Trstu DNEVNI RED: 1. otvoritev in poročilo pred-/ sednika 2. sprejetje dokumenta SKGZ za globalno zaščito Slovencev v Italiji 3. pozdrav.' gostov 4. razprava o poročilih 5. nadaljevanje razprave in zaključki 6. razrešnic-a in volitve 7. razno IZVRŠNI ODBOR pričevanjih samih Slovencev in drugih demokratičnih sil. Obžalujemo, da se KD pri obravnavanju naših vprašanj vse preveč ozira na liste sile v italijanski družbi, ki nasprotujejo naši zaščiti. Iz tega tudi izhaja kolebanje te stranke, včasih tudi taka stališča o nekaterih vprašanjih, ki so zelo blizu tistim silam, ki so nam nasprotne. — Ali ue nosijo zato prav te sile vsaj del soodgovornosti, da je imela protislovenska gonja Liste za Trst, fašistov in drugih desničarjev in nacionalistov med tržaškim italijanskim prebivalstvom tako nepričakovan odziv? — Da, seveda, del odgovornosti pade prav na te si’* zaradi njihove politike v preteklosti. Dobro se spominjamo nasprotovanja KD, da bi, recimo, v tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu lahko slovenski svetovalci govorili slovensko. Najprej se je izgovarjala, da tega zakon ne predvideva, potem pa je trdila, da mora biti sprejet tak zakon, ki bo vseboval to pravico. Podobno stališče je KD zavzela tudi ob drugih naših zahtevah. Znano je, na primer, da je KD bila za postopno uresničevanje naših pravic. Toda če se je že za to opredelila, potem bi vsaj v teh 25 letih, odkar je Trst z londonskim sporazumom spet prišel v meje Italije, morala uveljavljati to postopnost s tem, da bi dala možnost uresničevanja po sameznih pravic. Tu mislim na ra bo slovenskega jezika v izvoljenih organih, na uveljavljanje sloven skega jezika v uradih in na sodi ščih, na razširjanje mreže sloven skih šol, na uvajanje učenja slo venskega jezika v Benečiji, na u vajanje slovenske toponomastike, poimenovanje ulic v Trstu in Gorici po pomembnih Slovencih in podobno. — če se je gonja proti pravicam Slovencev začela v Trstu kot tradicionalnem centru nacionalizma v določenih meščanskih krogih, pa ni nič manj ostra v videmski pokrajini in kjer stojijo za njo tudi sile, ki imajo do Slovencev na Tržaškem in Goriškem vsaj delno drugačen odnos... — To, kar danes počenjajo nacionalistična desnica in fašisti, je pravzaprav nadaljevanje politike nekdanjega nacionalnega bloka, ki bi morala biti za vedno pokopana. Na narodnostno mešanem ozemlju imamo dejansko dve središči vidnega nacionalizma: v Trstu in v Benečiji. Za Benečijo je znano, da so se vsakokrat v preteklosti, ko je izgledalo, da bi tudi Benečija bila vključena v kakšni obliki v priznavanje narodnostnih pravic, tudi tam dvignile konservativne in nacionalistične sile. Zadnjo tako večjo akcijo so izvedli pred 17 leti, k0 je bil pred parlamentom statut dežele Furlanije - Julijske krajine. V Benečiji so v vsaki protislovenski gonji uporabili ista ustrahovalna sredstva, češ da se vsak Benečan, ki se smatra za Slovenca, izjavlja za odcep teh krajev od Italije in za priključitev k Jugoslaviji. Prav tako so politične sile v videmski pokrajini, ki so nasprotovale priznavanju obstoja slovenske manjšine v tej pokrajini, vedno trdile, da se Slovenci v Benečiji niso še identificirali. Neglede na to, da je že splošno sprejet kriterij, da je treba priznati tisto manjšino, ki s samim ohranjanjem svojega jezika, šeg in navad dokazuje, da pripada k določeni narodnostni skupnosti, so Slovenci v videmski pokrajini prav v zadnjih letih dokazali s svojo aktivnostjo, z raznimi posegi, predvsem pa z Listino o pravicah Slovencev v videmski pokrajini, ki so jo izdelali lani, da so in da hočejo biti polnopravni in enakovredni z ostalimi Slovenci. — SKGZ je manjšinska organizacija, ki je s svojo množičnostjo in s sVojo avtoriteto vedno vodila svoj boj za narodnostne pravice načelno, na osnovi široke enotnosti ne le Slovencev, marveč tudi vseh demokratičnih sil družbe, katere del smo. Današnji občni zbor bo izzvenel tudi v tem smishrf ., — Današnji občni zbor bo po eni strani pozval vse demokratične sile, naj prepričujejo javno mnenje o nujnosti, da dobimo Slovenci svoje pravice in da zakon za našo globalno zaščito ne bo v ničemer prizadel italijanskega dela prebivalstva, marveč bo pomenil tisto, kar se v zadnjem času tako umestno poudarja — obogatitev celotne družbe. Naš današnji občni zbor bo hkrati tudi poziv vsem pripadnikom naše narodnostne skupnosti naj v tem trenutku, ki je za nas Slovence v Italiji tako važen, izkazujejo svojo pripadnost in naj jo dokazujejo z zahtevo po praktičnem izvajanju naših pravic. Potrdil bo, da ne bomo odnehali dokler ne bo naša skupnost in vsak njen posameznik užival vse narodne pravice in z njimi tudi enakopravnost. Zapisal j.k. OBČNI ZBOR ISO V ZELEZNI KAPLI NA KOROŠKEM, Koroški Slovenci odločno zahtevajo nacionalno in socialno enakopravnost Referata sta imela predsednik Zveze slovenskih organizacij Franci Zvvitter in tajnik Feliks Wieser -140 delegatov s celotnega dvojezičnega ozemlja - Plodna diskusija (Od našega poročevalca) CELOVEC — »Doba od zadnjega občnega zbora dne 14. decembra 1975 do danes predstavlja, kar zadeva našo narodno skupnost, brez dvoma najbolj razburkano in usode polno dobo po letu 1945. Neposredno po občnem zboru se je pričela odločilna borba proti formalni ureditvi življenjskih vprašanj našega ljudstva v smislu zahtev nemških nacionalistov brez kakršnegakoli upoštevanja konstruktivnih predlogov in upravičenih pomislekov prizadete narodne skupnosti; točno leto na-vrh smo b:li konfrontirani s preštevanjem ali bolje rečeno z ugotavljanjem manjšine, ki smo ga prej u- speli skozi dvajset let preprečiti; kljub uspelemu bojkotu preštevanja sta vlada in zakonodajalec s pravcatim žonglerstvom vzela neuporabne številke preštevanja za osnovo odredb o sosvetih narodnih skupnosti, o topografskih označbah in krajevnih napisih in o u-porabi slovenskega uradnega jezika pred sodnimi in upravnimi o-blastmi.* S tako oznako triletnega obdobja v življenju koroških Slovencev, ki jo je podal predsednik Zveze slovenskih organizacij Franci Zvvitter, se je začel včeraj v Železni Kapli občni zbor ZSO. Občnega zbora se je udeležilo 140 delegatov iz celotnega dvojezičnega ozemlja Koroške, prisotni pa so bili še predstavniki družbenopolitičnega življenja iz matične domovine, delegacija SKGZ in predstavniki ostalih organizacij koroških Slovencev. Občni zbor ZSO je tako izzvenel kot mogočna manifestacija, ki je še enkrat potrdila zahtevo in voljo Slovencev onstran Karavank, da se enakopravno vključijo v življenje države, v kateri prebivajo, seveda ob popolnem nacionalnem in socialnem priznanju in na načelih enakopravnosti. Predsednik ZSO Franci Zvvitter je nato v svojem daljšem referatu podrobno analiziral situacijo znotraj slovenske narodnostne skupnosti same kot tudi stališča manjšine in avstrijske vlade, ki so zaenkrat nezdružljiva in hudo bremenijo medsebojne odnose. »Koroški Slovenci smo vedno poudarjali pripravljenost na enakopraven dialog, ampak ne s sosveti, temveč s tako ustanovo, ki bi dejansko omogočala narodni skupnosti kot | subjektu polnopravno soodločanji. Vendar to se do sedaj ni dogajalo. Sad take metode reševanja je avtokratična sedmo-julijska zakonodaja, ki problemov ni rešila, marveč jih je pomnožila in dejansko še bolj komplici-rala*. Zvvitter je nato opredelil odnos avstrijskih političnih strank do manjšinskega vprašanja. Glede socialistov je dejal, da se vedno in povsod proglašajo za zaveznike slovenske narodnostne skupnosti, «to pa so sicer le programska in volilna načela, ki v prak- TEHERAN — «Pred nekaj minutami je bil usmrčen Aniir Abas Hoveida, predsednik iranske vlade celih trinajst let.* S tem lakoničnim sporočilom med sinočnjim radijskim dnevnikom «glasa islamske revolucije« so Iranci in svet izvedeli za razsodbo in za smrt obenem, bivšega najtesnejšega ša-hovega sodelavca, uresničitelja tiranske modernizacije*. Bazarganu je pred tedni uspelo, da je z grožnjo svojega odstopa prisilil Homeinija, da ustavi islamska revolucionarna sodišča in o-mogoči obtožencem normalne sodne postopke. Stari ajatulah pa je potrpel le do izida referenduma, da je ponovno pognal v tek svoja «koranska sodišča*. Poleg Ho-veide so včeraj namreč usmrtili še šest pripadnikov vojske, med njimi dva generala. Le redki v Iranu objokujejo smrt bivših ša-hovih sodelavcev, tudi v tujini so se sprijaznili s čistko privržencev bivšega režima, a vseh moti taj- Novinarji iz Italije in Jugoslavije bodo spremljali občni zbor SKGZ si do danes še nikakor niso našla realizacije. Toda po dogodkih in razvoju zadnjih let imajo ta načela brez dvoma gotovo težo in tehtnost, ki je ni mogoče prezreti*. Ljudska stranka svojih protislovenskih stališč ni spremenila, medtem ko se v vrstah komunistične stranke, čeprav počasi, vendarle nekaj premika. Potem ko je predsednik ZSO a-naliziral še druge aspekte v življenju koroških Slovencev (gospodarskega, kulturnega, šolstvo itd.), je opredelil še vlogo Zveze slovenskih organizacij: »ZSO je široko solidarnostno gibanje, ki iz ideoloških razlogov ne izključuje nikogar, marveč pozdravlja vsako demokratično gibanje, ki podpira naša prizadevanja za nacionalno in socialno enakopravnost. Tako je treba pojmovati naše odnose do različnih gibanj*. Franci Zwitter pa je svoj govor zaključil z besedami: «Pojdimo na delo, brez o-klevanja, smelo in odločno, enotni in strnjeni med seboj, z zaupanjem v lastne sile, v pomoč matičnega naroda in podporo demokratičnih sil doma in v svetu*. Tajnik ZSO Feliks Wieser je prav tako podrobno pretresel zadnji triletni razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in pri tem ugotovil, da so bili brez dvoma doseženi vidni uspehi: »Skoraj na vseh področjih so zaživele MARIJ ČUK (Nadaljevanje na zadnji strani) PROPAGANDNI STROJI SO ZE STEKLI Stranke začele oblikovati svojo volilno strategijo Vlada bo v torek dokončno odločila o vprašanju združitve političnih volitev z evropskimi RIM — Včeraj zjutraj se je v Rimu sestal državni svet, ki bo moral odgovoriti ali so politične volitve združljive z evropskimi z zgolj administrativnim odlokom. Daši ima sklep sveta le značaj priporočila, ki ga vlada lahko upošteva ali ne, pa komentatorji vendarle pripisujejo mnenju sveta precejšnjo važnost, saj se bo Andreotti lahko vselej skliceval nanj, če bi mu kdo očital samovoljno odločitev. Predvsem gre tu za socialiste, ki odločno zahtevajo združitev in dolžijo predsednika vlade, da je prelomil dano besedo. V pričakovanju sklepa vlade, ki bo znan v torek, stranke pripravljajo propagandne stroje, ki bodo čez nekaj dni stekli s polno paro. Glavne smernice volilne kampanje osrednjih političnih sil, krščanskih demokratov, komunistov in socia- IlllllllllllllllllllUlllllllllllllliililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiin,,|,|,|,im,|„U|,|,|,M,|„|||m|m||„||l||||||||||||||||n||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||)||||| PO ZMAGI HOMEINIJA NA REFERENDUMU Nove obsodbe islamskih sodišč v Iranu Bivšega premiera Heveido včeraj usmrtili Zaostritev političnega položaja pred volitvami v ustavodajno skupščino V našem uredništvu sta bili včeraj tiskovni konferenci predstavnikov Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki so seznanili novinarje iz Italije in Jugoslavije, ki bodo spremljali občni zbor SKGZ z zahtevami slovenske narodnostne skupnosti, s položajem v Trstu in z nameni organizacije ter današnjega občnega zbora. Poročilo na drugi strani. Na sliki: ravnatelj SLORI dr. Šiškovič med razgovorom z italijanskimi novinarji njjst in naglica islamskih revolucionarnih sodišč. Levičarske in laične iranske sile in verjetno sama Bazarganova vlada obsojajo procese za zaprtimi vrati, ki zmanjšujejo ugled i-ranske revolucije v svetu. Homeiniju pa je malo mar mnenje »nevernikov*, z usmrtitvami hoče dokazati vsem tistim, ki se nočejo sprijazniti z novonastalim položajem, da jih bo neusmiljeno strl. Nemogoče je ugotoviti, ali so sedanje smrtne obsodbe znak Homeinijeve šibkosti ali pa izraz njegove koranske ortodoksnosti; vsekakor je položaj v Iranu skrajno napet in protisloven. Dvovladje Bazargan - Homeini se nadaljuje, kot vedno pa obvelja ajatulahova beseda. Zaostrujejo se stališča med laičnimi silami in islamskimi in-tegralisti, ki zahtevajo pravovernost in odpravo vsega kar ni v duhu s koranskimi nauki. Opazovalci domnevajo, da bo prej ali slej ponovno počilo, če drugega ne ob sestavi »islamske ustave*. Prvega junija bodo volitve za ustavodajno skupščino in bodo praktično prvo preverjanje političnih sil, ki so z revolucijo strle šahov režim, (voc) Črnski voditelj žrtev južnoafriškega rasizma PRETORIA — Solomona Ma-hlanguja, 23-letnega predstavnika južnoafriškega revolucionarnega gibanja za pravice črncev, so včeraj obesili v glavnem zaporu v Pretorii. Mahlangu je bil obsojen na smrt, ker so ga oboroženega zasačili med neredi v Johannesburgu leta 1977, kjer sta bila ubita dva belca. Sodišče ni nikoli dokazalo krivde mladega revolucionarja, smrtno obsodbo pa so včeraj kljub temu izvršili, čeprav so iz vsega sveta dospele prošnje za pomilostitev. Vojaški udar v Mavretaniji PARIZ — Z vojaškim udarom je včeraj v Mavretaniji prevzel o-blast polkovnik Ahmed Ould Bou-ceif. Negodovanje, ki je prevladovalo v tej državi vsa zadnja leta, se je končalo z državnim udarom, ki naj bi rešil vsa protislovja, ki so zaznamovale prejšnji režim. Kot znano, gre v Mavreta- *; oziroma gverilo z gibanjem Poli-sarja, ki zahteva ustanovitev svoje lastne države na območju bivše španske Sahare, ki sta si jo leta 1975 razdelila Maroko in Mavretanija. Dalje obstajajo v tej državi ostra nasprotja med arabskimi muslimani in Afričani, ki so se še zaostrila v zadnjih mesecih, saj so črnci nastopili proti vladi, češ da iim ne priznava niti najosnovnejših pravic. Kaže, da so polkovnika Bouceifa podprli tudi črnski vojaki. KAIRO — Egiptovska vlada je včeraj sklenila, da odpokliče svoje veleposlanike iz Saudove Arabije, Kuvajta, Katarja, Bahreina, Tunizije, Maroka in iz Federacije arabskih emiratov. To je Sadatov odgovor na bagdadski vrh, kjer so obsodili izraelsko - egiptovski mirovni sporazum. listov pa so vsekakor znane. Krščanska demokracija opira svojo propagando predvsem na napad na komuniste, ki jih dolži, da so s svojo nepopustljivostjo in z nesprejemljivimi pogoji povzročili vladno krizo. To je v svojem včerajšnjem govoru v Veroni poudaril tudi bivši vladni predsednik Mariano Rumor, ki je v en sam glas s predsednikom stranke Pic-colijem ter sekretarjem Zaccagni-nijem ponovil, da KD ne bo nikoli pristala na vlado, v kateri bi bili zastopani tudi komunisti. Rumor je v svojem dolgem posegu še zaostril obtožbe, ki jih je na račun KPI izrekel Piccoli, ter dejal, da to stališče ni samo posledica mednarodnih razmer, pač pa predvsem zato, ker sta demo-krščanska in komunistična vizija sveta povsem različni in alternativni. Voditelj iz Veneta je tudi dodal, da je tudi nedavni kongres KPI pokazal, kako komunisti trmasto vztrajajo pri stari ideologiji. Komunisti s svoje strani pa poudarjajo, da KPI kot velika ljudska in demokratična sila mora biti prisotna v vladi in opominjajo KD, da niso več pripravljeni na »križev pot*, ki so ga prehodili v zadnjem poltretjem letu. Kot izhaja iz posegov Giorgia Napolitana in Luče Pavolinija, se KPI ne zadovoljuje več z večino demokratične enotnosti pač pa zahteva, naj tej večini ustreza tudi predstavništvo vseh strank v vladi. Komunisti poudarjajo, da je potreben napredek levice ter premik ravnovesij v progresivnem smislu, da se da politiki demokratične solidarnosti in enotnosti nova vsebina. V ta namen komunisti pozivajo socialiste, naj ne pretiravajo s polemiko o združitvi političnih in evropskih volitev, saj «ni bistveno, če bomo volili 3., 9. ali 10. marca, bistveno je pravilno usmeriti polemiko, kakšne sile premakniti, da dosežemo novo ravnovesje*. Zaenkrat je ta poziv naletel pri socialistih na gluha ušesa. Za Craxija kot za ostale socialistične voditelje je združitev evropskih in političnih volitev bistvene važnosti. PSI hoče zrasti, da bo kot tretja socialistična sila lahko odigrala še bolj avtonomno vlogo. Socialisti nadalje obtožujejo KPI, da je zagrešila hudo napako, ko je s svojo nepopustljivostjo povzročila krizo večine demokratične e-notnosti, kljub temu pa so pripravljeni na sodelovanje in enoten nastop, vendar pa s pogojem, da pride do razjasnitve, (vt) uiiiiiiiiiiinii»iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiii|ii|(||||||||l|||||||||||ll|,||,ll||imimi|||um V TURINU'r MILANU, PADOVI IN RIMU Kopica aretacij med pripadniki gibanja »delavske avtonomije* RIM — Na ukaz rimskega sodstva so agenti Digos in protiterorističnih oddelkov aretirali kopico pripadnikov ultralevega gibanja »delavska avtonomija* (autonomia operaia) v italijanskem glavnem mestu in v številnih severnoitalijanskih mestih. Med aretiranimi so vidni predstavniki gibanja, ki so od nekdaj imeli vodilno vlogo najbolj skrajnega krila izven-parlamentarne levice kot Oreste Scalzone, Toni Negri, Emilio Vešče in drugi. Skupno z njimi je bil v Padovi aretiran tudi časnikar Giuseppe Nicotri, bivši sodelavec tednika »Espresso* in dopisnik časopisa »La Repubblica*. Skupno so policisti v raznih mestih priprli 16 ljudi, ki jih sedaj zaslišujejo. Kaže vsekakor, da širokopotezna akcija še ni končana in ne gre izključiti možnosti novih aretacij. Spričo neprodirne molčečnosti preiskovalcev (v Turinu, Milanu, Padovi, Rimu in Rovigu je časnikarjem dobesedno prepovedan vstop v kvesturo) ni točno znano, česa so aretirani osumljeni, govori pa se vsekakor o morebitnih povezavah s pokolom v Ul. Fani. Vezni člen naj bi bil prof. Toni Negri, bivši voditelj ultralevih skrajnežev v Bologni, za katerega je sodnik Gallucci, ki vodi preiskavo o uboju Alda Mora, podpisal že pred časom zaporni nalog. Negrija naj bi policija izsledila v Milanu, kjer se je skrival že dalj časa. Po pričevanju pripadnikov avtonomije, ki so se včeraj popoldne zbrali na protestni manifestaciji v padovskem gledališču »Ruzzan-te» naj bi bili nekateri od aretiranih obtoženi, da so »ustanovili in vodili prevratniško organizacijo 'potere operaio’* Težko je soditi o teh ukrepih ob pomanjkanju podrobnejših informacij, vendar pa se je prav tako težko znebiti vtisa, da so se sodstvo in organi pregona zopet vsaj nekoliko prenaglili in udarili nekoliko na slepo, (vt) DANES, 8. APRILA, OB 9.30 V KULTURNEM DOMU V TRSTU XII. OBČNI ZBOR SKGZ SLOVENSKI NARODNOSTNI SKUPNOSTI IN NJENIM PRIPADNIKOM ZAGOTOVITI POLNE PRAVICE NA CELOTNEM NARODNOSTNO MEŠANEM OZEMLJU! TRŽAŠKI DNEVNIK 8. aprila 1979 VELIKO ZANIMANJE 1A BOJ NAŠE NARODNOSTNE SKUPNOSTI Ugledni časnikarji iz Italije in SFRJ bodo prisostvovali občnemu zboru SKGZ Na tiskovni konferenci v našem uredništvu sta jim spregovorila dr. Šiškovič in Bogo Samsa, pozdravil pa jih je J.Koren - Obisk v dolinski občini in v Kraški hiši Kulturni dom v Trstu bo danes ves dan prizorišče XII. občnega zbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze, za katerega vlada ne samo v slovenski zamejski, marveč tudi v širši italijanski in jugoslovanski javnosti veliko zanimanje, ki je odraz zavzetosti za sedanji trenutek naše narodnostne skupnosti v boju za globalno zakonsko zaščito njenih pravic, okrog katere se meri utrip stopnje demokratičnosti političnih sil družbe, v kateri živimo. Dokaz tega velikega zanimanja je tudi izjemno velik odziv ne samo krajevnega, pač pa tudi vsedržavnega italijanskega in jugoslovanskega tiska, saj so se že včeraj zbrali v Trstu dopisniki vseh najpomembnejših italijanskih in jugoslovanskih dnevnikov in radiotelevizije, ki bodo spremljali delo občnega zbora in o njem preko svojih listov seznanili italijansko in jugoslovansko javnost z zahtevami vseh Slovencev v Italiji in vseh demokratičnih sil za globalno uzakonitev narodnostnih pravic slovenske narodnostne skupnosti. Predstavniki SKGZ so v dopoldanskih urah priredili v našem uredništvu posebno tiskovno konferenco za posebne dopisnike osrednjih redakcij največjih italijanskih dnevnikov. Po kratkem pozdravu glavnega urednika našega dnevnika Jožeta Korena in gl. urednika agencije Alpe-Adria Boga Samse, je italijanske časnikarje seznanil z našo narodnostno problematiko in s splošnim političnim položajem v Trstu in v Benečiji s posebnim poudarkom na protislovenski gonji nacionalističnih skupin, član izvršnega odbora SKGZ dr. Karel šiškovič. Italijanski časnikarji so pokazali dobro poznavanje te problematike in veliko zanimanje za naše probleme. Na podobni popoldanski tiskovni konferenci za posebne dopisnike jugoslovanskih listov in radiotelevizije pa sta o teh vprašanjih spregovorila v imenu našega dnevnika J. Koren in podrobneje Bogo Samsa v svojstvu člana izvršnega odbora SKGZ. Tudi jugoslovanski časnikarji so z živim zanimanjem sledili njunemu izvajanju in zastavili še vrsto vprašanj o raznih aspektih našega boja za globalno zaščito in sedanje protislovenske gonje. Po dopoldanski tiskovni konferenci so se italijanski časnikarji v spremstvu novinarjev Primorskega dnevnika in agencija Ahje-Adria podali na kratek obisk I finsko občino, kjer jih je pred občinskim spomenikom sprejel župan Edvin Švab in drugi predstavniki občinskega odbora in sveta in jih seznanil s položajem v občini. Tu je prišlo tudi do naključnega srečanja s podpredsednikom deželnega odbora Colonijem in prefektom dr. Marrosujem, ki sta se mudila na obisku v dolinski občini in ki sta izkoristila priložnost za kratek razgovor s časnikarji. Zvečer so bili vsi italijanski in jugoslovanski časnikarji gostje zadruge «Naš Kras» v Kraški hiši v Repnu, kjer so jih pogostili s tera nom in kraškim pršutom in kjer ste jih s kratkim toda zavzetim nagovorom pozdravila predsednik zadruge «Naš Kras« Egon Kraus in podžupan repentabrske občine Sonja Balss. Časnikarji so si z velikim zanimanjem ogledali Kraško hišo kot arhitekturni spomenik naše slovenske kraške starožitnosti in pa razstavo eksponatov - grafik našega tržaškega slovenskega umetnika Lojzeta Spacala v Kraški galeriji, ki bo u-radno odprta v četrtek. Ob tej priložnosti je časnikarje kratko nago- Na dan vstaje vsi v Rossetti Le še dobrih petnajst dni nas loči od 25. aprila. Tedaj bo demokratična Italija proslavila dan vstaje proti nacifašistične-mu terorju, dan, ki je odbren-kal labodji spev Hitlerjevim in Mussolinijevim krvoločnim krdelom. Letošnja praznovanja se bodo odvijala, kakor sploh zadnja leta, v znamenju vnovične potrditve trajne zvestobe izročilom odporniškega gibanja, iz katerega je vzklila republiška ustava, hkrati pa tudi potrditev volje, da izborimo res dosledno izvajanje te ustave. Na primer, kolikor zadeva njena določila glede manjšinskih pravic. Tržaška osrednja proslava bo v Rossettijevem gledališču, ko bo Tržaški partizanski pevski zbor pod pokroviteljstvom VZ Pl - ANPI predstavil širši javnosti svoj novi program, triptih (Zemlja in narodu, katerega prvi del zajema pesmi narodnoosvobodilne vojne in odporniškega gibanja, drugi pesmi tretjega sveta in tretji mednarodne delavske pesmi. To bo idealna priložnost za vse Tržačane, ki so v srcu iskreni demokrati, da s prisotnostjo v Rossettiju javno izpričajo voljo preprečiti uresničitev naklepov najbolj nazadnjaških krogov v mestu in seveda fašistov, ki težijo k ponovnemu razrastu narodnostne mržnje in politične nestrpnosti. Z »Zemljo in narodi« bomo odločno rekli NE kaljenju dobrih odnosov med Italijani in Slovenci, med Italijo in Jugoslavijo. (dg) voril tudi predsednik SKGZ Boris Race in se jim zahvalil, da so se v tako velikem številu in tako kvalificirano odzvali vabilu za prisostvovanje občnemu zboru SKGZ z namenom, da seznanijo širšo italijansko in jugoslovansko javnost z našim težkim bojem za globalno zaščito naših pravic. Občni zbor se bo začel danes ob 9.30 v prisotnosti odposlancev in delegatov članic, predstavnikov demokratičnih političnih strank, izvoljenih organov, organizacij in ustanov ter drugih gostov, ki bodo s svojo prisotnostjo dali občnemu zboru poudarjen manifestativni značaj. Uspešno delovanje TKB na občnem zboru V Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška je bil včeraj 20. občni bor Tržaške kreditne banke. Poročilo u-pravnega sveta je podal članstvu predsednik Libero Polojaz, ki je u-vodoma omenil zaskrbljujoče nemire v mednarodnih odnosih, ki kvarno vplivajo na gospodarske razmere. Glede krajevnega gospodarstva je prikazal čedalje večji delež maloobmejnega turističnega in trgovinskega prometa, ki prispeva velik dotok tujih valut, po nekaterih ocenah celo še enkrat več kot tržaška luka. Ta dejavnost pa ne more nuditi Trstu trdnejše perspektive, zato je treba odpraviti vse ovire za hitro u-resničevanje osimskih sporazumov in zlasti mešane industrijske proste cone, ki predstavlja edinstveno priložnost za preporod tržaške industrije in za zaposlovanje mlade delovne sile. Po poglobljeni razpravi o obračunu, ki ob celotni bilančni vsoti 47 milijard in 466 milijonov izkazuje skoraj 160 milijonov lir čistega dobička, in katerega postavke dokazujejo stalno napredovanje slovenskega denarnega zavoda, je občni zbor odobril poročili upravnega sveta in nadzornega odbora ter računovodske dokumente. Tudi po telefonu V okviru protislovenske gonje, ki jo- v zadnjem času vodijo v Trstu določeni krogi, naj zabeležimo primer, ki nam neka bralka, fonirala prijaviti in ji med drugim pripovedovala, da ob sobotah, zaradi velikega števila jugoslovanskih, kupcev, ves Trst govori hrvat-sko ali slovensko, se je kar na lepem prekinila telefonska zveza in v slušalki se je oglasil ženski glas ter dejal: «Ridicola*. Bralka nam je povedala, da ni šlo za napako na telefonski zvezi, kajti ženski glas je bil preveč umirjen in gotov ter je bil tudi preveč jasen in razumljiv, kar pa ni značilno, za primere telefonskih prekinitev in napak. Zato se zaskrbljeno vprašujemo in vprašujemo telefonsko družbo, kako je mogoče, da se kaj takega lahko sploh dogaja. Bodo postali sedaj tudi telefoni sredstvo, prek katerega nas bodo reakcionarne sile ustrahovale? Danes ob 15. uri svečanost na Opčinah Danes bo na openski gmajni spominska svečanost v počastitev spomina 71 talcev, ki so jih nacisti ustrelili 3. aprila 1944, da bi se na krut način maščevali nad atentatom partizanov na opensko kinodvorano, v katerem je izgubilo življenje 7 Nemcev. Svečanost, ki jo prirejata openska sekcija VZPI-ANPI in prosvetno društvo Tabor se bo pričela ob 15. uri. Govorili bodo Miloš Budin, Au-gusto Seghene in edini preživeli talec Stevo Rodič. Sodelovali bodo pevski zbori «S. Kumar« z Repentabra, «V. Mirka s Proseka - Kontovela in (Primorec« iz Trebč. Svečanost s koncertom pevskih zborov se bo nadaljevala ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer bodo tudi odprli razstavo partizanske grafike. Priložnostni govor bo imel Iztok Durjava, kustos Muzeja ljudske revolucije Slovenije. Jutri bo od 9. do 12. ure slikarka Alenka Gerlovič vodila ogled razstave otrok openskih šol. NA VČERAJŠNJEM OBČNEM ZBORU V BOLJUNCU Uspehi Kmetijske zadruge in sklep o pristopu k SKGZ Zadrugi «Ta Rozina Dolyna» iz Rezije so podarili motorno žago Ob veliki udeležbi domačih kmečkih zadružnikov in uglednih gostov je bil včeraj v gledališču «France Prešeren« v Boljuncu redni občni zbor tržaške Kmetijske zadruge. Članstvo je soglasno odobrilo sklepe in računovodske dokumente, ki jih je v imenu upravnega odbora predložil predsednik Dušan Kodrič. Ti kažejo nadaljnje napredovanje in gospodarsko utrditev zadružne organizacije, kar najočitneje dokazujejo nedvoumno aktivne postavke, kot so nakup prostorov poslovalnice v Ulici Foscolo in poslovni dobiček, ki je presegel 15 milijonov lir. Občni zbor so pozdravili zastop- Družino našega odbornika Vla-dimira Tenceja je osrečilo rojstvo drugorojenčka DAVIDA Novorojenčku želijo mnogo sreče v življenju PD Vesna, ŠD Mladina in upravni odbor PD A. Sirk. Gianni Giuricin novi predsednik Stalnega gledališča Gianni Giuricin, načelnik svetovalske skupine Liste za Trst v tržaškem občinskem svetu, je novi predsednik Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine. Imenoval ga je župan Cecovini, potem ko je prejšnja predsednica Hansi Cominotti odstopila prav v polemiki z županom. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiimiiiiHiiimiiiimuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimuHirMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim« VČERAJ OB VELIKI UDELEŽBI VAŠČANOV IN GOSTOV V Medji vasi so poimenovali šolo po prvem učitelju Jožefu Štanti Didaktični ravnatelj Miro Tavčar: «Šola je otipljiv dokaz, da tu še živijo ljudje, ki ljubijo svoj narod, tradicije in kulturo» SI |M - Medja vas. je včeraj slavila velik praznik: poimenovanje osnovne šole po prvem učitelju, ki je poučeval v vasi, po Jožefu Štanti. Medvejci so se za to priložnost dobro pripravili. Pred šolskim poslopjem so postavili oder, v šolskih prostorih so uredili razstavo, skupno z nekaterimi bližnjimi šolami pa so pripravili prav simpatičen program, tako da je žela celotna prireditev zaslužen uspeh. Zjutraj se je pred šolo zbrala velika množica vaščanov in ljudi iz drugih bližnjih vasi, prisotni pa so bili tudi nekateri predstavniki političnih in šolskih oblasti, med katerimi so bili župan devinsko-nabre-žinske občine Albin Škerk, jugoslovanski pedagoški svetovalec v Trstu prof. Janez Sivec, šolski nad-ga je včeraj povedala gornik Oska,r Bole in vsi didaktični Popoldne, ko je tele- 'rdbnaielji 'šlbvenskih šol na Trža- ->-• škefffrna^fi Prireditev je s pozdravnim govorom odprl nabrežinski didaktični ravnatelj Miro Tavčar, ki je omenil trnovo pot, ki jo je morala v pre- Ob 72. rojstnem dnevu PAVLE BRADAČ iz Škednja ji iz srca zdravja želijo še mnogo hčerke in sinovi alternativa culturale C UČNI Sinoči ZBOR V ROVTAH • . ' i' soštjot; se je zbralo,,.,y. ^pvvpro-,, svetni dvorani v Rovtah veliko domačinov, tako iz Rovt, kot iz Kolon-kovca in okolice na ustanovnem občnem zboru domačega prosvetnega društva. Ta kraj je res potreboval poživitev na kultumo-prosvetnem področju. Po poročilu bivšega predsednika prosvetnega društva Karla Valentinčiča in. no pozdravih predstavnikov Slovenske prosvetne zveze in sosednjih prosvetnih društev so izvolili novi odbor, v katerem je 22 domačinov, predvsem mladih sil. REDAZIONE VENETA ihntar Utlmt * mogOTTRT • N. I * •»♦iKjrioeoi >0020 w cohuahi (v-tu.zu; OJ* Jagraifrotn V0fi Triot hat un» k*kajiot gag«b«n ; a* Sass-tajr ds n 7. April '79 flndst ln Trlsat nt> 15 Oto," von Via 3.1»»ero H. 5 , »In* rrstsntkiNdgsbujut *«s»n Uril* , t«I. 040/7957*3, 71« Košatiti 45,Trl«*t. SIMI raltgenomsa Mrd«, U»peru»cbtund*i»««110hl<.fit voriusmie«. Hocfc»c»tung*voll f .3, iJne«r PostfaehKr. In 5.Bon* imbsn *lr r.lcht netir , Un*«r« nsus Afir««** laut»t t 8.A.S. 0*«»lls Portal« 1 30020 04 Cmmlsnl {Vsnssl«) . ..... Ttslln , Vabilo, ki so ga fašisti iz Benetk poslali koroškemu Heimatdienstu s pozivom, naj se udeležijo sinočnje manifestacije proti (dvojezičnosti«, ki naj bi ga — kot je rečeno v pismu — «Rim in Beograd skušala vsiliti Trstu«, Toda koroški nacionalisti so raje ostali doma Vaščani pred osnovno šolo v Medji vasi med včerajšnjim poimenovanjem šole po Jožefu Štanti teklbbti’ prehoditi medvejska osnovna še/tk; - od prvotnega zanosa prvega učitelja Jožefa štante do današnjih 1dni-.- «Bvakrat je bila šola zgrajena in dvakrat porušena«, je dejal ravnatelj Tavčar, «a vsakokrat so jo domačini z veseljem in zagrizenostjo obnovili, zavedajoč se, da pomeni ta šola v vasi veliko pridobitev in tudi otipljiv dokaz, da tu še živijo ljudje, ki ljubijo svoj narod, tradicije in kulturo. Prav zaradi tega naj ne bo ta stavba samo šola, temveč središče vsega vaškega življenja.» Po blagoslovu msgr. Kretiča je Bazilija Štanta, hčerka prvega u-čitelja v Medji vasi,, odkrila spominsko ploščo, ki je vzidana v pročelje šolskega poslopja, na kateri piše: DRŽAVNA OSNOVNA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM «JOŽEF ŠTANTA«. Učiteljica Nadja Umek je nato podala življenjepis Jožefa Štante, u-čitelja, ki je prišel leta 1908 poučevat v Medjo vas. Tu je nato stalno sledil in bodril vaško življenje ter se tudi poročil z domačinko. Na žalost pa ga je prezgodnja smrt, imel je le 28 let, aprila 1915. leta odtrgala od vaške skupnosti. Devinsko-nabrežinski župan Albin Škerk je prinesel pozdrav občinske uprave ter dejal, da je poimenovanje medvejske šole pomemben dogodek za vaščane in dodal, da se moramo v teh, za nas Slovence izredno težkih razmerah, še vedno in vztrajno boriti za naše narodnostne in socialne pravice. Sledil je nato program, ki sta ga začela malčka iz Medje vasi z zabavnimi ugankami. Nato so se na odru predstavili učenci štivanske šole z recitacijami učenci z devinske in sesljanske ter z nabrežinske šole pa s petjem. Ob koncu se je predstavnik staršev Danilo Pahor zahvalil vsem, ki so prispevali za u-speh včerajšnje slavnosti, nakar je v učilnici sledilo še predvajanje filma o lepotah Krasa, ki ga je pripravil msgr. Bogomil Brecelj. SINOČNJE ALMIRANTEJEVO ZBOROVANJE NA TRGU SV. ANTONA Bedno propadel poskus provokacije Slovenska poklicna šola industrijske smeri vabi starše, da se udeležijo roditeljskega sestanka, ki bo jutri, 9. t.m., ob 18. uri na sedežu šole. Utonil v Barkovljah Predvčerajšnjim zvečer so v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem, pripeljali truplo 80-letnega Olinda Va-scotta, ki je živel v zavetišču Ga-spare Gozzi. Njegovo truplo so gasilci potegnili iz vode pred porti-čem v Barkovljah, kjer je po vsej verjetnosti utonil. niki deželne in pokrajinske Zadružne zveze Andrian in Giachetti, dolinske občine Ota in Kmečke zveze Bukavec. Pevski zbor «Fran Venturini« od Domja, kateremu je dol ga leta zadruga dajala na razpolago svoje prostore, ji je v znamenje zahvale poklonil diplomo in sliko. Skupščino domačih zadružnikov sta pa še posebej označila dva sklepa, katerih pomembnost je vsekakor presegla običajen potek vsako letnih občnih zborov, tako kar zadeva izpričanje pristne zadružniške solidarnosti, kot tudi glede na vlogo zadružništva v okviru slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu. Prisotnemu zastopstvu zadruge «Ta Rožina Dolyna« iz Rezije je Kmetijska zadruga sklenila podariti, kot pomoč plemenitim prizadevanjem rojakov pri družbeno-gospo-darskem in narodnostnem preporodu teh krajev, motorno žago. Občni zbor je tudi soglasno sklenil pristop Kmetijske zadruge k Slovenski kulturno - gospodarski zvezi, katere današnjega občnega zbora se bodo udeležili v velikem številu tudi kmetijski zadružniki s Tržaškega. Občna zbora na Proseku in Kontovelu Sinoči je bil v prostorih društvene gostilne na Kontovelu 78. redni občni zbor gospodarskega društva Kontovel. Poročilo o lanskoletni dejavnosti društva je imel predsednik Ado Ban, tajniško poročilo pa Ado Starc. V plodni razpravi so udeleženci sklenili, da sprejmejo v društvo štiri nove člane, ki so zaprosili za pristop k društvu. Tudi na Proseku je bil sinoči občni zbor tamkajšnjega gospodarskega društva. Po poročilu upravnega odbora, ki ga je podal predsednik Miro Ukmar, so člani odobrili proračun, nakar se je razvila razprava, med katero je prišlo predvsem do izraza dejstvo, da bo društvo obhajalo prihodnje leto 75-letnico delovanja. O obeh občnih zborih bomo še poročali. Slovenska kulturno - gospodarska zveza izreka Mundiju Košuti, članu izvršnega odbora zveze, globoko sožalje ob izgubi drage mame. Ob smrti drage mame izreka kolektiv Primorskega dnevnika Mundiju Košuti iskreno sožalje. Kmečka zveza izreka iskreno sožalje svojemu odborniku Ljubomiru Petarosu ob izgubi drage mame. PREDSEDNIK ANTONIO CO-MELLI IN DEŽELNI ODBOR izrekata najgloblje sožalje odborniku za finance Antoniu Tripaniju ob izgubi spsfrp ENE TRIPANI Trst, 8. aprila 1979 Deželni svet Furlanije - Julijske krajine izreka globoko sožalje deželnemu svetovalcu dr. Antoniu Tripaniju ob smrti sestr i FILOMENE TRIPANI Trst, 8. aprila 1979 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega STANKA FRANOVIČA se toplo zahvaljujemo za izraze sožalja, vsem, ki so počastili njegov spomin. darovalcem cvetja in SVOJCI Trst, 8. aprila 1979 Če se je misovski prvak Almi-rante s svojim provokatorskim prihodom v Trst nameraval postaviti na čelo sedanje protislovenske gonje se. je pošteno uštel. Kljub kapilarni mobilizaciji se je na Trgu sv. Antona sinoči zbralo le nekaj stotin ljudi, ki so dokaj hladno poslušali zelo šibka izvajanja misov skega tajnika, tako da niti hrupni peščici aktivistov «Fronte della Gioventii» ni uspelo z vsem bornim ploskanjem ustimriti vtisa nekega navdušenega sptejema. Ko smo poslušali brezpredmetno besedičenje človeka, ki je žal tudi občinski svetovalec v našem mestu — pa čeprav se v zadnjem času bolj malo udeležuje občinskih sej — smo imeli vtis, da je Almi-ranteju dogajanje v Trstu deveta briga in da nima niti najmanjšega pojma o tem. kaj predvideva zakonski osnutek KP1 o zaščiti slo- venske narodnostne skupnosti in katere so točke, proti katerim se sedaj zaganja šovinistična gonja. Edini argument, ki ga je neofašistični kolovodja potegnil na dan proti tako imenovani dvojezičnosti, je bil ta, da Jugoslovani pač mažejo mesto, kf r so na pol barbari, medtem ko so Italijani seveda *vi soko civilizirani». Po drugi strani pa je bil Almi-rantejev govor , izrazito volilnega značaja: prisotne je skušal prepričati. da so wavi nasprotniki Osima samo misovci in zato je . najbolj ostre polemike namenil prav Listi za Trst in radikalcem, katerim je očital predvsem to, da *ko ketirajo s komunisti*. Skratka. popqln polom. Še poseb no, če upoštevamo, da so se kra jevni fašisti mobilizirali celo na mednarodni ravni, da bi dali vče rajšnji manifestaciji čim bolj mno- žični pečat. Kot je razvidno iz dokumenta, ki ga tu objavljamo, so povabili v Trst celo mladince koroškega Heimatdiensta, ki pa se — kolikor smo lahko ugotovili — vabilu niso odzvali. Prenapeteži od tFronte della Gioventii» so tako sami priredili sprevod po mestnih ulicah ob popolni brezbrižnosti prebivalstva. končno pa so se razočarani vrnili v svoj brlog v Ul. Pa-duina. Še najbolj razočaran pa je verjetno bil sam Almirante. ki je v preteklosti privabljal na svoja I tržaška zborovanja vsaj nekai ti-1 sočev ljudi, včeraj pa je moral spoznali, da ima za sabo samo ne-1 kaj mladih prenapetežev in nekaj j penzionistov. Sam je med zborova-1 njem večkrat zanikal, da bi bil to njegov poslovilni nastop, prav v tem zanikovanju pa je bil še naj-1 manj prepričljiv. Vsekakor bo le j malokdo za njim žaloval, (tm) 9. 4. 1978 — 9. 4. 1979 Ob prvi obletnici smrti našega dragega ERMINIJA KRMCA se ga z ljubeznijo spominjajo mama Ivana, oče Albert ter brat Aldo z ženo Divno in hčerko Ester. ZAHVALA Ob izgubi naše drage FRANCKE SFILIGOJ por. ZULJAN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter darovalcem cvetja. Žalujoča družina Trst, 8. aprila 1979 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra in teta ZORA PRESL roj. RACE Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 10. t.m., ob 13.15 izpred mrtvašnice glavne bolnišnice v župno cerkev v Bazovico. Prosimo tihega sožalja! Na željo pokojnice vence in cvetje hvaležno odklanjamo v korist dobrodelnih namenov. Žalujoči: sinova Stojan in Oskar z ženo Nedi, sestra Angela Rapotec, brat Anton z družinama in drugo sorodstvo Bazovica, Rodik, Koper, 8. aprila 1979 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mati, sestra, babica in prababica VALERIJA MOKOLE por. KOŠUTA Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 9. aprila, ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoči: mož Mundi, sin Mundi z družino, hči Nina z družino, hči Marica, bratje, sestra, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo Križ, Gorica, Prečnik, Koper, Matulje, 8. aprila 1979 Za vedno nas je zapustila naša draga mati, tašča in babica EMILIJA PETAROS vd. PETAROS Pogreb bo jutri, 9. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Borštu. Namesto cvetja na grob darujte v dobrodelne namene. žalujoči sin Ljubomir z ženo Marijo, hči Marija z možem Rudijem, vnuki Emil, Loredana in Silvana z možem ter drugo sorodstvo Boršt, 8. aprila 1979 s( uiriy(«nBv\ ennsvs«-', movJabov ! i j | j o^sloqsfli + — Dne 6. aprila nas je zapustila naša draga DANICA ČOTAR vd. BERLOT Pogreb bo jutri, 9. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo sestri Zorka in Marta, bratje Vilko, Pepi, Mirko, Albin in Radivoj, svakinje, nečaki sknpno z družinama Zannaro in Berlot Trst, šempolaj, škrbina, Koper, Izola, Zagreb, Ljubljana, Nova Gorica, Argentina, Švica, 8. aprila 1979 Občinsko pogrebno podjetje ZAHVALA Ob izgubi naše drage STANISLAVE CORETTI vd. LABIANI se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala naj gre župniku Kosmaču iz Ricmanj. SVOJCI Ricmanje, 8. aprila 1979 so se v tako ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki velikem številu udeležili pogreba mojega GUIDA ADAMIJA se iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala darovalcem cvetja in vsem tistim, ki so mi bili ob strani v teh težkih trenutkih. Enako dr. Martelancu, ki je med dolgo in težko boleznijo več-Krat pomagal. Pokojniku naj sveti večna luč. Žalujoča žena Ema Trst, 8. aprila 1979 ZAHVALA Ob izgubi očeta in nonota ŠTEFANA GRGIČA se toplo zahvaljujemo za cvetje, darove in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Padriče, 8. aprila 1979 K1?; 8 KASTA organizira . sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem predavanje na temo: , NOVOSTI DAVKA IVA IN BLAGOVNA SPREMNA LISTINA v mali dvorani Kulturnega doma jutri, 9. aprila, ob 20.30. Vabljeni člani in prijatelji! Uprava občine Dolina sklicuje Jutri, 9. t.m., ob 20. uri v občinski hiši v Mačkoljah javni sestanek. DNEVNI RED: — Preureditev občinske hiše — Razno Vabljeni! PD SLAVEC RICMANJE - LOG 9. in 11. aprila, ob 20. uri v Prosvetnem domu v Ricma-njih ZA NAŠO ENAKOPRAVNOST Jutri, 9. aprila 1979: gojenci dijaškega doma v Trstu in pevski zbor Slavec. Fašistični procesi — Vladimir Gortan: Prva žrtev. V sredo, 11. t.m.: prof. Jože Pirjevec, Branko Jazbec, Paolo Privitera — Dvojezičnost: reakcija na italijanskih šolah. Vabljeni! SLOVENSKI KLUB v Trstu Ulica sv. Frančiška štev. 20/11. V torek, 10. aprila, ob 20.30 GOBAR, NA PLAN! Naše gobe, okolje in pogoje, v katerih rastejo bo predstavil tudi s projekcijami Milko Če-uulec. če bodo vremenski pogoji le dovolj ugodni, bodo spomladanske gobe predstavljene tudi na manjši priložnostni razstavi. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Bertolt Brecht MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI v soboto, 14. t.m., ob 19.30. Kino La Capella Underground Danes zaprto. Ariston 16.00 «Lo specchio». Andreja Tarkovskega. Barvni film. Ritz 15.30 - 17.15 - 18.40 - 20.25 - 22.15 «Concorde affaire 79». James Franciscus, Mimsy Farmer, Van Jonson. Barvni film. Eden 15.30 «Viaggio con Anita*. Giancarlo Giannini. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Grattacielo 16.30—22.20 «L’insegnan-te balla... con tutta la classe». Nadia Cassini, Lino Banfi, Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Excelsior 16.00 «California suite*. Jane Fonda, Walter Matthau, Bill Crosby, Michael Caine. Fenice 16.00 «Filo da torcere*. Clint Eastvvood. Barvni film. Nazionale 15.00 «n gatto venuto dal-lo spazio*. Walt Disney. Mignon 10.30—22.00 «Ufo robot con-tro gli invasori spaziali*. Filodrammatico 15.30—22.00 «Piace-ri solitari*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 15.00 - 17.15 - 19.25 - 21.30 «Chinatown». Jack Nicholson, Fa-ye Dunaway.. Moderno 15.00 «Aquila grigia, capo cheyenne». Barvni film. Aurora 15.30 «Pretty baby». Luis Malle. Barvni film Prepovedan mladini pod 18. letom. Capi tol 15.30 «Corleone». G. Gemma, C. Cardinale. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «11 paradiso puo attendere*. Barvni film. Volta Milje 15.00 «Uuldozer». Bud Spencer, Yoe Buffner. NA POBUDO PD «RDEČA ZVEZDA* IN ŠD «KRAS» r BOGATA DRUZBENO-KULTURNA DEJAVNOST V ZGONIŠKI OBČINI Društvi sta razvili predavalno dejavnost - Uspešno deluje folklorna skupina - Obnavljanje starih običajev V tem prvem spomladanskem obdobju se je kultumo-prosvetna in družbena dejavnost na območju zgoniške občine še bolj razživela in je nridobila na intenzivnosti. Temu je botroval skupni programski dogovor prosvetnega društva Rdeča zvezda in športnega krožka Kras, ki sta v četrtek priredila v Sama-torci tretji zaporedni četrtkov večer z gostovanjem filmskega amaterja Aljoše Žerjala, ki je predvajal vrsto svojih uspelih filmov. Ob tej priložnosti je tudi predsednik namiznoteniške zveze Slovenije Peter Tular, podelil športnemu krožku Kras in trem posameznikom zlate plakete, kot priznanje za u-spešno delovanje na namiznoteniškem področju. Odziv krajanov iz vseh okoliških vasi je bil tudi tokrat zelo množičen, kar pomeni, da so naši ljudje doumeli važnost takih pobud, ki bogatijo njihovo kulturno raven in so obenem učinkovit katalizator združevanja mladih in starejših generacij. V petek popoldne je prosvetno društvo Rdeča zvezda, pod pokro- Koncerti Za naš« izlete je na razpolago še nekaj prostorov ' ;Na?* naročnike m miaMie obveščamo, da je na razpolago Se nekaj prostih mest za poto-vanje na Poljsko in sicer z odhodi 8. in 12. maja letos. Prijavite se lahko v potovalnem uradu Aurora v Ulici Cicerone 4 — tudi po telefonu na številko 60-261. „ Prav tako sta na razpolago še dva prostora za potovanje v sovjetsko srednjo Azijo dne 9. maja. Prijave prav tako pri potovalnem uradu Aurora. Razstave V galeriji Kulturnega doma v Tr ,,.u- Ul. Petronio 4 razstavlja Jože u°ha 31 grafičnih listov. Gledališča VERDI Danes ob 16. uri tretja uprizoritev opere «Mazepa» Čajkovskega. Abonma reda D. ROSSETTI Danes, 8. aprila, ob 16. uri Tea-tro Stabile iz Genove bo predstavil enodejanko Čehova iz spleta «Fremendo tra le lacrime sul pun-to di morire*. Veljajo abonmajski odrezki, še neizkoriščeni od 1 do 7 ali 20 odst. popusta za abonente. AVDITORIJ Danes ob 16. uri bo Teatro Stabile uprizoril «Staromodno komedijo* Alekseja Arbuzova. Nastopata Lina Volonghi in Ferruccio De Ceresa. V abonmaju: odrezek št. 5. * * * Danes ob 11. uri nastop komornega orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ prireja letovanje za otroke v Zg. Gorjah in Savudriji. Informacije in vpisovanje od srede, 11. aprila, dalje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. s-. Frančiška 20/III od 9. do 12. ure, tel. 744-249. Izleti Združenje Union priredi 16. aprila izlet v San Candido, v primeru , slabega vremena pa v Jesolo. In-! formacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30, ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure. Danes ob 11. uri v Avditoriju koncert komornega ansambla Verdijevega gledališča pod vodstvom Severina Zannerinija. Na sporedu Vivaldi jeve, Puccinijeve, Hindemitho- ve in Marcellove skladbe. * * * Jutri, 9. aprila, ob 21. uri bo v gledališču Rossetti koncert violinista Kyung - Wha Chunga za abonma tržaškega koncertneg.. društva. MLADINSKI KROŽEK TRST Ul. Ginnastica št. 72 vabi na dvodnevni velikonočni izlet dne 14. in 15. aprila (Pleterje, Gor. Stubica, Kumrovec, Krapina, Trakoščan, Ptuj, Ptujska gora). Informacije in vpisovanje še danes na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, od 18. do 19. ure (tel. 744249) viteljstvom Slovenske prosvetne zveze, organiziralo v prostorih o-snovne šole v Zgoniku, srečanje s slovenskimi mladinskimi književnimi ustvarjalci Svetlano Makarovičevo, Kristino Brenkovo in Tonetom Pavčkom, ki so podali nekaj svojih pesmi in pravljic. Poleg o-trok iz zgoniške šole so bili prisotni tudi šolarji iz šol v Saležu in Briščikih, ki so gostom zastavili nekaj zanimivih vprašanj, kar je prispevalo k vzpostavitvi res pristnega, neposrednega kontakta. Pred kratkim ustanovljena mladinska folklorna skupina že deluje s polno paro in ima za sabo že | tri vaje. Pravzaprav je ta dejavnost v sklopu prosvetnega društva tesno povezana in dopolnilnega značaja z učenjem folklornih prvin v osnovni šoli s celodnevnim poukom. Udeležb.! otrok iz osnovne in tudi nižje srednje šole. je več kot zadovoljiva. saj ta tečaj obiskuje povprečno nad trideset otrok. Medtem so v polnem teku priprave na velikonočni ples, ki ga bosta društvi Rdeča zvezda in Kras organizirali na dvorišču gostilne v Saležu. Tu gre za oživitev stare navade naših prednikov in še iz predvojnih časov, ko so na ta dan vedno prirejali domači fan tje vaško veselico v Saležu. Namen obeh društev je namreč, da bi obnovili vrsto starih običajev, ki dejansko predstavljajo dragoceno ljudsko bogastvo in zagotavljajo prenašanje tradicije iz starejših na mlajše rodove. Za ples bo poskrbel ansambel Lojzeta Furlana, delovali bodo dobro založeni kioski, plesalci pa se bodo lahko zavrteli na cementni ploščadi. Končno naj omenimo, da moški pevski zbor Rdeča zvezda redne vadi in bo predvidoma prvič nastopil na letošnji občinski proslavi osvoboditve. V polnem teku pa so priprave na skorajšnjo otvoritev društvenega sedeža pod občinsko ambulanto v Saležu, o čemer pa bomo podrobneje poročali. B. S. PD RDEČA ZVEZDA in ŠK KRAS prirejata na velikonočni ponedeljek (16. 4*4659) s pričetkom, ob 15. uri na dvorišču gostilne Grilanc v Saležu, ples z ansamblom L. Furlan. S tem želita društvi obuditi stari vaški običaj. Poskrbljeno bo za pijačo in jedačo. Vabljeni! Uprava občine Dolina sklicuje v četrtek, 12. t.m., ob 20. uri v osnovni šoli pri Domju javni sestanek. DNEVNI RED: — Gradnja občinske hiše — Gradnja telovadnice — Razno Vabljeni! 2 KO SE2ANA SPZ TRST TFS STU LEDI STU LEDI NEJ PRIDE NUTER Večer ljudskih plesov in pesmi V NOVI TELOVADNICI V SEŽANI, DANES, 8. APRILA, OB 18. URI Rajonski sveti Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje je na svoji zadnji seji sprejel resolucijo v zvezi s predvidenimi cestnimi povezavami. V resoluciji je med drugim izrečen poziv krajevnim upravam in skupnostim naj prispevajo k določitvi načrtov za gradnjo hitrih cest. Rajonski svet padal je odklanja demagoš-ka stališča tržaške občinske uprave do tega vprašanja. Zahodnokraški rajonski svet se sestane na Proseku v torek, 10. a-prila, ob 18. uri. V torek, 10. aprila, ob 20. uri se v Ul. Mauroner 2 sestane rajonski svet za Kjadin - Rocol. V četrtek ob 20. uri se v Ul. Ca-prin 18/1 sestane rajonski svet za Sv. Jakob. 60 let Marja Petarosa iz Boršta V torek, 3. aprila 1979. si je naprtil šesti križ Marjo Petaros - Spod ceste iz Boršta. Do tega častitljivega jubileja je prišel, potem ko je preživel težko mladost, ki je sovpadala prav z leti med obema vojnama. Ko je v domači vasi dovršil šolo, se je izučil za mizarja in se zaposlil pri podjetju Frandoli v mestu. Leta 1939 je bil vpoklican v italijansko vojsko in do leta 1941 je prebil v Cuneu, nato so ga premestili na Sicilijo. Vojna vihra ga je zanesla v Afriko, kjer je po razpadu fašizma stopil v partizanske vrste. Po dolgih in napornih bitkah je konec vojne dočakal v Škabrnjah blizu Zadra. 1. decembra 1945 je bil odpuščen domov in po sedmih letih nepretrganega vojskovanja, je mogel spet objeti domače. Doma je Marjo zvedel o bunkerju, ki sc. ga partizani izkopali na dvorišču pred hišo, zvedel pa je tudi. da sta brata Josip in Danilo dala življenje za domovino. Ko se je življenje spet uteklo do mirnejših tirnicah, se je Marjo Petaros spet zaposlil pri omenjenem podjetju in skrbel za svojo družino in domačijo. Toda vse hudo mu še ni bilo prihranjeno. Pred desetimi leti ga je zadeia kap in domači so se resno zbali za njegovo življenje. S potrpežljivim zdravljenjem in z nenehno in vztrajno pomočjo žene Marije, si je opomogel, čeprav se mu nrejšnje zdravje ni nikoli v celoti povrnilo. Marjo Petaros je od leta 1969 raznašalec Pri morskega dnevnika, skrbi Da tudi za širjenje osrednjih slovenskih tednikov in mesečnikov, DO domačem kr a iu, od Cicibana do Teleksa. Slavljenec, ktA-vsa'njegova družina so zavedhi Slovenci; predani idealom NOB ter v vasi vsestransko aktivni. Kljub mnogim hudim uram je Marjo ohranil mehko srce in po svojem vedrem in dobrotljivem značaju je med Borštani priljubljen in spoštovan. Za njegovih šestdeset let mu želimo mnogo zdravja, nenehnega zadoščenja v družini in pri delu in še obilo o-kroglih obletnic, (ris) itimiitiMHiiiiiiimiiimmiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiminminiinitiiiiiHiiiiuiimittiiiiniiimHiiiiiiiiuiiMiiiHiiiiiit V spomin na Zoro Prešel Po dolgi rnučni zahrbtni bolezni je v petek izdihnila v tržaškem sanatoriju Zora Prešel, lastnica znane gostilne v Bazovici Pri pošti. Mnogo je tistih, ki so jo poznali, predvsem iz Trsta, Slovencev pa tudi Italijanov. Zora Race Prešel se je rodila v Rodiku, 4. junija 1904. Osnovno šolo je opravila v Rodiku, srednjo JAVNI NATEČAJ Zgoniška občinska uprava razpisuje javni natečaj za mesto redarja - občinskega sluge. Rok za predložitev prošenj zapade 4. maja, """Unuuinunu.........................iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiim......................................................................................... Danes, NEDELJA, 8. aprila CVETNA Ib*?6 Vz'de ob 5.33 in zatone ob ‘D — Dolžina dneva 13.08 — Lu-vzide ob 14.42 in zatone ob 3.43. Jutri, PONEDELJEK, 9. aprila TOMAŽ rV;e«|e včeraj: najvišje temperatu-.... stopinje, najnižja 5,7, ob 13. /7 to,8 stopinje, zračni tlak 1007,9 riu usta|jen, vlaga 68-odstotna, pa-_? Je, 0,8 mm dežja, veter 8 km anodnik, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,3 stopinje. Rojstva, smrti in poroke v ’n 7. aprila 1979 se je ■ i/stu rodilo 11 otrok, umrlo pa J® 39 oseb. Včeraj-danes Aldo Furlan in uradnica Nancy Ne-rina Morelli. §epv&',l, '4SP ul>oa mazalni ff/ RODILI SO SE: Corrado Meniš, Barbara Nussli, Diego Giorgiutti, William Bedgood, Damijan Gregori, Barbara Crevatin, Elena Benedetti, Francesca Criti, Tiziana Giacova-ni, Sara Iugovaz, Roberto Gava. UMRLI SO: 90-letna Gasparina Vuch vd. Favretto, 67-letni Egidio Troppina, 62-letni Bruno Facchini, 82-letna Anna Deangeli, 69-letna Clo-tilde Tence vd. Fabris, 76-letna Anna Balbi vd. Zipponi, 66-letni Remi-gio Gobec, 73-letni Carlo Messner, 55-letni Cosimo Montemurro, 73-let-na Anna Comani, 83-letna Giuseppi-na Furlan vd. Soavi, 81-letna Ama-lia Suban vd. Ursini, 84-letni Vittorio Laneri, 52-letni Umberto Kobau, 4-letni Francesco Turina, 65-letni Quirino Bestiach, 75-letni Pietro Marzari, 78-letni Giuseppe Caffau, 68-letni Faustino Gelmi, 58-letni Pu-blio Michelutti, 78-letna Angela Ab-battista vd. Cavaliere, 82-letna Maria Adamo vd. Mian, 68-letna Danica Cotar vd. Berlot, 83-letna Lina Giannolla por. Candotti, 80-let-ni Raimondo Garr.bel - Benussi, 56-letna Alma Bonivento, 71-letni Olivo Degrassi, 69 letni Tullio Ballaben, 82-letna Caterina Ziza vd. Gulich, 66-letna Anita Černigoj vd. Krečič. OKLICI: agent J -J Francesco Se-nara in gospodinja Dragica Filipovič, delavec Renato Baruzza in trg. pomočnica Marina Salkovic, trgovec Eligio Košane in trgovka Ariel-la Cuschič, univ. študent Sergio Bernobi in gospodinja Margherita Ambrosi, gojitelj rib Vieri Faverio in učiteljica Paola Estori, delavec Stefano Monda in gospodinja Angela Grassi, pomorščak Pierluigi Calcina in uradnica Dajana Kane-sic, uradnik Giorgio Bensi in trg. pomočnica Lorella Caramia, uradnik Roberto Cardinale in uradnica Laura Tenze, mizar Marcello Krištofič in gospodinja Leposava Mitrovič, inštalater Giorgio Fonda in uradnica Manuela Aloisio, električar Roberto Pastore in frizerka So-nia Tegacci, uradnik Giovanni Bat-tista Boanelli in trg. pomočnica Giuliana Monteduro, delavec Sabino Damato in snažilka Marina Cer-necca, uradnik Loris Franchi in u-radnica Liliana Messina, uradnik Giorgio Mutinati in uradnica Luciana Tabazin, kmečki delavec Boris Marži in uradnica Zlatka Posedel, zidar Carlo Morgan in bolniška strežnica Amalija Marija Kolarec, arhitekt Alessio Cor.eettoni in študentka Laura Zanola, zobotehnik Roberto Savadori in učiteljica Luciana Vanzan, mehanik Sergio Lombardi in otroška vrtnarica Giuliana Borsatti, finančni stražnik Giuseppe Giudice in bolničarka Emanuela Spessot, uradnik Luciano Pe-rini in gospodinja Anna Ruffo, delavec '.ngelo Mase in uradnica Franca Pribac, elektrotehnik Wil-liam Zugna in gospodinja Igina Pil-la, strojnik Albino Cocianeich in delavka Bruna Del Pin, železničar Adriano Taucer in babica Bruna Ceriesa, tehnik Pietro Marzari in uradnica Patrizia Giorgi, trg. agent ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM In ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. V predprazničnih tn prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 7. ure dneva Po prazniku. To velja za zavarovance INAM INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1; Trg Giotti (sv. Frančiška) 1; Lar90 Osoppo 1; Ul. Zorutti 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2; Ul. T. VeceUio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2; Ul. T. Vecellio 24. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek; tel. 225-141 ■ Božje polje; Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200 121; Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel 213-137; Milje: tel 271-124. LOTERIJA BARI 68 1 41 76 82 CAGI.IARI 82 29 56 27 66 FIRENCE 35 36 81 25 87 GENOVA 66 8 45 28 17 MILAN 46 6f 84 53 81 NEAPELJ 86 44 60 22 63 PALERMO 67 60 56 49 20 RIM 35 44 8 88 13 TURIN 20 78 24 3 17 BENETKE 83 44 51 29 33 pa pri Uršuiinkah v Škofji Loki, ki je bila obenem gospodinjska in kuharska šola. Z osemnajstimi leti se je poročila v Bazovico, v gostilno Pri pošti. Pod fašizmom so imeli Preslovi gostilno zaprto. Že leta 1944 ji je umrl mož Andrej. Tako sta odtlej vse delo in vsa skrb padla na njena ramena. Po vojni je s pridnostjo in sposobnostjo dosegla, da je gostilna Pri pošti postala ena najbolj znanih gostiln na tržaškem Krasu. Bila je poleg tega prijazna in ljubezniva, kadarkoli smo se mudili na njenem domu nas je vedho sprejela z ljubeznivim nasmehom in prijazno besedo. Tako nas je sprejela na svojem zadnjem zemeljskem domovanju v tržaškem sanatoriju. Cenila je domače navade in običaje in jih podpirala, bila je verna in vse skozi zavedna Slovenka. Njen dom je bil vedno odprt slovenskim ljudem, pri njej so se zbirali nekateri vidnejši slovenski javni delavci s Primorske pa tudi iz Slovenije. Gospa Preslova .je podpirala slovenski tisk v zamejstvu, saj si lahko pri njej našel vse slovenske časopise in revije, ki izhajajo v Italiji. V našem narodnem telesu na tržaškem bo z njeno smrtjo nastala praznina. In ko bomo hodili ali se vozili mimo njenega prostranega doma v Bazovici in ne bomo videli več njenega ljubeznivo nasmejanega obraza, se bomo čutili siromašnejši še za ta topel žarek, ki ga je v našem življenju predstavljala Zora Race Prešel. GALERIJA »TEATRO ROMANO* Ul. Donota 20 - ^rst ima na razpolago dela; DEMETRIJA CEJA ROBERTA HLAVATYJA GRUPE & ATILUA KRALJA RENZA POSSINELLIJA DEZIDERIJA ŠVARE FRANKA VECCHIETA BORISA ZUUANA EDIJA GANDRUSIJA MARJANA KRAVOSA URNIK: ob delavnikih od 18. do 21. ure ob praznikih od 10. do 13. ure SUPSRCOOP COOPERATIVE OPERAIE DELAVSKE ZADRUGE za odlično velikonočno kosilo Jagnjetina in kokoši PO IZREDNIH CENAH 1290 koruzno semensko olje coop .1 I barilla a jp bela moka vrste «00» 1 kg barilla jajčne testenine «emiliane» 250 g A2fj premium saivva JB i\£\ crackers veliki format 330 g pecivo «colomba» 750 g velikonočna jajca v robcu kakav coop sladkan IA 1 s 2 (A sr £ s katerim smo se primorski Slovenci v Italiji in Jugoslaviji združili v eno, in tako še bolj zabrisali ločnico, ki nas-tflf^iJiiafH Ja- V vseh obdobjih smo bili,.odločni čuvarji slovenstva in kot nekoč nam je tudi danes slovenja pesem najboljše sredstvo za narodov obstoj. Pesem je naj višja vrednota, s katero nenehno izražamo zvestobo materinemu Jeziku, ki v Italiji še danes ni Popolnoma enakopraven. Letos smo v Benečiji, kjer je položaj Slovencev posebno težak, prvič uspeli organizirati revijo Primorska poje in tako tudi dejansko Povezati vse primorske brate v enotni kulturni prostor. Sredi Čedada je naša pesem potrjevala »sto, kar nam premnogi radi odrekajo. Revija Primorska poje se je Porajala kot hotenje po večjem vzgonu zborovskega petja, ki ne-k.akcj v obdobju 1955-1965 podo-Zlvlja izrazito oseko v smislu rnnožičnosti, kvalitete in odzivnosti; posebno je bilo omenjeno situacijo čutiti na naši strani (v Sloveniji). Rilo je nekaj pobud, ki so Predhodile Primorski poje: v Ita-JtJ* je bil organizator takih lokalnih nastopov Slovenska prosvetna zveza, pri nas pa takratne občinske Zveze kulturno - prosvetnih organizacij. Nova Gorica Je celo organizirala izmenične nastope bližnjih zborov z obeh strani meje. V tem času se vključuje v zbo-tovodsko delo tudi nekaj novih, •niadih pevovodij, ki so vsaj za sito zapolnili veliko pomanjkanje strokovnih moči in tako postavili Potrebno bazo, na kateri se je za-cela porajati Primorska poje. birokratske občinske meje so na nsši strani ZKPO onemogočale regijsko povezovanje, zato se je v Privatnih pogovorih često ponujala želja po enotni organiziranosti primorskih zborov. Vnet ^Podbujevalec takih hotenj, ki Rd je vztrajno prenašal tudi na la de pevovodje je bil Ivan Si-Pri Radiu Koper, ki je imel Preko tonskih snemanj na tere-nu najlepši pregled nad takrat-fun stanjem pevstva. Vsa navedena hotenja so se e-Uotno združila jeseni 1969 na seraku pevovodij Primorske v trstu, ki ga je sklicala Slovenska prosvetna zveza in ki predstavlja neposreden uvod v oblikovanje vseprimorske revije. Sklep o enotni organizaciji re-je zahteval smelo organizacijsko pripravljenost. V Italiji je tem zahtevam ustrezala organi-Zlranost Slovenske prosvetne zve-Ze> pri nas pa podobne vsepri-uiorske organizacije nismo ime-u, zato se je istočasno z idejo Primorske poje rojevala tudi organizacija Združenje pevskih zborov Primorske, ki je bila skupaj s Slovensko prosvetno zvezo vseh , Rt organizator revij Primorska poje. Na teh osnovah se je v marcu 1970 prvič uresničila želja, da 2druženi v pesmi za pojo vsi primorski zbori, tostran in onstran meje, pod simboličnim imenom Primorska poje. čeprav je bila Prva revija z 49 sodelujočimi zbo-11 izredno uspešna, bi težko napovedovali tako bogato rast in kontinuiteto, kot jo beležimo letos na 10. reviji s 111 pevskimi zbori. Osnovna usmeritev je, kot smo že omenili, v množičnosti in mirno lahko ugotovimo, da je v tej nalogi v 10 letih presegla samo sebe. čeprav je težko napovedovati vnaprej, je najbrž le treba ugotoviti, da primorski prostor ne dopušča v tej usmeritvi kake bistvene razširitve. Ena glavnih značilnosti množičnosti je velika sprememba v starostni strukturi pevcev. Z veseljem lahko ugotavljamo izdaten priliv mladih pevskih moči, ki so dale revijam nadih mladosti in svežine. Drugi zanimiv obraz množičnosti je izrazitejša feminizacija, ki se kaže v številnih mešanih in v zadnjem času tudi ženskih zborih. Prav te zasedbe so v glavnem tudi odločnejši pobudniki pevske poustvarjalnosti. Sama množičnost pa ne bi imela take , kultumo-politične teže, kot jo pevstvo na Primorskem ima, če ne bi bila prežeta s stalnim hotenjem po boljšem, lepšem in kvalitetnejšem. Tega so se organizatorji že od vsega začetka zavedali in z različnimi oblikami vzpodbujali postopno rast kvalitete. Nešteto objektivnih in subjektivnih ovir je onemogočalo izrazitejši in hitrejši poustvarjalni vzpon, a vendar so bili iz leta v leto v tem opazni premiki, ki so nas priganjali k še vztrajnejšemu iskanju novih poti in prijemkov. Ob neposrednih vzpodbudah Primorske poje, na katero so se zbori iz leta v leto bolj odgovorno pripravljali, smo dograjevali kvaliteto z vsakoletnimi seminarji za pevovodje, strokovnimi ekskurzijami na pevska tekmovanja in festivale, ter z individualnimi obiski pri zborih. Za stimulacijo kvalitetnejših pevskih zborov, ki jim morda Primorska poje ni bila vedno največja vzpodbuda smo že po prvih revijah, leta 1970 organizirali še zaključno revijo izbranih zborov. Naslednje leto smo namesto zaključne revije organizirali celo tekmovanje. ki je prav tako imelo lep odziv pri zborih. V naslednjih letih nismo organizirali takih zaključnih stimulacijskih nastopov tako^ redno zaradi odklonilnega stališča zamejskih organizatorjev . -4UKv«S«iy. . Op. vseh tehf, pobudah naj ome-fj®" •'komisijsko;-■■ Spremljanje revij z namenom posredovanja pismenih ocen nastopov zborovodjem. Obseg revij v zadnjih letih pa je to sicer koristno obliko vzgoje pevovodij onemogočil. Odraz navedenih prizadevanj organizatorjev v rasti kvalitete je tudi prisotnost primorskih zborov v slovenskem in širšem prostoru — tekmovanja v Mariboru, Gorici, Arezzu, gostovanja, izdaja gramofonske plošče itd. Ne nazadnje smo vplivali na rast tudi z uvedbo pravilnika o financiranju zborov in zborovodij v okviru Primorske, pri čemer smo na žalost naleteli, pri nekaterih Zvezah kulturnih organizacij in Kulturnih skupnostih tudi na oportu-na stališča in tako akcija ni bila v celo:i realizirana. Med zavira-telie večiih pevskih rezultatov sodijo tudi lokalistični Dogledi Dri oblikovanju pevskih teles (vsaka vas svoj glas). Take pojave srečujemo po vsem primorskem prostoru in bi jih morali, tam kjer so za to pogoji, preiti z višje zastavljenimi cilji. Vanje bi morali vključiti tudi številne majhne zasedbe, ki sedaj životarijo brez vidnejše umetniške usmerjenosti. Pomembno delo organizatorjev je bilo opravljeno tudi v programskem usmerjanju, ki smo ga u-veljavljali preko prijav na revije. Ob tem smo zborovodjem redno brezplačno posredovali vso tiskano pevsko literaturo in tudi sami izdali več zbirk zborovskih skladb in letos v čast 10. Primorska poje še prvi natis Ukmarjevih moških zborov pod naslovom «Ti, ki ne dihaš, ako ne v svobodi*. Ob tem imajo zborovodje možnost nabave skladb pri obeh organizatorjih. Lahko ugotovimo, da je v 10 letih opazen tudi v programih ustrezen premik navzgor, seveda najmočneje pri zborih, ki jih vodijo dovolj ambiciozni in strokovno usposobljeni dirigenti. Prav v reševanju vprašanja strokovnega kadra pa je tudi e-dina persaektiva nadaljnje rasti pevstva. Sedanje stanje, ki se nam kaže skozi Primorsko poje je prav zaskrbljujoče in le pomladitev in povečanje pevovodskega kadra lahko izraziteje vpliva na nadaljnjo- umetniško rast. Današnji sistem glasbenega šolstva, pa tudi prizadevanja kompetentnih republiških institucij zaenkrat ne nakazujejo skorajšnje rešitve tozadevnih dilem in najbrž bo še naprej ostalo pri slučajnostnem in nesistemskem reševanju tako pomembnega vprašanja. Odmevnost Primorske poje se je širila tudi preko avdio sredstev, pri čemer ima veliko zaslug Radio Koper in Radio Trst, ki sta razen, ocen, komentarjev in informacij posredovala v radijsko mrežo kompletne vsakoletne revije (zadnja leti tudi Radio Ljubljana), in tako še utrjevala in širila ime in pomen revije. Radio Koper pa je z nadomestili za snemanja še izdatno podprl skromne finančne vire organizatorja, ki si, mimogrede rečeno, doslej ni uspel urediti sistem finansiranja, ki bi mu zagotavljal nemoteno delo, ampak je bil doti-ran le od nekaterih Kulturnih skupnosti, ki pač imajo več posluha za pevstvo. Nekoliko več spodbude — moralne in materialne — bi pričakovali organizatorji tudi od Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki doslej ni smatrala za potrebno, da bi našo revijo ovrednotili kot republiško, čeprav je njeno obsežno povezovanje z zamejstvom tudi širši slovenski interes in pomen. Istočasno pa lahko ugotovimo, da sta tabor v Šentvidu pri Stični in srečanje oktetov v Šentjerneju že lep čas deležni takega priznanja. Če govorimo o odmevnosti revij v javnih občilih lahko pohvalimo le Primorski dnevnik, ki je od vsega začetka široko informiral občinstvo o revijah. V dosedanjem razvoju Primorske poje je bilo mnogo dilem in konceptov o njenem preoblikovanju, a najbrž lahko rečemo, da je bil ta, ki smo ga ohranjali vsa leta najuspešnejši. Vsi uspehi, številke in rekordi pa nas ne smejo zavesti na misel, da bo Primorska poje večno živela sama iz sebe, samo od lastnega navdušenja. Že uspeh njene rasti in usmerjenosti nas opozarja na potrebo po določenih spremembah. Tudi volontersko vodenje tako obsežne organizacije, i.i ne nazadnje njeno spremljanje, postaja zadnja leta pretežko breme maloštevilnim organizatorjem, zato je nujno razmišljati o nadalj- njem konceptu revij ob istočasnem upoštevanju danih organizacijskih možnosti. Osnovno izhodišče za naprej je najbrž v ohranjanju primerne množičnosti in v nadaljnjem raz- , voju poustvarjalne rastli, ki nam edina odpira pot v slovenski in jugoslovanski prostor. Tud; za zamejsko zborovstvo je to edina pot za širše kulturno uveljavljanje v soočanju s tovrstnimi dosežki večinskega naroda. Globoke korenine, ki jih je Primorska poje v 10 letih pognala, so primerna garancija navedenim željam. Na nas samih pa je, da bomo na teh dispozicijah dalje vztrajali in dopolnjevali njen o-braz, ki je dejansko odraz primorskega petja v celoti. Nekaj nas je, ki smo vseh 10 let tesno živeli z njo, jo oblikovali, dopolnjevali, da bi nas tudi ona naučila, kako globoko je sposobna zajemati človeška duša v neusahljivi vir pesmi. In dokler bo primorsko pevstvo tako globoko pogojevalo svoje delo, bo tudi Primorska poje, pa naj bo že tako ali drugače oblikovana, dalje živela, kajti ona ni le revija, ni le barometer takih ali drugačnih dosežkov, ampak je srce primorskega pevstva, je neločljivi del njega samega. Predsednik Združenja pevskih zborov Primorske Ivo Jelerčič Od januarja letos potekajo sanacijska dela na gradu Dobrovo v Brdih. Grad so hudo prizadeli potresni sunki leta 1976. Spomeniškovarstvena obnova gradu, ki naj bi se pričela takoj po potresni, bo poleg gradu obsegala tudi obnovo obzidja. Grad bo služil stalni razstavi ljudske kulture na Primorskem, ki jo pripravlja Goriški muzej ter gostinskemu obratu (z enoteko), katerega investitor bo Zadružna klet Dobrovo. Investitor potresne sanacije gradu Dobrovo je Goriški muzej s sredstvi Kulturne skupnosti Slovenije, Odbora za odpravo posledic potresa v Novi Gorici in Kulturne skupnosti Nova Gorica. Obnovitvena dela opravlja stavbenik Franc Pelko z Bleda PRI DRŽAVNI ZALOZBI SLOVENIJE DVOJE NOVIH KNJIG V POČASTITEV JUBILEJEV Izbor iz Titovega opusa z naslovom «0 liku komunista» - Ivan Potrt: «Zločin» V počastitev 60-letnice Zveze komunistov Jugoslavije, torej v spomin na dan, ko je bila leta 1919 prva konferenca komunistov v Beogradu, je Državna založba izdala knjigo z naslovom Josip Broz Tito: O LIKU KOMUNISTA. Gre za izbor, tematski in kronološko razvrščen izbor iz bogatega ustvarjalnega opusa J. B. Tita, za izbor najpomembnejših misli, ocen, izjav, poslanic in navodil o komunistu kot človeku, borcu, revolucionarju, graditelju in vizionarju, kot vsestranski osebnosti, ki se zmerom dejansko potrjuje. Izbor je pripravil Slobodan Radonjič, spremno besedo pa je napisal Stane Dolanc, ki je poudaril, da Titove besede in misli, zapisane v tej knjigi, samo potrjujejo petdesetletno dejavnost in usmeritev Tita kot voditelja jugoslovanskih narodov in so dragocen vir spoznanja ter kažipot za slehernega jugoslovanskega komunista. Slovensko izdajo je pripravil Franček Šafar, opremo pa je zasnoval Karel Hrovatin. Tako imamo pred seboj lepo opremljeno in vsebinsko dragoceno knjigo, ki kaže kakšen naj bi bil komunist, kakšen mora biti in kako je to, kar naj bi bil, rezultat šestdesetletnega razvoja naše komunistične partije. Snov je urednik razdelil na več poglavij. Najprej so v knjigi razvrščeni sestavki, misli, citati, od- V 12 NADALJEVANJIH OD 30. APRILA DO 12. MAJA Dramatizirani «Hlapec Jernej» po italijanskem radiu iz Švice Prevod in dramatizacijo je pripravil Arnaldo B res san, glasbo pa Pavle Merku - Vlogo hlapca Jerneja bo interpretiral znani igralec Arnoldo Foa Italijanska radijska postaja v Švici bo od 30. aprila do 12. maja oddajala v 12 nadaljevanjih dramatizacijo Cankarjevega Hlapca vjkrnejf,. Cajikarjeyo povest je prevedel v italijanščino in “dramatiziral Arnaldo Bressan. Delo je režirala Ketty Fusco, hlapca Jerneja bo igral Arnoldo Foa. glasbo je napisal Pavle Merku. O oddaji in njeni realizaciji smo se pogovarjali z Bressanom in Merkujem. Naš pogovor ni potekal po strogem tiru vprašanj in odgovorov. Pogovarjali smo se sproščeno, iz našega pogovora pa smo izluščili marsikatero zanimivo misel, predvsem pa navdušenje. Bressan in Merku sta bila lepo presenečena nad navdušenim sprejemom, ki ga je doživela dramatizacija Cankarjevega Jerneja pri kulturnem u-redništvu italijanske postaje, ki deluje v Švici. BRESSAN: Ko sem predstavil svojo dramatizacijo Cankarjevega Jerneja, se je režiserka Fusco za delo takoj ogrela. Dramatizacijo so uredniki navdušeno uvrstili v svoje orograme. Posebno vesel sem bil, ko sem izvedel, da bo Jerneja igral tako dober igralec, kot je Foa, To se mi je zdelo čudovito. Foa se je v Cankarjev tekst in v dramatizacijo poglobil, dela se je lotil , z vso .resnostjo,f, or.uoon bv n MERKU’,: Z igralci,-., SURA imeU* z Bressanorrv pravi i se«wia»eek. BRESSAN: Res je,-'govorilaisva jim o Cankarju in Jerneju, vsi so z zanimanjem sledili kulturni problematiki, ki je še niso poznali. Diskutirali so, pri dojemanju teksta so bili izredno aktivni. MERKU’: Radijska postaja nam je dala na raznolago velika sredstva. Moje glasbe je izvajal kompleten orkester. Presenečen sem bil, ko so tehniki požvižgavali- motiv sigle, ki uvaja oddaje. To je zadoščenje, ki ga redkokdaj doživiš. VPRAŠANJE: Kako ste pri- šli do zamisli, da bi »Jerneja* dramatizirali? BRESSAN: Delo je kot nalašč za radijsko ali televizijsko dramatizacijo. Moj pristop pa je bil izviren. Povedati moram, da nisem dramatiziral svojega prvega prevoda »Hlapca Jerneja*. Delo sem prevedel še enkrat, seveda v funkciji dramatizacije. VPRAŠANJE: Dramatizaciia lahko okrne pomenske in poetske razsežnosti izvirnika. MARIBORSKO KULTURNO PISMO MALO PREPRIČLJIVI KRALJ LEAR Mariborski literarni ustvarjalci na literarnem večeru v koroškem Bilčovsu - Razstava Bogdana Čohala » Zadnja premiera v mariborski Drami je predstavljala trd oreh za dramski ansambel. Pod režijskim vodstvom Branka Gombača, v scenografiji Avgusta Lavrenčiča in v kostumografiji A-lenke Bartlove, so prvikrat v Mariboru uprizorili viharno Shakespearovo tragedijo Kralj Lear. Delo, ki prikazuje kralja Leara, ki je nepremišljeno razdelil posestvo in oblast in o njegovih treh nehvaležnih hčerah, je izredno zahtevno odrsko dejanje. Zato ga bolj redko srečujemo na odrih gledališč. Spominjam se vseh, pred sedanjo uprizoritvijo predvajanega dela, tako prve slovenske uprizoritve Kralja Leara v režiji Cirila Debevca leta 1936, druge postavitve v režiji Branka Gavelle leta 1949 in tretje u-prizoritve leta 1964 v režiji Mileta Koruna, vse na odru Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Bile so to visoko kakovostne uprizoritve z velikimi igralci v naslovni vlogi, kot sta bila nepozabna Ivan Levar in Stane Sever. Sedanja, četrta uprizoritev na slovenskem odru, ki je hkrati prvi v Mariboru, je vnesla nekaj novosti v delo. ki pa so o-stale bolj pri poskusu kot pa dorečeno dejanje. Predvsem je tu problematična podelitev vloge Norca igralki. Pravzaprav takšna podelitev niti ni novost, saj so pred tem enako prezased-bo uveljavila tudi že nekatera druga gledališča v svetu. Ven- dar se tu zastavlja vprašanje, čemu je to potrebno, zlasti če interpretacija te vloge, zaradi ženske mehkobe, meji malce bolj na koketnost kot pa na klenost igrivega karakteriziranja. Sedanji primer je to samo potrdil. Mizanscenska rešitev predstave, ki jo je podkrepljevalo dobro zasnovano prizorišče, ni bila dovolj dinamična; niso bile v dovoljni meri izkoriščene možnosti, ki jih je nudila. Tako je bil visoki hodnik v ozadju skoraj mrtev prostor, ki je le kdaj pa kdaj služil za dolge prihode in odhode posameznim igralcem, ne da bi se na njem izkoristile možnosti dramatičnega razvoja dejanja. Vse preveč je predstava nihala med statičnostjo, ki je že utrujala, zlasti v prvem delu, in bolj izrazno gibljivim dogajanjem v drugem delu, ki je do neke mere reševalo dinamični zastoj, čeprav je proti koncu napetost tudi tu upadala. V takšnem vzdušju tudi igralska predstavitev ni mogla biti umetniško dovolj prežeta z izpovedno močjo, čeprav so se mnogi igralci v nihanju med tragičnostjo in grotesknostjo potrudili z igralskim žarom čim bolj plastično podati svoje vloge, med njimi zlasti Marian Bačko v naslovni vlogi Kralja Leara, Boris Brunčko kot grof Gloster in Rado Pavalec kot njegov sin Edgar. Množični prizori, zlasti vojni, so bili medli, po svoji pan-tomimični zasnovi pa prej naiv- ni kot borbeni. Kljub vsej zavzetosti vsega ansambla, predstava, žal ni nudila kakšnega posebnega gledališkega sporočila, ne po svoji miselni zasnovi, ne po umetniški prepričljivosti. S področja likovne umetnosti je vredno zabeležiti razstavo najnovejših del znanega mariborskega slikarja Bogdana čobala, brata prav tako priznanega umetnika Ivana Čobala v čigar galeriji se prirejajo zanimive občasne likovne razstave združene s kulturnimi prireditvami. Akademski slikar Bogdan Čo-bal. ki razstavlja tokrat v Malem razstavnem salonu Rotovž, je prenesel sedanji izbor podob s poprejšnje razstave v Celju. Njegov način upodabljanja je svojstven. V akrilu na platnu, prikazuje naš valoviti svet v skoraj realistični upodobitvi z e-no barvo, ki ga ponekod zastirajo geometrijski liki umetnikove miselne konstrukcije; kot bi človek gledal pokrajino skozi steklo, svetlo, čisto in tudi megleno zastrto. S temi liki pogosto zastira, včasih tudi odpira pogled na dokaj prirodno naslikano prirodo. čistost rezov oblik, kombinira v dinamično usklajevanje konstrukcije, s katero dopolnjuje perspektivo globinskosti. Razstava vzbuja precejšnje zanimanje pri obiskovalcih, ki jiip novi umetniški prijemi pomenijo predmet globljega razmišljanja. Tokrat je več novic z literarne razvejanosti na štajerskem. V ospredju je zlasti reorganizacija pododbora Društva slovenskih pisateljev Maribor, ki se je na zadnjem občnem zboru v smislu novih pravil preimenovalo v podružnico. Po demokratičnem principu, da so vsi člani volili ali bili lahko izvoljeni, dosedanji odbor ni prejel samo zaupnice, ampak so bili štirje odborniki dosedanjega odbora ponovno izvoljeni, trije glavni, predsednica, podpredsednik in tajnik, celo z največ glasovi. Novi odbor dopolnjujeta dva novo izvoljena člana, ki sta jima bili dodeljeni po predlogu odbornikov starega odbora, najvišji funkciji. S tem je bilo rešeno trenje med odborniki in nekaterimi člani, ki pa je bilo, to lahko mirno zapišemo, umetno izzvano, kar so tudi potrdili rezultati volitev, Upati je, da bo konsolidacija sedanjega odbora vplivala na še u-spešnejše združevanje pisateljev v severovzhodni Sloveniji. V širšem slovenskem prostoru znana založba Obzorja, ki jo iznajdljivo vodi glavni direktor Drago Simončič, je vnovič sklenila podeljevati nagrado Prežihovega Voranca. S tem je ugledna mariborska založba potrdila težnjo ohraniti tradicijo literarne založniške nagrade, ki je povezana z imenom velikega pisatelja slovenske Koroške. Nagrada Prežihovega Voranca je dvojna: vsako leto bo node- (Nadaljevanje na 8. strani) BRESSAN: Res je, prav zato nisem želel podati «filološke* dramatizacije. Pri delu sem upošteval zahteve radijskega ,rmedjja. Da bi phrapU : 'Can- karjeve govorieg,. sem‘.■»ustvaril*, novega dramšMga,. junaka,:-Lp.jeC samega »Cankarja*, ki v delu nastopa kot samostojna oseba. Dekle, ki nastopa v začetku povesti, v moji dramatizaciji zaključi zgodbo. Vse dialoge sem opremil z daljšimi in natančnimi beležkami. Zavedal sem se, da avtomatično prestavljanje iz ene oblike v drugo (iz povesti v dramo) ne obrodi dobrih rezultatov. Svoje delo sem razumel kot dejanje, ki naj Cankarjevo problematiko posreduje današnjemu občinstvu. MERKU’: Uspešnost dramati- zacije smo lahko preverili že ob odnosu, ki so ga imeli izvajalci. BREJSSAN: Ponavljam, od režiserjev do igralca so vsi izrazili svoje občudovanje do Cankarja, to je bila seveda tudi vzpodbuda zame. Delal sem z veseljem, zavzetost izvajalcev je bila zame nagrada. VPRAŠANJE: Cankarjev tekst ste na svoj način aktualizirali? BRESSAN: Moj pristop k Cankarjevi povesti je bil pristop pazljivega in kritičnega bralca. Cankarjev tekst je odprt, dopušča več interpretacij, s svojo dramatizacijo sem hotel to odliko potrditi. Zdelo se mi je, da bom najbolje uspel, če bom pri svojem delu interpretacijsko aktiven. Cankarjev »Jernej* je v bistvu pesimistično delo. Celoten Cankarjev literarni opus pa kaže pot do i.ovih obzorij, sredi a-rene življenja Cankar ne pristane na neko tragično danost, njegovo delo odpira smeri za bodočnost. Jerneja zažgejo, hlapčeva smrt pa le ni zaman, to sem povedal tako, da sem zaključil dramo z besedami, ki jih zakriči dekle. Besede kažejo na to, da se je dekle zavedalo grozne krivice, ki je doletela hlapca. Zavest o tem pa je seveda jasna smernica za bodočnost. Jernejeva tragedija je bila tudi v tem, da ga ljudje niso razumeli, da niso razumeli njegovega iskanja pravige. Dekle spozna krivico, ki je prizadela hlapca. To seveda pomeni, da Jernejeva smrt le ni bila zaman, njegova pot je obrodila dragocene sadove. Poleg tega moram povedati, da bi morala dramatizacija vzpodbuditi ljudi k branju izvirnika. Radio in televizija imata to moč, da lahko zbudita v ljudeh zanimanje za književnost. Veliko knjig je doživelo med občinstvom uspeh, potem ko so ljudje gledali kako nadaljevanko. Seveda je treba tu paziti na izbire. Veliko televizijskih nadaljevank se na primer naslanja na tekste brez prave umetniške in kulturne vrednosti. Upam, da bodo poslušalci radijske nadaljevanke Hlapca Jerneja segli tudi po sami povesti (Arnaldo Bressan je že prevedel Hlapca Jerneja, knjiga pa je izšla pri založbi Feltri-nelli ob. ur.). VPRAŠANJE: Kako pa je z glasbo, ki sta jo napisali vi, prof. Merku? MERKU': Skušal sem se pri- lagoditi zahtevam dramatizacije. Moj doprinos je predvsem poklicni, to pomeni, da nisem želel. napisati le osebne izpovedne 'glasbe, ampak tako glasbo, ki bi predvsem; ustrezala radijski dfaniatfeacijiv ’ BRESSAN: Učinek je bil zelo dober, glasba daje dramski izvedbi Hlapca Jerneja dodatno in kvalitetno umetniško razsežnost. Zapisali smo bistvene ugotovitve, ki smo jih zabeležili med pogovorom z Bressanom in Merkujem. Zapisati bi morali še to, da nam je ob zaključku pogovora Bressan dejal, da so bili na italijanskem radiu v Švici zelo pozorni na Cankarjevo problematiko, nobenega predsodka niso imeli. Nasprotno, v svoj program bodo uvrstili tudi dramatizacijo Martina Kačurja. To željo, da bi italijanski poslušalci v Švici spoznali slovensko kulturo, si lahko razlagamo tudi zato, ker živijo Italijani v Švici v posebni situaciji, tudi oni namreč občutijo nacionalne pritiske in se zato zanimajo za situacije narodov in narodnostnih skupin, ki so bile ali pa so še nacionalno ogrožene... ACE MERMOUA lomki govorov, intervjujev, ki so posvečeni komunistični morali in liku komunista. O revolucionarnosti in borbenosti govore izjave v drugem poglavju. Resnicoljubnost, načelnost, doslednost, to je naslov naslednjega razdelka knjige. Govor je o budnosti, disciplini, požrtvovalnosti. Humanost in demokratičnost, to sta vrlini, ki sta posebej poudarjeni in katerima je u-rednik posvetil tudi posebno poglavje. To je pač zanimivost, ker se pri liku jugoslovanskega komunista poudarja prav humanost in demokratičnost, v nasprotju s stališčem sovjetske partije, ki disciplino postavlja na prvo mesto. Naslednja poglavja knjige nosijo še sledeče naslove: Marksistična usposobljenost, Intemacionalizem, Kritika in samokritika, kakšne misli in besede so uvrščene v ta poglavja pa kažejo že sami naslovi. Gre torej za vsebinsko zanimivo knjigo, ki naj zlasti mlademu rodu kaže kakšen naj bi bil lik osebnosti komunista po besedah J. Broza Tita in kakor si ga je ta zamišljal. Pa ne samo od danes, temveč že od leta 1927, saj knjiga vsebuje gradivo od leta 1927 pa do 11. kongresa ZKJ, razvrščeno tematsko na 12 poglavij. O pomenu izdaje pa je že spričo povedanega skoraj odveč posebej govoriti. Mlade generacije se bodo lahko izobraževale v njej, sicer pa je knjiga dragocena tudi kot dokument. Drugo knjigo, roman Ivana Potrča ZLOČIN, je izdala Državna založba Slovenije, v počastitev 50-letnice smrti org. sekretarja KPJ Djure Djakoviča, ki so ga skupaj z Nikolo Selimovičem ubili žandar-ji aprila leta 1929 ob avstrijski meji pri Sv. Duhu v Slovenskih goricah. Gre za drugo slovensko izdajo romana, ki ni zgodovinsko pričevanje, temveč romanizirana pripoved, pisateljevo pričevanje o resnici kot se je izrazil avtor sam. Roman je bil preveden že v več jezikov, po njem je bila prirejena radijska igra, nato drama, za sedanjo drugo izdajo pa ga je pisatelj jezikovno nekoliko predelal. Roman Ivana Potrča torej ni novost na slovenski knjižni polici, gre pa za drugo izdajo, ki bo namenjena novim generacijam bralcev, tistim, ki žele iz umetniška besede slovenskega pisatelja spoznavati življenjsko usodo jugoslovanskih revolucionarjev. Saj je znano, da popisuje pisatelj v tem delu zadnje dni življenja in uboj obeh jugoslovanskih komunistov, ki so ju prignali iz zagrebške ječe in ustrelili na meji. Sl.Ru. Izšel je nov «Dan» Izšla je nova številka mesečnika «Dan», ki je kot po navadi pestra in vsebinsko bogata, hkrati pa tudi slikovno skoraj razkošna, h vsebine bomo navedli Spetičev prikaz razmer v Trstu z naslovom Že spet laži, zgodovinar Milan Pahor je napisal članek z naslovom Mislec in borec, v katerem je prikazal veličino pred nedavnim umrlega Edvarda Kardelja, Vojmir Tavčar je ob letu otroka prispeval članek Lačni in siti, na kar sledi Nakrstova Igralčeva pot in vrsta drugih člankov kot na primer prispevek Mrzla ognišča s podpisom A. M. in lepimi barvnimi msnetki Fulvia Grisona, Brede Pahor članek Ne več samo doma itd, itd. vsekakor bogata številka. ................................................... Primorske bibliografske vesti NAŠA OBRAMBA, št. 2, februar 1979 in št. 3, marec 1979. Poročali smo že, da je doslej izšlo v reviji že sedem nadaljevanj Partizanska baza 9. korpusa, ki govorijo o organizaciji in življenju partizanske baze. V zadnjih dveh številkah revije pa sta objavljeni i?v • nacialJevanJe. Osmo nadaljevanje, z naslovom Novgrad (str. "“'"L lzP°d Peresa Rada Jelinčiča, govori o delu treh bataljonov NOVGRAD: o prvem bataljonu v Spodnji Trebuši, o drugem v Cerknem in o tretjem v Vipavski dolini. V zadnji številki pa nam isti avtor govon o prehrani v bazi 9. korpusa (str. 42-43). NAŠI RAZGLEDI, leto XXVIII, št. 5, 9. 3. 1979. O primorskem slikarju, »veščem zapisovalcu svetlobnih krajinskih razpoloženj*, o Hermanu Pečariču, je ob njegovi retrospektivni razstavi v piranski Mestni galeriji napisal članek umetnostni zgodovinar, dr. Mirko Juteršek (str. 140-141). * ji Pi™A, EN°TNOST. Glasilo Zveze sindikatov Slovenije, od št. 41, 1978 do st. 3, leta 1979. V enajstih nadaljevanjih je od 21. X. 1978 do 20. I. 1979. leta izhajala študija Milice Kacin - Wohinc, ki je pod naslovom Močnejši od groženj in terorja pripovedovala o borbi primorskih Slovencev ood fašizmom v letih od 1918 do 1941. Priznana strokovnjakinja in pozmf valka zgodovine Primorcev tega obdobja je še posebej osvetlite kul-torne in politične razmere spregovorila je o raznarodovanju, o protifašističnem odporu ter ljudskofrontnem povezovanju, študijo je zaklju-čila s prikazom fašističnega zatiranja Slovencev ter opisala situacijo ob izbruhu 2. svetovne vojne. ZBORNIK ZA LIKOVNE UMETNOSTI 14, Novi Sad, 1978, Reška umetnostna zgodovinarka Radmila Matejčič ie z raznravn Udio goričkih i furlanskih majstora u baroknoj um etnosti ki tudi kot separat, osvetlila ne samo reško ZKj&S Uvč je tudi nakazala nove poti za nadaljnje raziskovanje ljubljanskega ba- ma"eJta -?pusa' P£ieg ^htnega tekstualnega dela študijo odlikujejo tudi številne opombe, priloga virov ter bogato slikovno gradi™ Ferdo Gestrin, POMORSTVO SREDNJEVEŠKEGA PIRANA SAZU Razred za zgodovinske in družbene vede, Dela 21, Ljubljana 1978 ’ D_r' Je.rdo Gestnn se je lotil raziskave o pomorstvu Pirana v poznem srednjem veku, saj tudi za piransko pomorstvo, kot za ostala me- nrirr^ef ^nm0rjf' dosIej ni bil° tehtnejše raziskave. Zanimteo obliki ve#XtoHda«iSe ie, s P°,morsko dejavnostjo v taki ali drugačni obliki vežalo tudi slovensko zaledje. Podoba, ki jo dobimo o srednjeveškem pomorstvu Pirana je tako »bogata*, da naravnost preseneča. PRIMORSKI DNEVNIK IZBOR IZ DELA aprila 1979 Vrsta ugibanj o ostrini represalij proti Egiptu Če bi arabske države bojkotirale Egipt, bi bile posledice mnogo hujše od prekinitve trgovskih odnosov med njimi Med sankcijami, ki so jih po podpisu separatnega mirovnega sporazuma z Izraelom sprožili nad Egipt udeleženci bagdadskega sestanka, je bržkone najresnejše gospodarsko izobčenje Egipta. Odpoklic veleposlanikov iz Kaira, suspenz Egipta v ligi, poziv k izključenju Egipta iz vseh organizacij združenj in federacij arabskih držav in drugi moralnopolitični ukrepi so vsekakor ostre in pomembne zahteve, toda nobena od njih ne bi bila tako boleča kot zagrožene ekonomske represalije. Resolucija gospodarskih in zunanjih ministrov arabskih držav, ki jo je v imenu sveta iranske lige včeraj objavilo iraško ministrstvo za informacije, podrobno razčlenjuje gospodarsko anatemo Egipta: »ustaviti je treba vsa posojila, jamstva, finančno, ■materialno in tehnično pomoč egiptovski vladi«, »arabske države Egiptu ne smejo dajati nafte«, prepovedana je sleherna trgovinska menjava z egiptovskimi državnimi in zasebnimi podjetji, ki »poslujejo s sionističnim sovražnikom«, bojkot pa je treba razširiti še na »področje znanosti, kulture in tehnološkega sodelovanja.« Z drugimi besedami, bagdadski arabski vrh se je odločil gospodarsko osamiti Egipt in ga izločiti iz njegovega naravnega arabskega zaledja. 17 milijard dolarjev na kocki Hitra ocena morebitnih posledic bojkota — za zdaj še ne vemo, če se bodo udeleženke dosledno in brez izjem držale črke in duha bagdadske resolucije — govori v prid mnenja, da se gospodarski položaj Egipta ne bo dramatično poslabšal. Uvoz iz arabskih držav ne sega preko 5 odstotkov in izvoz ne preko 10 odstotkov celotne mednarodne menjave in med deseterico najpomembnejših egiptovskih trgovinskih partnerjev ni nobene arabske dtžave. Ostreje' bi lahko občutil odtegnitev multilateralne finančne pomoči arabskih držav (okrog 2 milijardi dolarjev na leto), pa vendar se tudi to ne zdi usodno. Po oceni Svetovne banke Egipt lani ni mogel potrošiti okrog 2,5 milijarde kreditov, ki so mu ‘ jih ponujali tuji investitorji, zaradi preozkih naložbenih načrtov in zaradi korekture v investicijski politiki, ki se je lani osredotočila na dokončevanje začetnih objektov in posodabljanje starih, ne pa na snovanje novih objektov. Podrobnejši pregled egip-tovsko-arabskega sodelovanja kaže, da so stvari precej bolj zapletene. Egipt je bil vselej ključ v arabsk; svet in če so industrijske države investirale v egiptovske tovarne, so največkrat z namenom, da bodo izkoristile tudi kupno moč prebivalcev bogatih naftnih sosedov Egipta, zato bodo potencialni investitorji odslej morda žrli na Egipt z drugačnimi očmi. Razen tega so arabske države posodile Egiptu dobršen del svojih naftnih iztržkov zato, ker je bil Egipt med vsemi arabskimi državami, ki imajo denar, pa nimajo prebivalstva in tistimi, ki nimajo denarja pa imajo sorazmerno veliko ljudi, od nekdaj največje in najbolj zanimivo tržišče. Od oktobrske vojne so vanj samo preko multilateralne pomoči vložile okrog 17 milijard dolarjev, to pa je vsota, ki se ji pameten gospodar kljub ostrim politič- nim pomislekom ne bo kratkovidno odrekel. Najbolj nedolžna oblika represalij je gotovo prepoved prodaje nafte Egiptu. Egipt že od leta 1976 načrpa dovolj nafte za lastne potrebe. S črpališčem Alma na sinajskem polotoku, ki ga mora po določilih mirovnega sporazuma dobiti od Izraela v naslednjih 10 mesecih, pa bo povečal svojo proizvodnjo za 32 tisoč sodčkov na dan. Ko se bodo črpalne naprave na Almi zavrtele s polno močjo, tako pravijo Izraelci, bo polje dajalo 80 tisoč sodčkov na dan, kar je več kot sedmina tiste nafte, ki jo Egipt načrpa danes (550 tisoč sodčkov). Mirovni sporazum resda določa, da mora »Egipt preskrbovati Izrael z nafto«, zato morebiti tudi polje Alma ne bo dovolj. Kakorkoli, domneva se zdi komajda verjetna: hkrati z vestjo o napovedi bojkota so prišle tudi vesti o novem raziskovalnem zagonu iskanja nafte na Sinajskem polotoku. Multinacionalka Shell in egiptovske oblasti so včeraj podpisale sporazum o poskusnem vrtanju na 26 tisoč kvadratnih kilometrih sinajske puščave. Dobre vesti bi kaj lahko potrdile resničnost predvidevanj, da lahko Egipt do leta 1980 poveča proizvodnjo nafte na milijon sodčkov na dan in se vzpne med pomembne izvoznike nafte. »Začasno ni plačilnih težav« Precej ostrejše zobe bi imela odločitev naftnih sosed, da Egiptu ustavijo vsako multilateralno ali bilateralno finančno pomoč. Ocene Svetovne banke, da egiptovsko gospodarstvo lani ni moglo vsrkati 2,5 milijarde dolarjev i tujih posojil, ne pomeni,' da Egipt ni krvavo potreboval vsakega arabskega dolarja in da ne bo tako tudi v prihodnosti. »Začasno ni plačilnih težav pri izvozu v Egipt, toda situacija ni stabilna in jo morajo izvozniki natančno proučevati«, opozarja zadnje poročilo analitikov londonske banke Barclay, ki v bančnih krogih velja za zelo zanesljivo. Kljub vsej nafti je Egipt še vedno v globoki gospodarski krizi. Gospodarstvo so prizadeli dolgoletni visoki vojaški izdatki, ki so po eni strani povzročili eksplozijo zadolževanja v tujini, po drugi strani pa pomanjkanje sredstev za gradnjo projektov, ki jih terja sedanja petletka. Lanskega presežka nikakor ni mogoče pripisati obilju denarja, v resnici je ravno nasprotno, egiptovska vlada si prizadeva za novimi posojili tako krčevito kot vselej in tudi nedavna obiska predsednika Sadata v Washingtonu in Bonnu sta razen političnim veljali tudi gospodarskim pogajanjem za čim cenejša in ugodnejša posojila. Prav tod pa je iskati najbolj ostro konico morebitnega bojkota. Saudska Arabija, Kuvajt, Združeni emirati in Katar so leta 1976 s kapita- lom 2 milijardi dolarjev oblikovali poseben sklad »Zalivska organizacija, za razvoj Egipta« (GODE) iz katerega je črpal Egipt denar za kritje bilančnega primanjkljaja po razmeroma ugodni 5 odstotni obrestni meri, z odlogom plačila do 5 let in 7 do 10 letno dobo vračanja, z njim pa je poravnaval tudi draga kratkoročna posojila najeta drugod ali ga uporabil kot jamstvo pri najemanju zahodnih kreditov. To ni edini denar, ki ga je dobil Egipt iz združenih arabskih virov. Obe arabski konferenci na vrhu, kartumska leta 1967 s 190 milijoni dolarjev in amanska leta 1974 z milijardo dolarjev, sta krepko potešili egiptovsko žejo po posojilih. Egipt je razen tega na prednostnem mestu seznamov posojilojemalcev mnogih skladov, ki so jih za pomoč državam v razvoju oblikovale izvoznice nafte (OPEČ). Pri različnih projektih, zlasti še pri ponovnem usposabljanju Sueškega prekopa so sodelovali skorajda vsi od okrog ducata fondov OPEČ. Ob tem ni mogoče spregledati pomoči posamičnih članic lige, zlasti Saudske Arabije, ki so jih te dale ločeno od posojil iz skladov, o katerih pa je manj podatkov. Izrael je slab partner Še bolj razblinjena, pa tu-' di nedvoumna je podoba arabskih naložb v Egiptu. Po splošnih ocenah se edino arabske banke v kopici okrog 60 tujih bank, ki imajo predstavništvo v Kairu, uspešno spopadajo s problemi investiranja v Egiptu. Na vsak način so imena Arab Afričan Bank, National Bank of AbU Dhabi, Alexandria Kuwait Bank International in druga v egiptovskih poslovnih krogih pogosteje omenjana od večine zahodnih konkurentov na vseh področjih naložb, od gradnje hotelov do odpiranja naftnih črpališč. Ob tem bi ne smeli pozabiti na močno in drago vojaško industrijo — v Kairu je sedež »Arabske sgmstflMS; drugim proizvodnjo letaka »mirage 2000« — ki prav tako sloni na združenem arabskem kapitalu. In če se uresniči napovedani bojkot, kaj bo Egipt dobil pri svojem novem zavezniku Izraelu? Zelo malo. Industriji obeh držav sta si prej konkurenčni kot dopolnjujoči se, po ocenah strokovnjakov bi trgovina med njima težko segla čez 10 milijonov dolarjev, kar je povsem nepomembno ob podatku, da Izrael izvozi vsako leto za okrog 4,4 milijarde dolarjev pridelkov in izdelkov. Vsekakor je zdaj poglavitno vprašanje, v kolikšni me ri se bodo, če se bodo, iz polnile zahteve bagdadske re solucije. Opazovalci omenja jo, da je duh resolucije resda zelo oster, da pa so njene črke mnogo blažje, in da gre prej za »priporočila« arabskim državam, kot za zavezo. Težko je verjeti, da bi Arabci dobesedno spoštovali ■bagdadske zahteve. S tem bd še odrekli tudi nekaj desetletjem dela in naložb v Egiptu, ki bi jih ta kot povračilo za gospodarski bojkot lahko nacionaliziral. Cena bi bila v tem primeru gotovo previsoka. DUŠAN SNOJ Sejem kroji prosti čas Pisana ponudba na Alpe-Adria, zlasti za konjičkarje — Posebnih novosti nir le izjeme — Zanimanje za strojčke LJUBLJANA, 5. aprila — Slabo vreme, »podkrepljeno« z dežjem, kot kaže, ne moti obiskovalcev letošnjega sejemskega živ-žava na Gospodarskem razstavišču. Alpe Adria predvsem v drugem delu, imenovanem Človek in njegov prosti čas, po številu obiskovalcev daje vtis, da ima naš človek že precej prostega časa, saj si tudi tedaj največ obiskovalcev ogleduje konjičkarske izdelke za popoldne. Sejem z več kot 600 razstav-ljalci iz 19 držav je zapolnil vse razstavne prostore Gospodarskega razstavišča, pa vendar razen redkih izjem, na njem niso prikazali kakih posebnih novosti in izvirnosti. Začetni namen sejma, ki so ga prvič odprli pred osemnajstimi leti, sodelovanje sosednih dežel predvsem na turističnem, pa tudi na vsem gospodarskem področju, ob vsej pisani ponudbi že kar zbledi. Prikaz sosednih dežel in z Ljubljano pobratenih mest je prikazan zelo prijetno; značilnosti vsakega razstavljalca posebej so nevsiljivo poudarjene. Pravzaprav je tako domače, da niti ne moti, ko na razstavnem prostoru slovenske Turistične zveze ne najdeš predstavnika in da zaradi odpadlega »S« napis propagira Turistično zvezo Lovenije. Saj poznamo tisto o kovačevi kobili... Leverkusen v svojih značilnih zelenih barvah pri vabi j a obiskovalca tudi z daleč vidnim prikazom svojega razvoja v slovenskem jeziku, z Madžari iz budimpeštanske-ga Konsuinexa pa se lahko sporazumeš v srbohrvaščini. O uspešnosti svojega sejem skega nastopa pa bodo spregovorili šele kasneje. Letos so prvič na tem sejmu. • Sejem Alpe Adria, ki je stičišče sodelovanja med sosedi, vse bolj prerašča svoj prvotni namen, predvsem pa svoje poimenovanje. Prehaja v vse bolj splošen potrošniški obveščevalni sejem, kjer bosta turizem in človekov prosti čas še igrala prvo violino, v pisani ponudbi pa naj bi vsako leto videli vsaj nekaj novega. Več kot letos. Prvič razstavlja tudi podjetje IME iz Salzburga, ki so mu poslovni prijatelji iz Jugoslavije priporočili nastop na Alpe Adria. Kot trdijo, je za njihovo gostinsko opremo precej zanimanja, zlasti za njihovo »malo kuhinjo«, ki kljub razmeroma skromnim dimen zijam zmore do 120 menujev v eni uri Ce bo odzivu sledi la še ugodna prodaja, jih bomo tudi naslednje leto gotovo videli v Ljubljani. Tudi nemški Loewe bo še dal denar za razstavljanje na sejmu, pravijo njegovi zastopniki iz sežanskega Jadrana. 2e od leta 1970, odkar so se prvič pojavih na tem sejmu, opažajo dokajšne zanimanje za njihove televizorje in hi-fi aparature, še en da kaz, da Slovenec dokaj prostega časa presedi pred televizorjem in »premeditira« ob poslušanju glasbe. Pa vendar, druge firme so še prepričane, da smo Slovenci družabni ljudje, ki za gostilniškimi in.domačinu mizami prebijemo precej prijetnih ur. Svoje mnenje potrjujejo z razstavo jedil od tipično da mačega kraškega pršuta do tipično nedomačih tropskih banan, ki že nekam dvomljivo predstavljajo našo deželo. Da ne bo zamere, tudi tržaška Omnia Commerce razstavlja Izraelske grenivke Seveda si brez pijače Sloven ca ne moremo predstavljati, razstavljenih ustekleničenih vin, likerjev, raznih vrst žganja je za prosti čas verjetno dovolj. Izbira je precejšna, za dobrega poznavalca krčem in bifejev pa ne dosti večja od standardne ponudbe. Pozornost mimoidočih rada vednežev pritegujeta podjetji, ki imata svoje razstavne pro store komaj kaj večje, kot Je stojnica na živilskem trgu Cinkarna Celje razstavlja svojo poliuretansko peno purpen, s katero lahko nestrokovnjak z malo smisla sam enostavno vgrajuje okvirje vrat in oken in zapira špranje pri montažni gradnji. Purpen je tudi dobra zaščita pred vlago, se s svojim proizvodom pobahajo Celjani. Drugi proizvajalec, Mitol iz Sežane, predstavlja termo lepljive trakove za furmranje robov. Med podlago (rob plošče za mizo, stol ipd.) in furnir položite trak, po furnirju je treba potegniti samo še z vročim likalnikom. Mizar Franci MarkunzRib-nega pri Bledu razstavlja strešno okno, ki je po njegovem mnenju novost na našem trgu. Izdelano je namreč iz lesa, ki nudi boljšo toplotno zaščito kot iz aluminija izdelana okna. Tudi način odpiranja in bakrena pločevina, v katero je okno oblečeno, sta vzrok, da je zanimanja med obiskovalci razmeroma zelo veliko. Ce bo šlo tako naprej, pravi mojster, bom v bodoče lahko izdeloval samo ta okna. delovno nastrojeni. Zunanja trgovina ima pač druge razloge za razstavljanje na sejmu, iskanje in dogovarjanje s tujimi partnerji, izdelovalci, kot je Gorenje Muta, pa so prišli prikazat svoje izdelke, da s svojo prisotnostjo spomnijo nase že zaradi ekonomske propagande. Železo je pač treba kovati takrat, ko je še vroče. JANEZ TUŠEK Poroka mimo zakona Televizijska oddaja »Življenje v dvoje« ni bila samo oddaja v živo, pač pa je tudi zadela v živo. Ljubljančanko Zlato Bjelič je namreč spodbudila k razmišljanju, ali ni obisk predzakonske svetovalnice, ki bo postal obvezen čez slabih osem mesecev, vendarle poseganje v človekovo svobodo. Sporen se ji zdi predvsem drugi odstavek 15. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravi, da morata on in ona pred sklenitvijo zakona obiskati predzakonsko svetovalnico. Te bodo ustanovljene pri občinskih skupnostih socialnega skrbstva, njihova naloga pa bo bodoče zakonce poučiti o medsebojnih, družbenih in vzgojnih odnosih ter o zaščiti pred nosečnostjo. Zlata Bjelič je s svojo pobudo za oceno ustavnosti drugega odstavka 15. člena omenjenega zakona, ki jo je naslovila na Ustavno sodišče SRS, spet dregnila v osje gnezdo. Pa ne zato, ker veliko Slovencev meni, da je poroka osebna odločitev in ne administrativna registracija stanja, pač pa zato, ker so se spet zbudila stara vprašanja o obveznosti in neobveznosti takega svetovanja ali posvetovanja. Črka zakona namreč pravi, da morata osebi, ki želita skleniti zakonsko zvezo, matičarju predložiti potrdilo o obisku predzakonske svetovalnice, četudi izpolnjujeta vse pogoje za sklenitev in veljavnost zakonske zveze. Ker te pogoje običajno vsi izpolnjujejo, saj zahtevajo nasprotnost spolov, starost nad osemnajst let, prištev-nost partnerja in podobne stvari, ostaja zakonu v napoto le še potrdilo. Ce pa do- bro premislimo, samosvojim, neuklonljivim in vase prepričanim posameznikom, ki nikakor ne bodo hoteli poslušati dobrohotnih nasvetov svetovalca, do potrdila ne bo težko priti. Dovolj bo, če bodo odprli vrata posvetovalnice, se predstavili in zahtevali potrdilo o svojem obisku, saj zakon nikjer ne zahteva, da bi si morali pustiti tudi svetovati. Ce bodo povrhu našli še matičarja, ki jih bo pripravljen poročiti »na črno«, bo njihov zakon popolnoma veljaven. Potrdilo o obisku predzakonske svetovalnice namreč ne sodi med pogoje, ki jih morata ženin in nevesta izpolnjevati za sklenitev in veljavnost njune zakonske zveze. Pred prvim januarjem leta 1980 bo treba torej rešiti uganko, kaj je to potrdilo. Ali papir brez vrednosti, ali potrdilo kakršnegakoli potrdila ali samo pobožna želja zakonodajalca? Kdaj bomo dobili odgovor? Zakonodajnopravna komisija slovenske skupščine ga za zdaj še ni dala, ker je razpravo preložila. Ugotovili so namreč, da so stvari po pravni plati veliko bolj zapletene kot vprašanje Zlate Bjelič. A tudi tega, kar bo reklo ustavno sodišče, ko bo razpravljalo o pobudi, za zdaj še ne moremo napovedati. Kot kaže, pa je veliko ljudi, ki čakajo na odločitev. Pomembno poslanstvo Balkanske športne igre so med najstarejšimi regionalnimi tekmovanji na svetu. Spomnimo se samo, da se bodo atleti letos v Atenah že petaesetie pomerili za naslove balkanskih prvakov. Smučarji se sicer ne morejo pohvaliti s tako dolgo tradicijo, toda pravkar končane tekme na Vitoši nad Sofijo so bile že enajste. Prvi poskusi segajo v leto 1946, ko so bile tekme v Sinai v Romuniji z udeležbo domačinov, Jugoslovanov, Bolgarov in celo Madžarov. Leto pozneje so tekmovanja ponovili pri nas, na šarplanini, spet tudi z Madžari, a brez udeležbe Grčije in Turčije. Prve balkanske smučarske igre so se po začetnih prizadevanjih, v katerih je jugoslovanska smučarska zveza — kot tudi pozneje — igrala pomembno vlogo, potem rodile leta 19S7 — na Bližnjem vzhodu, v Bejrutu, kjer so zastopniki balkanskih dežel na kongresu mednarodne smučarske zveze FIS zaupali izvedbo premiere Bolgariji. Ti so prve igre leta 1968 izvedli prav na smučarskih terenih zimskošportnega in turističnega centra Aleko na Vitoši, kjer je bilo tudi letošnje, že XI. in so s svojimi zaporednimi uspehi spodbujali svoje zasledovalce, enako Jugoslovani zadnja leta v alpskih disciplinah. Oboji so se namreč s svojimi najboljšimi povzpeli na svetovni vrh (Križaj, Strel, Kuralt, Popangelov, Lebanov in drugi), kar sicer ni zasluga balkaniad, ki pa le imajo pomemben delež. V »domačem« obračunu se drug ob drugem izpopolnjujejo, najbolj pa seveda smučarsko nerazviti Turki in Grki. V teh dveh najjužnejših deželah balkanskega polotoka se je smučanje prav zaradi vsakoletnih balkanskih iger precej razmahnilo, najbolj v njihovih najbolj znanih zimskošportnih središčih, v Uludagu (na azijskih tleh) in Mount Pillionu. še zmeraj pa razvoj ni napredoval toliko, da bi lahko v spored iger uvedli še druge smučarske discipline in kategorije, razen balkansko,-prvenstvo (kot zmeraj .breat-AL, , to slo vele- bamje). slalom in slalom za člane, mladince in mla- dinke ter posamični in štafetni teki za člane, mladince in mladinke. Prav gotovo čeprav je za igre — ob razpredenem koledarju smučarskih tekmovanj v Evropi in čezmorskih deželah — težko najti termin, ki bi ustrezal predvsem vrhunskim tekmovalcem, balkaniadam ni zanikati velikega pomena. Resda se za kolajne na balkaniadah, ki imajo še precej okrnjen spored, potegujejo zvečine samo reprezentanti Bolgarije, Jugoslavije in Romunije, največ mladi, toda koristi imajo vse nacionalne smučarske zveze. Bolgari na primer so bili vse do letos vodilni v tekih pa bodo prišli na vrsto — ob nadaljnjem razmahu — še drugi razredi in discipline (članice, skoki in biatlon), s čimer bodo balkaniade izpolnile svoje poslanstvo. Novih idej je sicer še več. Med drugimi naj omenimo samo primerjalni dvoboj Skandinavija — Balkan, vsekakor zanimiv obračun, ki bi v sedanjih razmerah oziroma razporeditvi sil obetal hude boje in nove spodbude. Japonska pomoč Egiptu Tokio naj bi v skladu s »Carterjevo formulo« prispeval od 2,5 do 5 milijard dolarjev — Strah zaradi nafte OD DOPISNIKA TANJUGA TOKIO, 5. aprila — Čeprav so se odnosi med Japonsko in ZDA zaradi občasnega obnavljanja »trgovinske vojne« znova nekoliko zaostrili prevladuje mnenje, da bo .japonski zuna. nji minister Sunao Sonoda lažje razrešil vprašanje japonskega trgovinskega presežka v menjavi z ZDA, ki je v letu 1978 dosegel okoli liji milijarde dolarjev, kot pa vprašanje gospodarske pomoči Egiptu, Id naj bi v prihodnjih petih letih znašala osoli 2,5 milijarde dolarejv. V Tokiu ne dvomijo, da je to pomoč treba zagotoviti, vprašanje pa je, kako naj U to izpeljali, upoštevaje lastne in druge interese. skega miru. Ta formula predvideva, naj bi ZDA, ZRN in Japonska v prihodnjih petih letih zagotovile Egiptu 15 milijard dolarjev pomoči za gospodarski razvoj. V Tokiu zdaj sodijo, da Washington pričakuje od Japonske od 2,5 do 5 milijard dolarjev v ta namen. Resnici na ljubo velja omeniti, da so Japonsko že med pripravami na egiptovsko-iz-raelski mirovni sporazum seznanili z zahtevami Kaira. Med nedavnim obiskom v Tokiu je namestnik egiptovskega premiera Mohamed el To-hami izjavil, da Sadat pričakuje japonsko pomoč za vla- Zato tukaj ocenjujejo, da je poglavitni namen Sonodovega obiska v Washlngtonu (od 5. do 11. aprila) poleg prizadevanj, da bi sklenili trgovinski kompromis, prav dogovor z ameriškim državnim sekretarjem Cyrusom Vanceom o uskladitvi politike na Bližnjem vzhodu, še zlasti pred srečanjem med premierom Masajošijem Ohiro in predsednikom Carterjem, ki bo v začetku maja v Washingtonu. Ocene Japonske, kot poglavitnega ameriškega vzhodnega zaveznika o poti k miru na Bližnjem vzhodu, se hkrati soočajo tudi s »Carterjevo formulo« egiptovsko-izrael- ganja v infrastrukturo, agrarno reformo, gradnjo cest in razširitev Sueškega prekopa. O japonski pomoči Egiptu je med nedavnim obiskom na Japonskem spregovoril tudi ameriški finančni minister Michael Blumenthal. Mohamed el Tohami je februarja obiskal Tokio in javno dal vedeti, da je Sadatov obisk na Japonskem odvisen od obsega razširitve gospodarskih odnosov med državama. V zvezi s tem pripominjajo, da so pred podpisom mirovnega sporazuma med Egiptom in Izraelom v Tokiu prek časopisne agencije Kjo-do objavili vest, da bo Sadat verjetno obiskal Japonsko julija letos, čeprav datuma obiska še niso uradno potrdili. Japonska ima dovolj vzrokov za povečanje gospodarske pomoči Egiptu. Eden izmed njih je prav gotovo podpora Carterjevim prizadevanjem na Bližnjem vzhodu, ki jih Je Japonska precej naklonjeno in potrpežljivo spremljala. Ce bo Japonska prevzela nase del finančnega bremena ZDA v okviru bližnjevzhodne formu- le, se ji obeta, da bodo v Washlngtonu pokazali več razumevanja za velik trgovinski presežek. Tokio poleg tega sodi, da je prav Egipt najpomembnejši za stabilizacijo na Bližnjem SUNAO SONODA: Težav, ni pogovori v Washingto-nn vzhodu in si zato prizadeva, da bi z gospodarsko pomočjo pomagala Sadatu pri gospodarski in politični stabilizaciji ! države. O teh prizadevanjih Japonske priča tudi pospešeno večanje gospodarske pomoči Egiptu v zadnjih letih. Po podatkih japonskega zunanjega ministrstva je Japonska od leta 1973 dodelila Egiptu za 109 milijard jenov (okoli 500 milijonov dolarjev) posojil, agencija Kjodo pa je pred kratkim pisala o vsoti 130 milijard jenov. Japonsko časopisje je tudi poročalo o novih 66 milijardah jenov, tako bo Japonska postala država, ki zagotavlja največjo gospodarsko pomoč Egiptu poleg ZDA. V ozadju zanimanja Japonske za stabilizacijo na Bližnjem vzhodu (o kateri Tokio sodi. da ima velik pomen za mir na svetu), je nesporno tudi dejstvo, da japonsko gospodarstvo s tega področja dobi okoli 70 odstotkov nafte. Ker je Japonska računala predvsem s podporo »zmernih« držav arabskega sveta, je z naklonjenostjo spremljala tudi Sadatova pogajanja z Beginom in Carterjevo posredovanje. Zato je tudi po podpisu egiptovsko-izraelskega mirovnega sporazuma Tokio pozdravil ta sporazum kot pot k celoviti rešitvi bllžnje-vzhodnega zapleta. V izjavi japonske vlade je rečeno, da je za rešitev bližnjevzhodne krize še vedno ključnega pomena palestinsko vprašanje, a uradni Tokio se je pri tem omejil le na stališče iz resolucije varnostnega sveta ZN št. 242. Nadaljnji razvoj dogodkov pa je Japonsko spravil v kočljiv položaj, saj so tudi države, lcl Jih je imela za »zmerne«, kot na primer Saudska Arabija, obsodile Kairo, DRAGO BUVAC Od reklame in udobja zapeljani starši kratijo otrokom zdravje Svetovna zdravstvena organizacija je »napovedala vojno« njevanju otrok, ki se je silno razširilo zaradi Nestleja Afera Nestle bo letos stara pet let, kar je za afero že precejšnja starost. Večina jih pri teh letih že zamre, Nestlejeva pa posredno in neposredno še zmeraj buri duhove. Mogočna švicarsko-nadnacionalna družba je sicer na sodišču dosegla, da .je niso obsodili kot »mo. rilko otrok«. Knjiga (in obtožba) s tem naslovom, ki jo je izdala skupina »Prijatelji tretjega sveta«, pa je prepričala vrsto ljudi, če že švicarskih sodnikov ni. Sprožila je veliko raziskav, preiskav in pobud. Čeprav smo o družbi Nestle kot »morilki otrok« že pisali, si velja obnoviti bistvo očitkov. Nestlč je v zadnjem desetletju s svojimi prehrambenimi izdelki za otroke pra drla v večino nerazvitega sveta. Tržišče si je širila z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi; v obsežnih kampa njah je dojenje prikazovala kot znamenje zaostalosti, hranjenje z umetnimi preparati pa kot sodobno in celo boljše. Brezplačno je delila manjše zavitke mleka v prahu in drugih »instantov«. Podkupovala je medicinske in patronažne sestre ter zdravnike, da so pod okrilje medicinskih nasvetov spravili tudi priporočila o umestnosti in učinkovitosti umetnega hranjenja dojenčkov, bolje rečeno zalivančkov. Umetna hrana je nevarna Umetno hranjenje, ki je zgolj izhod- v sili, se je po zaslugi Nestlčja in podobnih družb močno razširilo. Nobenega dvoma pa ni, da ima negativne psihične posledice za vse otroke, za tiste v nerazvitih državah pa ima lahko tudi telesne. Umetno hranjenje brez zdrave, prekuhane va de, brez možnosti za sterilizacijo stekleničk, dud in skodel, pri nepismenih materah, ki ne znajo prebrati navodil, pri revnih materah, ki v vodo rade stresejo premalo prahu — pri vsem tem je umetno hranjenje nevarno in celo usodno. Tisti, ki ga propagirajo, ker jih žene zgolj logika dobička, so torej po besedah Prijateljev tretjega sveta »morilci otrok«. Odmev knjige in Nestlčje-ve pravde pred sodiščem je bil izredno močan. V vrsti držav — tako razvitih kot nerazvitih — so se lotili obsežnih raziskav, ki kajpada niso bile naperjene zgolj proti družbi Nestle. Razmah umetnega hranjenja je problematičen sam po sebi in ni vezan na ime ene same dobič-kaželjne družbe. In čeravno ne gre zgolj za denar, so zlasti v revnih državah začeli posvečati pozornost tudi ekonomski plati tega pojava. Izgubljena jezera mleka Tako so v vrsti nerazvitih držav poskrbeli za račune, ki zgovorno kažejo, kolikšna Je finančna škoda, če matere opuščajo dojenje. V Indiji, denimo, so na podlagi 22 milijonov doječih mater preračunali, da je vrednost njihovega mleka 7.400 milijonov rupij na leto, to pa je, za zgovorno primerjavo, več kot štirikrat toliko, kolikor znaša v Indiji letni proračun za zdravstvo (1.732 milijonov rupij). V Čilu so preračunali, da zadnja leta matere »ne realizirajo« 78.600 ton mleka, se pravi velikansko Jezero, ki ga je bilo seveda treba kupiti. V Keniji znesejo stroški za umetno mleko petino vsote. ki jo država dobi kot ekonomsko pomoč iz tujine. Umetno prehranjevanje postaja predmet vse ostrejših kritik tudi tam, kjer finančna plat sploh ni sporna oziroma materam ne pomeni takšnega zadržka, da bi se zavoljo denarja ne odločale zanj, in kjer s čisto vodo in možnostjo sterilizacije ni nikakršnih težav. »Instantni« otroci imajo vse več nasprotnikov tudi v evropskih državah, kjer zdravniki ugotavljajo, da se zalivančki prehitro redijo, da so bistveno manj odporni od dojenih otrok in da so tudi v duševnem razvoju prikrajšani za doživetje, ki jim kratko malo gre. Svetovna zdravstvena organizacija se je zavoljo tega odločila »napovedati vojno« umetnemu prehranjevanju. Njen odsek za Evropo predlaga, da bi vse članice v okviru svojih meja poskrbele za prepoved tovrstne propagande. Podobno kot pri zdravilih naj bi se propaganda omejila zgolj na zdravstvene delavce, ki imajo opraviti z materami majhnih otrok, ne bi pa smela »preparirati« široke javnosti. In če to ne bo mogoče, naj bi vsaka reklama za umetno mleko poudarila, naj bo vsak otrok do najmanj tretjega meseca dojen, reklama za najrazličnejše kaše in podobne »instante« pa naj bi bila pospremljena z opozorilom, da ni mišljena za otroke pod tretjim letom starosti. Delovna skupnina umetnemu prehra-in podobnih družb Svetovne zdravstvene organizacije, ki je vrsto let pra učevala prehrambene navade v Evropi, priporoča vsem svojim članicam, da se zavzamejo za pravice »instantnih« otrok do zdrave, naravne prehrane in se lotijo ustreznih ukrepov. ALENKA PUHAR Klasinčeva »Centrala" 50 predstav Hadžičevo monodramo si je ogledalo več kot 8000 gledalcev Znani mariborski igralec Janez Klasinc bo v nedeljo v Libeličah na Koroškem petdesetič izvajal monolog hrvaškega komediografa Padala Hadžiča »Centrala«. Delo pripoveduje o življenju telefonista, ki že vrsto let prisluškuje telefonskim pogovorom. Prisluškovanje Je zanj pa sebno zanimivo, ker nekatere skupine v njegovem podjetju pripravljajo »notranji udar«. Klasinc Je s to monodramo (režiser Branko Gombač) nastopil doslej pred več kot 8000 gledalci v številnih slovenskih krajih od Lendave do Nove Gorice, ne samo v gledaliških dvoranah, temveč tudi v sejnih sobah, menzah, zadružnih domovih, šolskih razredih, hodnikih, telovadnicah in restavracijah. Predstava je povsod naletel* na izjemen odmev. NOVEMU SANITARNEMU SISTEMU NAPROTI SPLOŠNA ZDRAVNIŠKA IN PEDIATRIČNA OSKRBA /flli 1\ AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA ODBOR ZA HIGIENO IN ZDRAVSTVO Z novim sistemom zdravniške oskrbe, ki v deželi Furlanija - Julijska krajina stopi v veljavo dne 9. aprila 1979, bodo za vse člane raznih zdravstvenih ustanov veljalo skupne norme za porazdelitev splošne zdravniške in pediatrične oskrbe. Kajti, na podlagi zakona št. 349 Z dne 29. 6. 77 in po navodilih «Enotne državne konvencije)), bo splošna zdravniška in pediatrična oskrba za vse enaka, brez prejšnjih razlik med zavarovanci raznih zdravstvenih ustanov. Predvsem bo od sedaj naprej opravljala vse upravne procedure ena sama ustanova, ki se bo imenovala SAUB, kjer bo delovalo osebje dosedanjih zdravstvenih ustanov. Vse to sestavlja fazo za širšo preureditev zdravstvenega In asistenčnega sistema, to se pravi za ustanovitev državne zdravstvene službe, ki jo v Italiji predvideva zdravstvena reforma. M Vse upravne postopke, I ki so jih do sedaj opravl|ale posamezne zdravstvene ustanove, bo odslej reševala ena sama ustanova: SAUB, Splošna zdravniška in pediatrična oskrba bo enaka za vse. V deželi bo delovalo 22 uradov SAUB, kjer bo vsakdo lahko opravil vse potrebne operacije. Spodaj je objavljen celotni seznam uradov SAUB v Furlaniji - Julijski krajini; iz seznama je jasno razvidno, kateri urad je pristojen za posamezni okraj. Od 9. aprila 1979 dalje bodo lahko izbrali svojega zdravnika pri ustanovi SAUB: a) vsi državljani, ki so se posluževali zavarovalne formule ((bolezenskega poteka«, to se pravi vsi tisti, ki so si vsakokrat izbrali zdravnika; b) novi zavarovanci. Lahko pa bodo menjali zdravnika, seveda če to želijo, vsi državljani, ki se že poslužujejo zavarovalne formule »zaupanja«, in sicer tako, da bodo preklicali svojo prejšnjo izbiro zdravnika in jo nadomestili z novo. Zato bo na razpolago pri vsakem sedežu ustanove SAUB poseben seznam zdravnikov. Potrebno bo le, da se zavarovanci predstavijo v uradih ustanove SAUB z Zdravstveno knjižico, ki jim jo je izdala njihova prejšnja zdravniška ustanova in iz katere bo moralo biti razvidno, od kdaj je knjižica veljavna. Vsi zavarovanci raznih ustanov s« bodo morali takole ravnati: INAM Zavarovancem te ustanov« n« bo tr«ba Izbirati zdravnika, ker so si ga že (razen seveda, če ga hoče|o men|ati) izbrali. ENPDEDP Vsi zavarovanci sl bodo morali izbrati zdravnika. ENPAS Vsi zavarovanci v videmski pokra|inl bodo morali Izbrati zdravnika. Zavarovancem iz tržaike, goriške in porde-nonske pokra|ine ne bo treba izbirati zdravnika, če so si ga že izbrali (razen seveda, če ga hočejo zamenjati). Morali pa bodo izbirati tisti, ki do seda| niso Se izkoristili svoje pravice do izbire za neposredno oskrbo. INADEL Zavarovancem pokrajine Trst, Pordenon in Gorica ni potrebno izbirati zdravnika, ker so ga že izbrali (seveda, če hoče|o, ga lahko menjajo). Vsi zavarovanci pokrajin Videm in Geriča — mesto bodo morali zdravnika Izbrati. Izbrati si ga bodo morali tudi vsi tisti zavarovanci, ki do sedaj Se niso izkoristili svoje pravice do izbire za neposredno oskrbo. CASSA MUTUA — BOLNIŠKA BLAGAJNA Coltivatori diretti • Neposredni obdelovalci Vsi zavarovanci si bodo morali izbrati zdravnika. CASSA MUTUA — BOLNIŠKA BLAGAJNA Artigiani • Obrtniki Vsi zavarovanci sl bodo morali Izbrati zdravnika. CASSA MUTUA — BOLNIŠKA BLAGAJNA Commercianti ■ Trgovci Vsi zavarovanci si bodo morali Izbrati zdravnika. CASSE MUTUE — BOLNIŠKE BLAGAJNE Aziendali e ONIG • Podjetij in ONIG Vsi zavarovanci si bodo morali Izbrati zdravnika. PT[R.t Vbt* frr-o>ot5) m r, . nft/Itfiia ni moiiiie i( ntoanrr (rol o-JrrfF* Za otroke do 12. leta starosti bodo starši lahko izbirali vedno na posebnih seznamih pri svojem pristojnem uradu ustanove SAUB tudi pediatra. V primeru da ne bo na razpolago otroških zdravnikov, bodo starši lahko izbirali med splošnimi zdravniki. ‘ »* fnv4-?r 110f2 Z novim enotnim dogovorom noben zdravnik ne bo smel imeti več kot 1.500 zavarovancev (v nekaterih primerih 1.800): to naj bi jamčilo zdravniku, da razpolaga s časom, ki je potreben za vedno bolj kvalificirano oskrbo bolnikov. Nadalje bo moral imeti ambulanto odprto vsaj pet dni tedensko in to za tolikšno število ur, kolikor jih potrebuje, da se odzove na vse klice bolnikov enega dne. Moral bo — če bo poklican ■— obiskati bolnika na domu še istega dne, če ga ta pokliče do 10. ure, če ne, ga bo moral obiskati pred dvanajsto uro naslednjega dne. če je klic zelo nujen, je zdravnikove dolžnost, da bolnika čimprej obišče. Kdor kliče zdravnika na dom po nepotrebnem, s takim ravnanjem oškoduje druge bolnike, ki bi ga zares potrebovali. Zainteresirana oseba si bo lahko v vsakem trenutku Izbrala drugega zdravnika obenem bo morala pri svojem uradu ustanove SAUB navesti razloge nezadovoljstva, ki se nanašajo na novo organizacijo splošne zdravniške in pediatrične oskrbe. . 0(.MMjVMtm; milina ) on j isvocisiiJoq ov,iV. Čimprej bo stopila v vel|avo tudi nova organizacija za nočno In praznično zdravstveno oskrbo V pričakovanju nove službe bo še nadalje delovala obstoječa zdravstvena služba (od 14. ure dneva pred praznikom do 8. ure zjutraj prvega naslednjega delavnika). V krajih, kjer te službe sploh ni, bo na razpolago zavarovancu splošni zdravnik. Sedeži Združenih osnovnih upravnih struktur (Strutture Amministrative Unificate di Base S.A.U.B.) v štirih pokrajinah Dežele PORDENON PORDENONE SAUB V PORDENONU Ul. Cossettl, 18 (pri INAM AVIANO AZZANO CORDENONS HUME VENETO PASIANO (PN) PORCIA PORDENON PRATA [PN| ROVEREDO IN P. S. OUIRINO ZOPPOLA SAUB V SPILIMBERGU Ul. Raffaello, 1 (pri INAM CASTELNUOVO FR. CLAUZETTO MEDUNO PINZANO TAGLIAMENTO S. GIORGIO RICH.DA SEOUALS SPILIMBERGO TRAMONTI SOPRA TRAUONTI SOTTO travesio VIVARO VITO D‘ASIO SAUD V S. VITU AL TAGLIAMENTO Ul. Caetaldl, [pri INAM) ARZENE CASARSA CHIONS COROOVADO MORSANO TAGLIAMENTO PRAVISDOMINI S. MARTINO AL TAGL.TO S. VITO AL TAGLIAMENTO SESTO AL REGHENA VALVASONE SAUB V SACILEJU Trg Manin, 6 (pri INAM) BUDOIA BRUGNERA CANEVA FONTANAFREDDA POLCENIGO SACILE SAUB V MANIAGU Ul. Umberto, 1 (pri INAM) ANOREIS ARBA BARCIS CAVASSO NUOVO CIMOLAIS CLAUT ERTO E CASSO FANNA FRISANCO MANIAGO MONTREALE VALC. VAJONT VIDEM UDINE SAUB V VIDMU — CENTER Ul. 6. Valentino, 2 (pri INAM) BASILIANO CAMPOFORMIDO CASTIONS Dl STRADA LESTIZZA MARTIGNACCO MERETO Dl TOMBA MORTEGLIANO PAGNACCO PASIAN Dl PRATO PAVIA Dl UDINE POZZUOLO DEL FRIUU PRADAMANO REANA DEL ROIALE TAVAGNACCO TRIVIGNANO UDINESE VIDEM — UDINE SAUB V VIDMU — DRUGI Drevored Ungheria, 15 (pri INAM) AHTEN — ATTIMIS BUTTRIO CASSACCO CHIOPRIS — VISCONE FAGAGNA BRDO — LUSEVERA MANZANO MORUZZO NEME — NIMIS POVOLETTO REMANZACCO S. GIOVANNI AL NATISONE TIPANA — TAIPANA TARCENT — TARCENTO TREPPO GRANDE TRICESIMO SAUB V CERVIGNANU Ul. Trleete, 86 (pri INAM) AIELLO OGLEJ — AOUILE1A BAGNARIA ARSA BICINICCO CAMPOLONGO CARLINO CERVIGNANO FIUMICELLO GONARS MARANO LAGUNARE PALMANOVA PORPETTO RUDA S. GIORGIO Dl NOGARO S. MARIA LA LONGA S. VITO AL TORRE TAPOGLIANO TERZO D’AQUILEA TORVISCOSA VILLA VICENTINA VISCO SAUB V ČEDADU — CIVIDALE Ul. Manzano (pri INAM) ČEDAD — CIVIDALE CORNO Dl ROSAZZO DREKA — DRENCHIA FOJDA — FAEDIS GRMEK — GRIMACCO MOIMACCO PREMARIACCO PRAPROTNO — PREPOTTO PODBONESEC — PULFERO SENTLENART — S. LEONARDO SPETER SLOVENOV — S. PIETRO AL NATISONE SOVODNJE — SAVOGNA SREDNJE — STREGNA TORREANO SAUB V CODROIPU Foro Boario (pri INAM) BERTIOLO CAMINO AL TAGLIAMENTO CODROIPO SEDEGLIANO TALMASSONS VARMO SAUB V HUMINU — GEMONA DEL FRIUU Ul. Santa Lucia (pri INAM) RATENJ — ARTEGNA BORDANO BUIA KLUZE — CHIUSAFORTE DOGNA HUMIN — GEMONA MAGNANO IN RIVIERA MOGGIO UDINESE MONTENARS OSOPPO TABLJE — PONTEBBA REZIJA — RESIA NA BILI - RESIUTTA TRASAGHIS VENZONE SAUB V LATISANI Ul. Zoruttl (prt INAM) LATISANA LIG N ANO MUZZANA PALAZZOLO DELLO STELLA POCENIA PRECENICCO RIVIGNANO RONCHIS TEOR SAUB V S. DANIELE DEL FRIUU Ul. Trento — Trieste (pri INAM) COLLOREDO Dl MONT. COSEANO DIGNANO FLEJPANA — FLAIBANO FORGARIA MAIANO RAGOGNA RIVE D ARCANO S. DANIELE S. VITO Dl FAGAGNA SAUB V TRBIŽU — TARVISIO Ul. Roma, 25 (pri INAM) NABORJET — MALBORGHETTO OVČJA VAS — VALBRUNA TRBI2 — TARVISIO SAUB V TOLMECU — TOLMEZZO Ul. Morgagnl (pri INAM) AMARO AMPEZZO ARTA CAVAZZO CARNICO CERCIVENTO COMEGLIANS ENEMONZO FORNI AVOLTRI FORNI Dl SOPRA FORNI Dl SOTTO LAUCO LIGOSULLO OVARO PALUZZA PAULARO PRATO CARNICO PREONE RAVASCLETTO RAVEO RIGOLATO SAURIS SOCCHIEVE SUTRIO TOLMEC — TOLMEZZO TREPPO CARNICO VERZEGNIS VILLA SANTINA GORICA GORIZIA SAUB V GORICI — GORIZIA Ul. V. Veneto (pri INAM) CAPRIVA KRMIN — CORMONS DOLEGNA GORICA — GORIZIA MORARO MOSSA STEVERJAN — S. FLORIANO S. LORENZO ISONTINO SOVODNJE — SAVOGNA SAUB V GRADIŠČU — GRADIŠČA (pri INAM) FARRA mSONZO FOGLIANO Dl REDIPUGLIA GRADIŠČE — GRADIŠČA MARIANO MEDEA ROMANS D’ISONZO ZAGRAJ — SAGRADO VILLESSE SAUB V TRŽIČU — MONFALCONE Ul. Manzonl, 2 (pri INAM) DOBERDOB — DOBERDO GRADE2 — GRADO TRŽIČ — MONFALCONE RONKE — RONCHI DEI LEGIONARI ŠKOCJAN — S. CANZIAN D'ISONZO STARANCAN — STARANZANO TURJAK — TURRIACO TRST TRIESTE SAUB v TRSTU — CENTER — TRIESTE — CENTRO Ul. Nordio, 15 (pri INAM) TRST--- TRIESTE SAUB V TRSTU — FARNETO — TRIESTE — FARNETO Ul. Farneto, 3 (pri INAM) TRST — TRIESTE DEVIN — NABRE2INA — DUINO — AURISINA REPENTABOR — MONRUPINO ZGONIK — SGONICO SAUB V TRSTU — SV. SOBOTA — TRIESTE — S. SABBA Ul. Puccini, 50 (pri INAM) TRST — TRIESTE DOLINA — S. DORLIGO DELLA VALLE SAUB V MILJAH — MUGGIA Ul. Battisti, 6 (pri INAM) MILJE —. MUGGIA AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA PRAV V TEH POMLADANSKIH DNEH V APRILU PRED 80 LETI Pri samih 23 letih usahnilo obetavno življenje pesnika Dragotina Ketteja Bolezen, ki je v nežnem pesniku tlela, je izbruhnila, ko se je Kette hudo prehladil v «maršu» skozi naš «bošketo» - Umrl je v ljubljanski «cukrarni» liki vojašnici na trgu Caserma (sedaj Dalmazia) v našem mestu. Nekaj zanimih podatkov o dobi. ki jo .je Kette kot vojak preživel v Trstu, nam posreduje neki Ivan Ribarič, ki se je s Kettejem spoznal v Zagorju na Pivki, ki pa je, kot je razvidno iz njegovega pisanja, obiskoval nemško gimnazijo v Trstu, ter se je zelo rad družil s pesnikom - vojakom. Vojaško službo je Kette zelo nerad prenašal, in če je le mogel, .je pohitel iz mestnega hrupa v slovensko okolico: v Bar-kovlje, k Svetemu Ivanu, ali pa v Skedenj — piše Ribarič. Rad je opazoval življenje okoličanov. Večkrat mi je pravil, da so morda ravno tukaj pri preprostem kmečkem ljudstvu ohranjene pr- Ribaričevem zapisu, da ni bil videti bolehen, vsaj tako se je zdelo, če si ga videl zadnje čase v Zagorju in ob njegovem prihodu v Trst. Niti od daleč ni bilo opaziti na njem znamenja jetike, zaradi katere je tako kmalu umrl. Vendar je zadostoval navaden prehlad, da se je bolezen, ki je tlela v njem, razplamtela ter ga ugonobila... FTehladil se je, kot je sam pravil — ha vojaškem pohodu. Ko so v hudem mrazu hiteli skozi «Boschetto» proti Svetemu Alojziju, se je na tej hoji zelo spotil, na vrhu p*iča je pihala močna burja — in to mu je povzročilo hud prehlad, ki je pospešil izbruh bolezni, čez nekaj dni so ga poslali v vojaško bolnišnico v Ut. Dragotin Kette na mrtvaškem odru Ko se govori o našem pesništvu ki je nastalo ob koncu preteklega in v začetku sedanjega stoletja, se znajdemo pred ustvarjalcem, ki je bil tedaj gotovo najkrepkejša osebnost nove pesniške struje na Slovenskem. To je bil Dragotin Kette, ki je zablestel z lepoto svojih pesmi, a je, žaj, omannil preden je izp>el še mnogo tistega, kar bi, če bi mu bilo dano daljše življenje. In čeprav nas loči od tedaj približno osemdeset let, ter se je tudi v pesništvu marsikaj spremenilo, je to, kar nam je Kette zapustil, dragocen kulturni zaklad, in slo-, venski narod mu mora biti vedno hvaležen. Dragotin Kette se je rodil 19. januarja 1879 na Premu piri Plir-ski Bistrici, kjer je bil njegov oče Filip za učitelja na tamkajšnji šoli. (Zanimivo naključje: Kettejev oče je bil doma z Vrhnike kot Murnov in seveda Cankarjev.) PTecien se je Filip Kette poročil z Ano Valenčič iz Trnovega, .je imel z nekim dekletom tega kraja nezakonskega otroka — Frančiško, ki je bila torej po poli sestra našega p>esnika. Bodi povedano o tej Kettejevi sestri, da se je leta 1895 poročila z Janezom Gašperšičem iz Prema, da je imela osem otrok, od katerih eden živi še danes v Trstu. Mater je Kette izgubil, ko je bil star nekaj nad štiri leta, ona pa 27. Tedaj se je govorilo, da je zbolela od hudega, ko je zvedela, da je mož imel že pred poroko z njo nezakonskega otroka z neko drugo. Filip Kette pa se je že dva meseca pozneje spet poročil; sicer pa sta oba — oče in mačeha — skrbela za Dragotina, ter sta se trudila, da bi mu nadomestila prerano umrlo mater. A niti očetove ljubezni ni Dragotin dolgo užival, kajti Filip Kette je umrl že leta 1891, v starosti 42 let. Tako .je mladi Kette ostal brez staršev, brez doma, prepuščen usmiljenju svojih sorodnikov. Od teh, ga je nekaj let podpiral materin brat Ivan Valenčič, trgovec v Trnovem, ki pa je nudil svojo pomoč pod pogojem, da gre nečak Dragotin študirat za duhovnika. Toda študent Kette .je kmalu ubral drugo pot, ni hotel v semenišče: sprva je mislil, da bi p>ostal učitelj, pozneje pa je sanjal celo o univerzi. A vse te mladostne načrte in up>e snu je prekrižal vpoklic k vojakom. Zapustiti je moral učenje, Novo mesto, kjer je zadnja leta živel in hodil na tamkajšnjo gimnazijo — ter se predstaviti vojaškim oblastem v Trstu. Bil je potrjen za tri leta in dodeljen 97. pehotnemu p>olku, ki je imel sedež v ve- NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ Utrditev britanskega funta italijanske lire in dolarja bo rad vse uredil. Toda namesto omenjenih dokumentov za vpis na univerzo, je prejel sporočilo, da je Kette umrl... Kmalu p>o prihodu v Ljubljano je Ketteja bolezen priklenila na posteljo in vidno je hujšal; zlasti še, ker je živel v precejšnjem pomanjkanju, čeprav so se nekateri znanci in tudi kak sorodnik trudili, da bi mu olajšali težko stanje, v katerem se je znašel. Toda bilo je prepozno; boj mladega, komaj 23-letnega pesnika s smrtjo se je začel. In zmagala je smrt. Tedaj neizprosna bolezen — jetika, ki mu je že vzela mater, je tudi njega ugonobila. Dne 26. aprila je ob prisotnosti nekaterih ožjih znancev izdihnil. Pesnik Anton Aškerc mu je zatisnil ugasle oči. LADO PREMRU > Malo prepričljivi «Kralj Lear» (Nadaljevanje s 5. strani) votne in pristne slovanske poteze, ker so romanski tržaški Patriciji živeli svoje okostenelo življenje za obzidjem starega mesta, socialno . ločeni od slovenskih okoličanov... V Trstu se je Kette srečal tudi s sošolcem iz Ljubljane — pesnikom Alojzijem Peterlinom - Ba-togo, ki je postal duhovnik, ter je bil tedaj dijaški prefekt v škofijskim hrvatsko-slovenskem malem semenišču piri Svetem Justu, katero je ustanovil tržaški škof. Istran hrvatske narodnosti Juraj Dobrila. V tem zavodu so primorski Hrvatje in Slovenci živeli kakor v družini; skupaj so izdajali list «Flores», kjer so objavljali svoje literarno pisanje. In dokler je bil Kette v Trstu, so mu dajali list, v presojo, ker je bil med njimi 'zeld spoštovan in upoštevan. Spominjam’ se,” pravi Ribarič, kako -se je- Kette jezil na že omenjenega pesnika Peterlina - Batogo, zakaj vedno govori o smrti, «Samo o smrti mi ne govori in po.i! O njej ne maram ničesar slišati!* Približno pol leta pozneje je bil ubogi Kette mrtev! O Kettejevi bolezni pa se bere v F. Severo, toda njegova usoda je bila zapečatena — ozdravel ni nikdar več... Seveda Kette ni slutil, kako nevaren je bil ta «oreh-lad*; šalil se je in pravil, da se bo zaradi te obolelosti verjetno odkrižal vojaške suknje. In res se je rešil. Sredi marca 1899 so ga po zdravniškem pregledu odpustili domov. Vidno bolan in onemogel je proti koncu meseca prispel v Ljubljano; zatekel se je v s st aro cukrarno» k Poloni Kalanovi — študentovski materi — in prijatelju Murnu, ki je tam stanoval. Takoj se je spet oklenil misli, da bi šel na univerzo na Dunaj in .je zato pisal — oziroma narekoval, pisal je Murn, ker sam ni bil več /možen — bivšemu sošolcu Gregorcu, ki je- študiral na Dunaju, da bi ga vpisal na tamkajšnjo univerzo; denar in dokumente,' potrehne za vpis, mu bo poslal takoj ko bo prejel odgovor, da je pripravljen ugoditi njegovi prošnji... Datum pisma: 16.4.1899 torej deset dni pred smrtjo. Jurist Gregorc je odgovoril, da naj le pošlje potrebno, ker da Minuli teden je prinesel precej novic z valutnih tržišč. Poleg pojavov, ki so posledica velikih svetovnih in krajevnih dogodkov, se je prejšnji teden pokazalo zanimanje za valute držav, ki trenutno nudijo večje obresti za naložbe kapitalov. Že nekaj mesecev operaterji niso povsem zaupali nobeni valuti in so nalagali svoja sredstva v glavnem v zlato. Sedaj pa se je izkazalo, da tudi ta rešitev ni najboljša, ker zlato ne prinaša letnih obresti in se da z njim zaslužiti le, če se znatno podraži. Tako si lahko razlagamo delno ovrednotenje italijanske lire na vseh tržiščih. Vsem .je sicer znano, da italijansko gospodarstvo ne plava v mirnih vodah in da je italijanski notranjepolitični položaj vse prej kot trden. Kljub temu pa vrednost lire vztrajno raste in zaseda italijanska valuta v okviril evropskega oenarnega sistema kar prvo mesto. Kako si je treba razlagati ta pojav? Italijanske obresti postajajo mikavne za tuje kapitale, saj se z italijanskimi državnimi za dolžnicami da zaslužiti tudi 12 celo 13 odstotkov letno. Če od teh o-brestj odštejemo tudi največjo možno razvrednotenje lire v okvi- NAKUPNA CENA TUJIH VALUT NAKUP BANKOVCEV Trst Celovec Ziirich Beograd 6. 4. 6. 4. 6. 4. 6. 4. Ameriški dolar 839,50 13,60 1,71 18,16 Kanadski dolar 800,— 11,65 1,48 15,43 Nemška marka 440,— 724,50 90,7 970,21 Holandski florint 408,— 671,50 84,3 897,23 Belgijski frank 27,- 44,60 5,62 60,35 Danska krona 157,- 259,50 32,65 347,28 Švedska krona 185,- 308,50 39,05 415,39 Norveška krona 155.- 264,- 33,40 355,23 Francoski frank 196,- 315.40 39,65 421.39 Italijanska lira — 1,62 2,035 2,16 Angleški funt 1740,- 28,06 3,54 37,64 Irski funt 1675,- — — — Švicarski "rank 485.- 802,50 — 1071,79 Avstrijski šiling 60,75 — 12,36 132,29 Japonski jen 3,50 — — — Avstralski dolar 860- — 1,92 19,92 Španska peze ta 11,90 19,80 2,54 — Portugalski eskudo 14,- 26,— 3,62 — Jug. dinar mali 40.- 65.- 8,45 — veliki 40,- 64.- 8,45 — Grška drahma 24,50 34.- 6, 4. 1979 Nakup Prodaja ZLATO Milan (g) 6535 6635 ZLATO London (unča) dol. 340,5 - 341 SREBRO Milan (kg) 200000 205000 PLATINA Milan (g) 10675 10775 VZHODNOEVROPSKE VALUTF V TRSTU 6. 4. 1979 Sovjetski rubelj 205,- Poljski zlot 7,- Češka krona 32 - Madžarski forint 24,- Romunski 1 j 25,50 Bolgarski lev 338. Turška lira IB.— ru EDS (—6 odst.), ostane še vedno čisti dohodek 6-7 odstotkov, kar je za Nemce ali Švicarje še vedno veliko, saj dobijo doma le nizke obresti (2-3 odst.). V tem trenutku pa rade kupujejo lire tudi švicarske in nemške banke, ker se bliža turistična sezona. Le na tej podlagi si lahko razlagamo utrditev lire prav med vladno krizo ter po razpustu parlamenta in napovedanem razpisu novih političnih volitev. Podobne kot z liro so razmere tudi z britanskim funtom, ameri škim dolarjem ter dansko krono. Tudi v te valute se te dni preliva špekulativni kapital, ki priteka v glavnem iz naložb v jenih, markah in švicarskih frankih. Britanski funt se je okrepil na sproti liri še za dober odstotek in velja zdaj že 1.757,5 lire. Ta teden pa je prišlo do ločitve med irskim in britanskim funtom. Vsi svetovni časopisi so poročali o »zgodovinski raz poroki* med tema dvema valutama. Irski funt je namreč vstopil v Evropski denarni sistem, v katerem lahko niha le v višini +/— 2,5 odst. Ta teden bi se moral, če bi sledil bri tanskemu funtu, ovrednotiti za o-krog 3 odst. Zato je dublinska vlada razglasila odcepitev irskega funta od britanskega in temu pri memo je tudi posegla na valutnih tržiščih. Po zaključnih tedenskih borznih cenah velja irski funt približno 3 odstotke manj kot britanski. Ta teden sta nekoliko (»pustila nemška marka in švicarski frank (za 1 odstotek), malone polom pa je doživel japonski jen, ki se je razvrednotil za skoraj 3 odstotke Zlato je ostalo v glavnem na isti ravni (okrog 240 dolarjev za unčo in 6.550 lir za gram). Od manjših valut je treba spet omeniti grško drahmo, ki je v enem samem tednu poskočila od 20 na 24,5 lire, torej za dobrih 22 odstotkov. Ta pojav si je treba razložiti s težnjo švicarskih in nemških bank da se založijo / valutami turistično zanimivih dr žav, med katere spada tudi Gr čija. (srs) ljena za izvirno leposlovno delo, ki bo izšlo v teku leta pri založbi Obzorja, in druga, povsem enakovredna prvi, piscu za najboljšo znanstveno strokovno knji-g°. Priznanje sestavljata denarna nagrada v višini nagrade Prešernovega sklada in kipec Prežihovega Voranca, ki ga je izoblikovala akademska kiparka Vlasta Tihec. Kmalu po obnovitvi te lepe tradicije sta bili letos podeljeni nagradi mlademu pesniku in dramatiku Pavlu Lužanu za drami «Igre iz naših dni» in »Sreča nikdar opoteča* in prof. Vladu Benku, za znanstveno delo «Med-narodni odnosi*. Ko smo že pri književniških nagradah, naj omenimo še nagrado izida literarnega razpisa ČZP «Kmečki glas* v Ljubljani. Lansko leto je namreč redakcija Kmečkega glasa razpisala ob 35-letnici izhajanja lista jubilejni nagradni razpis za še neobjav ljena leposlovna dela, ki bi jih uvrstili v njihov knjižni program. Med petimi nagradami, ki so bile podeljene za najboljša dela, je prejel za roman «Tam, kjer dom stoji* tretjo nagrado priznani slovenski pisatelj Janez Švajncer iz Maribora. S tem delom je plodoviti romanopisec spet obogatil slovensko književnost s kmečkega področja, ki je sicer najmanj poznavalsko literarno obdelano v sodobni slovenski kulturi. Mariborska podružnica slovenskih pisateljev že več let goji tesne kulturne stike s koroškimi Slovenci. Na pobudo koroških pisateljev in kulturnih delavcev v Celovcu, so povabili štiri mariborske pisatelje na literarni večer v vas Bilčovs. V organizaciji slovenske koroške mladine, ki je prisrčno pozdravila v svoji sredi pisatelje iz matične domovine, je bila prireditev obogatena s pesmijo njihovega mladinskega pevskega zbora. Na željo sodelujočih pisateljev Nade Gaborovičeve, Janeza Švajncerja. Slavka Juga in podpisanega, se je z branjem svojih pesmi pridružil tudi znani koroški kulturni delavec iz Celovca, pesnik Andrej Kokot, s čimer je bila konkretno še bolj potrjena vzajemna povezanost koroških in štajerskih pisateljev onstran in tostran meje. V okviru spodbujanja kulturne dejavnosti koroških rojakov in vzajemnega sodelovanja, bodo zamejski koroški pisatelji sredi pomladi nastopili tudi v Mariboru, o čemer bomo še poročali. Na koncu prireditve se je slovenski župan najbolj slovenske občine Bilčovs na Koroškem, Hans Ogris prisrčno zahvalil za kulturni užitek z željo, še nadaljnjih čim tesnejših stikov, kar so gostje in vsi navzoči razveseljivo, v glavnem je bila prisotna odrasla koroška mladina, prisrčno pozdravili. EMIL FRELIH Nedelja, 8. aprila 1979 Ponedeljek, 9. aprila 1979 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Mali koncert; 10.30 Nedi-ški zvon; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Ljudje pred mikrofonom; 12.30 Poslušajmo spet; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Glasbeni drobiž: 15.00 Nedeljsko popoldne: šport in glasba, prenosi z naših prireditev. KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 6.05 Glasba za dobro jutro; 8.30 Živela nedelja; 9.15 Poje Bisera Valetanlič; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester The Ma-gic Moments String; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Kim, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Automobile sto-ry; 14.33 Popularne plošče; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 16.30 Sosednji kraji in ljudje: 16.50 Od hiše do hiše: Glasba po željah. Gospodinjski kotiček, Kmetijski nasveti; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Orkestri; 21.15 Mali umotvori RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.30 Glasba za praznični dan; 8.40 Naša zemlja; 10.50 Iti-nerarij, zabavni program; 11.50 Jaz, protagonist; 12.25 Program s Franco Valeri; 13.30 II Calderone — glasbeni vložki, beležke, razprave in drugo; 19.00 Športne vesti; 20.15 Don Pasquale — opera; RADIO 2 7.30, 9.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 6.00 Nekega drugega dne; 8.45 Videoflash; 9.35 Veliki variete z G. Bramierijem; 11.00 Alto gradimento; 12.00 Športne vesti; 12.15 Nepozabne popevke; 13.40 Romance! 14.30 V nedeljo z nami: glasba, beležke, razprave in intervjuji; 15.30 Športna nedelja; 19.50 Lovci na bisere, opera. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši, vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke — Marjan Marinc: Nenavadni polet; 8.44 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.03 Kar znaš, to veljaš!...; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru Bud Sherman; 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Radijska igra — Smiljan Rozman: Poseben poklic; 19.30 Obvestjlg jn ?g^g\na,,. glasba: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; '20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni '' nrogram JRT — Studio Zagreb; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba. LJUBLJANA HI. - 19.05 - Igramo, kar ste izbrali: Mendelssohno-vi Škotski simfoniji op. 56 bosta v oddaji sledila: Prvi klavirski koncert v C-duru, op. 11 Carla Marie von Webra in Schubertova Simfonija št. 9 v C-duru. imenovana «Velika» Po poročilih in krajši kulturni oddaji bomo nato poslušali najprej orkestrsko Fan-tasio nottunio Aleksandra Lajovica, potem Frančkov Klavirski kvintet v f-molu, h koncu pa še Drugo simfonijo v D-duru, op. 43 Jeana Sibeliusa. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 četrta dimenzija; 9.05 Dalmatinske pesmi; 9.30 Filološki u-trinki; 9.40 Disco mušic; 10.05 Zborovski tekmovanji «Naša pesem* in «C. A. Seghizzi*; 11.00 Današnje branje; 11.35 Radi smo jih poslušali; 12.00 Ribe in morje; 13.15 Slovenski samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping pong; 16.30 Pravljica v nadaljevanjih: J. Ribičič: «Miško-lin»: 16.50 Odmev iz Španije; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Kulturni prostor. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 15.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.05 Glasba za dobro jutro; 8.32 Orkestri; 9.15 Poje Diana Ross; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športne vesti; 14.33 Valček, polka, mazurka; 15.00 življenje v šoli; 15.20 Orkester Guadalajara Brass; 15.40 Plošče; 16.05 Poslušam, poslušaš; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 19.33 Crash; 20.32 Rock party; 21.00 Di-scoteca sound: 21.32 Operna glasba! 22.45 Pop jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.40 Glasbeni intermezzo; 9.00 in 10 35 Radio anch’io; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Musicalmente; 15.05 Rally; 15.35 Popoldanski program; 16.45 Na kratko; 17.30 Kdo, kako, kje, kdaj?; 17.55 Objektivno o E-vropi; 18.35 Pravilna izbira študija; 20.00 Celila, radij, igra; 21.M) 21.10 Pino Calvi, klavir in orkester; 21.30 Glasbeni program. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.05 Oni drugi dan; 8.05 Glasba in šport; 8.45 Jutranji program; 9.32 Radijska i-gra v nadaljevanjih: 10.12 Telefonski pogovori; 11.32 Programi pristopanja; 12.45 Zvok in Spomin; 15.00 in 17.00 Tukaj Radio 2; 17.50 Hit Parade; 18.33 O današnjem življenju mladih: 19.50 Prostor X. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00. 10.00. 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8 08 Glasen a matineja : 9.05 Ringaraja;, 9:20 Izberite pesmico; 9.40 Vecjre melodije; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj: 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti — Nekatere možnosti za povečanje obsega proizvodnje na kmetijah; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Pojo amaterski zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.25 Zvočni signali; 19.20 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Opera: «Laszlo Hunyadi». Nedelja, 8. aprila 1979 Ponedeljek, 9. aprila 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.30 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Odda'a o poljedelstvu 13.00 Ob 13. uri 14.00 V teku nedelje Vmes kronike in športni dogodki 14.25 Disco ring — Tednik glasbe in novih plošč 15.25 Una piccola citta Alicijin oče — TV film 16.15 Športne vesti 16.40 Domenica, dolce domenica, TV nadalj. 17.30 90. minuta športna oddaja 17.50 Primite krivca, detektivka 19.00 Polčas nogometne tekme A lige Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Dolarji in dim, TV film 21.55 športna nedelja Kronike in komentarji Ob koncu: Spored za prihodnji teden, Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Risanke 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Ona druga nedelja 15.30 Sem VHiliam!, TV priredba 16.00 Spored za prihodnji teden 16.15 športna nedelja Lahka atletika, košarka, kolesarstvo, itd. 17.30 Komični filmi 18.00 Glasbena pravljica 18.15 Polčas nogometne tekme B lige 18.55 S.W.A.T„ detektivka Vremenska napoved 19.50 Dnevnik 2 — .Odprti studio 20.00 Športne vesti 20.4 Alberto Sodli: «Zgodba nekega Italijana», 4. del 21.45 Dnevnik 2 — Dossier 22.40 Zadnje vesti 22.55 Jazzovska prireditev JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Poročila 9.05 Naša pesem 78 9.35 W. Mankowitz. Dickens iz Londona, nadalj. 10.25 Katka in rdeči čevlji 11.30 Ljudje in zemlja 12.30 Poročila 12.40 Vaš šlager sezone 13.55 Vrtnice 14.10 Dosje našega časa 15.10 Poročila 15.15 Ostrina britve, film 17.40 športna poročila 17.45 Košarka: Jarlizan - Zadar 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Anno Domini 21.00 Dok. oddaja 21.25 Dnevnik 21.50 Glasbeni album 22.05 Športna oddaja Koper 19.3v Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.35 Pasgualino, kapitan plovbe Zagreb 15.10 Nedeljsko popoldne 21.50 Glasbeni album ŠVICA 17.16 La porta della morte, film 20.45 Kapitan Onedin, 4. nadalj. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti Evropa pred veliko krizo 13.00 Tednik o knjižnih novostih 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 Jezik za vsakogar: Italijanščina 17.00 Alberto Lionello pripoveduje 17.10 Mladina in delo 17.50 Povej mi, kako se hraniš 18.20 Argumenti 18.51 Osmi dan 19.20 Prostor 1999 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 A časa dopo Vuragano, film Filmske novosti Dnevnik Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Sto tisoč problemov in rešitev 17.00 Barbapapa 17.05 Tolpa petih, TV film 17.30 Spazio dispari Rubrika o zdravstvu 18.00 Netsilik, nomadi ledu 18.30 Iz parlamenta — Dnevnik 2 — Športne vesti 18.50 Dober večer z... Rito v cirkusu Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.00 Mlin na Padu — zaključna oddaja nadaljevanke 21.35 Labirint domišljije 22.45 Judovsko življenje v Italiji Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 do 16.00 TV v šoli 16.15 Kmetijska oddaja 17.15 Poročila 17.20 Glasbena pravljica 17.40 Katastrofe, dokum. 'film 18.05 Družbena lastnina 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 1. A. Gončarov: Vsakdanja zgodba, 1. del 21.10 Kulturne diagonale 21.50 Mozaik kratkega film: Satiemanija, šola hoje 22.15 Dnevnik ’4tt£ 1 • Kbp«r nadalj^ $£otiKotičeH 20.15 Dnevnik 20.30 Lancer, serijski film 21.2" Maček pod čelado 4. nadaljevanje 22.20 Baletni večer: Orientalska simfonija dolge Zagreb 17.45 Usoda nekega Čarlija 18.00 Pravljica 18.15 Izobraževalna oddaja 22.05 Glasbena oddaja ŠVICA 17.55 Otroška oddaja 20.45 Zdravstvo danes: Debelost JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 10. DO 14. APRILA 1979 TOREK, 10. aprila LJUBLJANA 8.45 do 16.15 TV v šoli; 17.20 Po ročila; 17.25 Zapisi za mlade; 17.55 Mali svet; 18.25 Obzornik; 18.35 Lesovi so mi povedali; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Nadurno delo, dok.; 20.45 Rosenber-ga ne smeta umreti; 22.00 TV dnevnik; 22.15 Iz koncertnih dvoran. KOPER 19.30 Odprta meja, Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Maja z Viharnega otočja — prvi del; 22.30 Puntarska pesem; 23.00 Stičišče. SREDA, 11. aprila LJUBLJANA 9.00 do 11.40 TV v šoli; 17.30 Poročila; 17.35 Zgodbe o prismu- kih; 17.45 Od slike do slike; 18.10 Ne prezrite: 18.25 Obzornik; 18.40 Od vsakega jutra raste dan; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Novinec, film; 21.50 Miniature; 22.05 TV dnevnik. KOPER 19.25 Nogomet: Nothingham fo-rest - Kol n; 20.10 TV dnevnik; 20.25 H. polčas nog. tekme; 21.15 Vrnitev, film. ČETRTEK, 12. aprila LJUBLJANA 10.00 do 17.00 TV v šoli; 17.05 Opera narave, dok.; 18.05 Na sed mi stezi, športna oddaja; 18.35 Ob zornik; 18.45 čarobno sedlo; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Tretja razsežnost. KOPER 19.50 Stičišče, 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik, 20.30 Komandni most, film: 22.00 Cinenotes; 22.30 Jazz na ekranu. PETEK, 13. aprila LJUBLJANA 9.00 do 16.00 TV v šoli; 16.45 Goli z evropskih nogometnih i grišč; 17.15 Poročila; 17.20 La Fantainove basni; 17.35 Dnevi z Gumbkom; 18.40 Rock koncert; 18.4u Obzornik; 18.50 Skupna akcija; 19.10 Spekter; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 7 + 7, glasbena oddaja; 21.'JO Šerif v New Yorku; 22.10 TV dnevnik; 22.45 Nočni kino. KOPER 19.30 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV Dnev nik, 20.30 Passaporto per 1’Orien te, film; 22.15 Glasbeni nokturno SOBOTA, 14. aprila LJUBLJANA 8.00 Poročila: 8.05 Ljudje in zemlja; 9.05 Zgodbe o prismukih; 9.15 Glasbena pravljica; 9.35 Ca robno sedlo; 10.05 Mali svet; 10.35 Sociologija družine; 11.35 Pota Poljske: J. Janicki; 15.20 Poročila; 15.25 Nogomet: Partizan -Radnički; 17.20 Tako se snema film o Rozmarinah, mlad. film; 18.45 Naš. kraj; 18.55 Muppet show; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Pet letnih časov, TV nad.; 21.10 Zares čuden par, film; 22.55 TV dnevnik. KOPER 15.25 Nogomet: Partizan Radnički; 19.30 Otroški kotiček; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Poizkus nezvestobe, film; 22.05 Kakšen bo jutri? Drugačno mesto, dok. Mpmmhme sne edina specializirana trgovina za frizerje in kozmetičarke Obiščite nas, da se boste sami prepričali o široki izbiri. TRGOVINA: Ul. Settefontane 41 Tel. 793478 - Trst Lastni parkirni prostor za kliente TRGOVINA POHIŠTVA LA SERENISSIMA TRST • Ul. Barbariga 5 (Rojan) - Tel. (040) 42.12.74 Izredna prodaja po tovarniških cenah Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, sedežne garniture Vs:m strankam v dar lestenec ali drug predmet za odremo doma (LyO ŠPORT ŠPORT ŠPORT 8. aprila 1979 NOGOMET Tretja italijanska liga Triestina - Lecco Tržačani so v borbi za prestop v B ligo in zato danes jurišajo na zmago ■ V enajsterici zopet Andreis Vsak domači nastop pomeni sedaj M Triestino potrebo po novih točkeh. Vsak spodrsljaj na domačem igrišču, tudi delen bi verjetno že pomenil, da je Triestina ob boju za prestop v B ligo ali vsaj da se njene možnosti znatno zmanjšajo. Skratka, treba je spoštovali tako imenovano ♦angleško poprečje*, ki terja zmago na domačem terenu in neodločen rezultat na tujem. V tej luči je treba torej gledati dapašnji nastop proti Leccu. V normalnih okoliščinah bi bilo to srečanje prav gotovo lahko za razpoložene Tržačane tako pa, pod psihično obremenitvijo nuje po zmagi lahko Postane tudi ta spopad nevaren. Prav gotovo je v letošnjem prvenstvu Tagliavinijevo moštvo dokazalo, da igra dober nogomet in da je trenutni položaj zaslužen. Predvsem so se Politti in tovariši izkazali na tujih igriščih, kjer so res presenetili številne strokovnjake. Če bi namreč sodili Tržačane le po domačih, nastopih, bi kljub pozitivni ocen; ne mogli trditi, da je Triestina ekipa, W se lahko polnopravno bori za B ugo. Prevečkrat so tržaški igralci izbojevali malo prepričljive zmage, si so bile večkrat sad naključnih zadetkov. Prav jalovost tržaškega napada le največji problem trenerja Taglia-'dnija. Moč Triestine je vsa v vezni ™iji, ki igra vedno zelo dobro, toda ue. napadalci odpovejo, so vsi trudi zaman. Danes bo Tagliavini zopet Preizkusil bivšega izbranega strelca Triestine Andreisa, ki je doslej Popolnoma razočaral. Navijači se u-Pravičeno sprašujejo, kaj je s tem, sicer odličnim igralcem in kako je mogoče, da je le v enem letu dobesedno «pozabil», kako se nogomet sploh igra. Prav gotovo ima danes Andreis poslednjo priložnost. Tekma se bo pričela ob 15.30. Moštva bodo razdelili v dve skupini in vsaka ekipa bo tako odigrala Po dve srečanji po sistemu Davis. Trener Krasa Miha Derganc polaga veliko važnost na to tekmovanje, saj bodo stopile za zeleno mizo vse mladinke in naraščajnice, ki so v letošnji sezoni veliko pridobile na tehniki in izkušnjah ter bodo imele lepo priložnost, da pokažejo ves napredek in svojo vrednost. Nastopila ne bo edinole Vesna Doljak, ki je letos odigrala eno tekmo v prvoligaškem prvenstvu in je zato avtomatično izključena iz B lige. — bs — OBVESTILO ŠD Mladina iz Križa vabi na celotedenski smučarski izlet v Cervinio - Dolina Aosta, od 22. 4. do 29. 4. Informacije pri Stojanu Sosiču, tel. 22-04-23. Število prostorov omejeno! KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Visoka zmaga Jadrana Naši košarkarji so v zaostali tekmi brez težav premagali ekipo CUS in so sedaj (skupno s Ferroviariom in Jeans Cornerjem) na prvem mestu lestvice - Jadranovci danes s Stello Azzurro CUS — Jadran 75:97 ( 40:47) JADRAN: A. Sosiš (k) 4, Danev, Edi Sosič, Milko Vitez 2, Walter Sosič 7 (1:3), Kraus 6, Ivo Starc 31 (7:9), Boris Vitez 20 (4:9), Ban 27 (1:4), Prašelj. SODNIKA: Polh in Lenardon iz Trsta. Jadranovci so premagali še najzahtevnejšo oviro na njihovi poti do prvega mesta na lestvici v promocijskem prvenstvu. Solidno peterko CUS, ki jim je ob prvem srečanju delala dokaj težav, so tokrat zanesljivo premagali na tujem v zaostali tekmi štirinajstega kola in to po zelo dobri igri, kar potrjuje trenutno o-dlično formo našega moštva. Jadran je po našem mnenju končno našel pravo igro, da na najboljši način izkoristi prodornost in telesno premoč obeh najboljših igralcev V PRVENSTVU B LIGE Gostovanje Videmeanov v Cagliariju Udinese bo opravil drugo zaporedno gostovanje v Cagliariju. Da-našnje srečanje je za Videmčane »'o pomembno, saj bodo skušali Ciacominijevi varovanci prekiniti yrsto negativnih rezultatov, ki trajajo že tri tedne. Seveda srečanje s sardinskim moštvom ni za to naj-bolj primerno, saj je Cagliari drugi na prvenstveni lestvici in nujno Potrebuje zmago, s katero bi obrate', odlični položaj na razpggdOfnici. SMUČANJE DANES V SAURISU 1. pokal Skdanc v veleslalomu Danes zjutraj bo v Saurisu di So-Pra - Ampezzo na sporedu tekmovanje v veleslalomu za 1. pokal Skdanc, ki ga organizira ŠD Mladina iz Križa. Nastopilo bo več kot -ŽDO tekmovalcev petih društev, in si-SK Devin, SPDT, SPK Čupa, SK Snežinka iz Ljubljane in ŠD Mladina. . Prvotno je bilo to tekmovanje najavljeno v sankanju, in sicer 25. februarja v Ovčji vasi, takrat pa je J* raznih razlogov, med katerimi je b'l nedvomno najvažnejši majhno število prijavljenih, odpadlo. Organizatorsko društvo je tako »Menilo, da spremeni 1. pokal Skdanc Y veleslalom, kar je privabilo lepo število smučarjev. Košarkar Jadrana Ivo Starc (na sliki) je v petek v zaostali tekmi promocijskega prvenstva proti ekipi CUS zaigral izredno uspešno, saj je dosegel kar 31 točk. Jadranovci bodo danes pred nekoliko lažjo nalogo, saj se bodo spoprijeli z ekipo Stelle Azzurre in bi morali seveda zmagati ter tako tudi obraniti prvo mesto na lestvici Bana in Borisa Viteza. Na ta način sta lahko oba zelo nevarna, tudi če nista v prav posebnem dnevu, kar se je zgodilo na primer v petek prav z Vitezom. Če temu dodamo solidno in zrelo igro Krausa in točnost vseh zunanjih igralcev, lahko trdimo, da je v trenutni formi Jadran prvi favorit za zmago v prvenstvu. O tekmi s CUS bi povedali, da je Jadran vodil skozi vso tekmo in le enkrat so se vseučiliščniki nevarno približali (49:46 v 24. min.). Takrat pa se je Jadranu odprlo v napadu in tudi obramba je pazljiveje zaigrala in za marljive, a objektivno slabše Tržačane ni bilo več tipanja. Omenili bi še- izredno igro Iva Starca (najboljšo letos) in po zadnjih tekmah presenetljiv nastop «playmakerja» VValterja Sosiča v drugem polčasu. Sergij Tavčar * * * Obe naši ekipi imata danes dokaj lahki nalogi, saj odhajata v goste k pepelkama prvenstva. Menimo, da so presenečenja izključena, čeprav je prav Steila Azzurra v prvem de-iu prvenstva poskrbela za pravo senzacijo ko je sredi Doline premagala sicer okrnjene jadranovce. Čudeži pa se redkokdaj ponavljajo, zato pričakujemo danes izdatni zmagi o-beh naših predstavnikov. V tem kolu bi opozorili še na dve tekmi, ki se tičeta samega vrha razpredelnice in torej zanimate tudi Jadran. Tako Ferroviario (proti Scogliettu), kot Jeaas Corner (proti Barcolani) imata težki nalogi in morda bosta po tem kolu ostali na vrhu le dve, če ne ena sama ekipa (seveda Jadran). NARAŠČAJNIKI Polet ima po nedeljskem tesnem porazu s Chiadinom ponovno priložnost, da si prisvoji prvi par točk v tem prvenstvu. Libertas sodi namreč med šibkejše ekipe in je doslej slavil zmago le dvakrat. Tudi Kon tovel ima lepo priložnost, da se prerine proti vrhu razpredelnice: Lukševa ekipa bo gostovala namreč pri Ferroviariu, ki ima (prav tako kot slovenski predstavniki) na lestvici 8 točk. Po zadnjih dobrih nastopih Kontovelcev je zmaga prav gotovo dosegljiva. DEČKI Kontovel se danes podaja na gostovanje k močni ekipi Aiabarda, ki je glavni favorit za osvojitev prvega mesta. Lisjakovi fantje imajo to rej ']d)tfelo"MSžnosti, da bi osvojili ves, izkupiček, skuškli pa bodo za pustiti' čimbčljši vtis. «PROPAGANDA» Bor A je danes pred zelo pomemb- j nim srečanjem: Mesesnelov] varovanci bodo namreč igrali z Alabar-do, ki je, poleg njih, še edina nepremagana ekipa, če bodo borove; premostili še to oviro, potem jim bo pot do prvega mesta dokaj olajšana. Tudi Bor B juriša na prvo zmago, mladi borovci se bodo namreč na stadionu «1. maj* spoprijeli s Servo-lano, ki v tem prvenstvu še ni slavila. Pričakovati je torej izenačen boj, v katerem ni izključena zmaga Cancianijevih fantov. Marko OBVESTILA ŠZ Bor obvešča, da se na stadionu «1. maj* v Trstu nadaljuje vpisovanje za AVTORALLY V BOHINJ ki ga društvo organizira v okviru proslav 20-Ietnice svojega obstoja v dneh 5. in 6. maja. Vpisovanje ves teden (razen sobote) od 17.30 do 19.30 (od torkih in četrtkih od 17. do 18.15). Informacije (ob istem času) tudi po telefonu, na št. 51-377. Šesterka Hrasta iz Doberdoba (na sliki: v napadu) bo skušala danes v srečanju s tržaško ekipo San Luigija osvojiti nov par točk Delovanje ZSŠDI DELOVANJE ZSŠDI Odbojkarski Revival 79 Jutri poteče rok za prijavo ekip na rekreacijsko odbojkarsko prvenstvo ♦'Revival 79». V torek zvečer pa bo ob 20. uri na sedežu ZSŠDI srečanje predstavnikov vseh nastopajočih ekip, da določijo skupine in izdelajo tekmovalni koledar. Jutri nogometna komisija Jutri ob 18.30 se bo na sedežu ZSŠDI sestala nogometna komisija, da realizira pobude, ki so vključene v dveletnem programu. V četrtek seja odbora V četrtek bo redna seja izvršnega odbora ZSŠDI. Pregledali bodo tekoče delovanje in izdelali koledar poletnih pobud za izpopolnjevanje trenerskega in organizacijskega kadra. Po poteh partizanske Ljubljane V okviru tradicionalne manifestacije «P0 poteh partizanske Ljubljane* 1» tudi letos 9. maja na sporedu štafetno ekipno tekmovanje. Zamejska športna društva lahko prijavijo pet moških in prav toliko ženskih tričlanskih ekip. Moški bodo pretekli 3-krat 1.600 m, ženske pa 3-krat naj !ŠDI, jeta veliko pozornost, ker samo skrb za naraščaj je najboljši predpogoj za kontinuiteto uspešnega .igranja v višjih'ligah. Igranje na Reki pa je za naše mlade moči še toliko večji stimulans, ker bodo imeli na drugi Strahi odlično pripravljene nasprotnike in nasprotnice. Pri reškem klubu odlično skrbijo za pomladek, saj imajo organizirano.odbojkarsko šolo na številhih osemletkah, to je’iz zaledja, ki je neizčrpen vir talentiranih igralcev. Po vsej verjetnosti bosta domači vrsti premočni za našo zastopstvo, toda ne glede na to bo gostovanje na Reki doseglo svoj namen, ker je slej ko prej športni uspeh in rezultat tokrat postranskega pomena. MINIBASKET SGT — Sokol 76:32 SOKOL: R. Stanissa, Venier, Per-tot, žužek, Carli, I. Stanissa 2, D. Pahor 4, Terčon 13, Della Schiava 13. S to zaostalo tekmo se je tudi za Sokolove predstavnike končalo prvenstvo «Z&R». Začetek je bil za Nabrežince zelo obetajoč. Po zaslugi Della Sciiiave so namreč vodili s 6:0. Nato pa so (predvsem v obrambi) znatno popustili. V napadu je nekoliko razočaral Terčon, ki je 'lel|,V’j|fiil6dnJifi minutah dosegel nekaj lepih košev. MITJA DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 8. aprila 1979 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15:30 v Gorici Audax - Juventina * #•* 15.30 v Trstu,' Ul. Flavia Giarizzolc - Gaja # * * 15.30 na Proseku Primorje - Campanelle « * * 15.30 v Bazovici Zarja - Libertas * * « 15.30 v Trebčah Primorec - Opicina « # * 15.30 v Dolini Breg - Zaulc 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Sovodnjah Sovodnje - Mariano * * * 15.30 v Gorici Azzurra - Mladost ♦ * * 15.30 v Križu Vesna - Roianese * * * 10.30 v Trstu, Ul. Flavia Inler SS - Kras NARAŠČAJNIKI ■ lLRL prii-Domju n i. Inter S,. Sergio -Zarja Hill'....................umu........iitiiiiiiiiiitMiittiiiiniifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiii.......................................................um NOGOMET V DRUGI AMATERSKI LIGI NAŠI PRED TEŽKO NALOGO Prva zrnata Primorja na domačih tleh? ■ Primorec proti prvemu z lestvice ■ Juventina nujno potrebuje novi prvenstveni točki NAMIZNI TENIS v prvenstvu ženske b lige Na startu kar tri moštva Krasa Od 8.30 dalje bo danes nabrežin-*ka občinska telovadnica ponovno Prizorišče zanimivega namiznoteni-skega tekmovanja. Odrigali bodo namreč prvo fazo ženskega ekipnega tekmovanja B lige, na katero se Je Prijavilo šest ekip iz naše dežele, jn sicer kar tri moštva Krasa, CMM lrst, Azzurra Gorica in Begliano. Krasu štiri zlate plakete NZS V okviru četrtkovega večera, kl sta ga v Samatorci organi-rirala PD Rdeča zvezda in ŠK ^ras, je priznani tržaški kino-amater Aljoša Žerjal zavrtel vrsto svojih umetniških filmov, 7)ed katerimi je vzbudil najve-nje zanimanje res številne publike posnetek namiznoteniških ■gralk Krasa. Kot častna gosta sta se ve-?®ra udeležila predstavnik ZT KOS Zoran Naprudnik in predsednik Namiznoteniške zveze Slovenije Peter Dular, ki je ob tej priložnosti podelil štiri zlate plakate, ki jih je NZS poklo-n>la zamejskim športnim delav-oem ob 50-letnici organiziranega namiznega tenisa v Sloveniji. To cenjeno priznanje so Prejeli društvo ŠK Kras, za Prodorne uspehe tudi v vsedržavnem merilu, najboljša igralka Sonja Miličeva, referent namiznoteniškega odseka Zvonko Simoneta in predsednik društva Vojko Kocman. Omenimo naj se, da so zlato plaketo podelili tedi §D Mladina na nedavnem občnem zboru tega društva. -bs- 2. AMATERSKA LIGA Na Tržaškem bo danes 9. povratno kolo, ki bo za naše enajsterice dokaj naporno, pa čeprav bodo vse razen Gaje igrale pred domačim občinstvom. Primorje - Campanelle Primorje bo spet igralo na domačih tleh, tokrat proti trdoživi ekipi Campanelle, ki je vse doslej doživela le tri poraze. Enega izmed teh, oziroma edinega na domačih tleh ga je zadalo Primorje, ki je prav po zmagi s Campanellami prebolelo hudo krizo, v katero je zašlo takoj v začetku prvenstva. Zato je povsem razumljivo, da bodo prišli Tržačani na Prosek z namenom, da se oddolžijo za ta poraz. Poleg tega pa Campanelle startajo na zmago tudi zato, ker še upajo na končno zmago, saj jih le štiri točke delijo od vodeče Opicine. Torej Primorje čaka danes težka naloga, ker Prosečanom obenem na domačih tleh res ne gre. Primorje namreč doslej ni še zmagalo na Proseku. Zarja - Libertas Tudi Bazovci imajo težave z domačim igriščem. Zarja je namreč zadnjih štirih nastopih -v Bazovici izgubila in prav zaradi tega je ekipa nekoliko nazadovala na lestvici, tako da so Bazovci (potem ko so končali prvi del prvenstva na samem vrhu lestvice) sedaj v skupini ekip, ki se borijo za obstanek v ligi. Navijači si seveda želijo zmage, vendar naloga Zarje ne bo lahka, saj bodo Bazovci sprejeli v goste drugouvrščeno ekipo Libertasa, ki odločno juriša na končno zmago. Kot podatek bi lahko omenili, da je ekipa Libertasa edina dva poraza (GMT in Opicina) doživela prav na domačih tleh, kar pomeni da v gosteh Tržačani niso bili še poraženi. Zato tudi mislimo, da bi bil remi za Zarjo že zadovoljiv uspeh. Giarizzole - Gaja Gajevci bodo gostje ekipe Giarizzole, to je ekipe, ki se bori proti izpadu in zaradi tega bodo Tržačani naredili vse za osvojitev obeh točk, s katerima bi bili nekoliko bolj na varnem. Za Gajo bo zato to gostovanje težko in naporno, vendar ne brezupno, pa čeprav bodo morali gajevci na igrišče brez vratarja 0-livierija in trenerja Kozine, ki sta bila prejšnjo nedeljo izključena. Tudi za Gajo bi točka predstavljala lep uspeh. Primorec - Opicina Trebenci bodo sprejeli v goste prvega na lestvici, to je Opicino, ki je zašla v krizo. Openci so namreč v zadnjih petih tekmah osvojili le tri točke in od sedmih točk prednosti, ki so jih imeli nad ostalimi ekipami, se je prednost sedaj znižala na eno oziroma dve točki. Torej naslov Opencev je v nevarnosti in zaradi tega bo Opicina v Trebčah igrala zagrizeno. Pozabiti seveda ne smemo, da je prav Primorec v prvem delu prvenstva že premagal Opicino in prav zaradi tega bo dvoboj ,v Trebčah res napet, saj ima Opicina s Trebenci odprte račune. Čeprav v okrnjeni postavi (odsotna bosta B. Kralj in M. Kralj I) vrnil pa se bo P. Kralj, smo prepričani, da bodo Trebenci naredili vse, da bi Opicina ne odnesla iz Trebč več od ene točke. Breg - Zaule Tudi Brežane čaka težka naloga, saj bodo sprejeli v goste kandidata za prestop v višjo ligo, to je ekipo Zaule, ki je v gosteh izgubila le s Sovrano, doma pa s S. Marcom in s Campanellami. Pozabiti pa ne smemo, da so tudi Brežani v formi, saj so v osmih tekmah povratnega dela prvenstva doživeli en sam poraz (Giarizzole), osvojili pa so kar 11 točk. Torej točno toliko točk kot Zaule. Audax - Juventina V enajstem povratnem kolu bo Juventina gostovala pri Audaxu, ki je matematično že obsojen' na izpad. Če pomislimo, da je goriška ekipa doslej zbrala le sedem točk (eno samo v povratnem delu prvenstva), imamo jasno sliko, da tokrat res ne bi smelo biti težko za Ju-ventino za osvojitev obeh točk, po- sebno še sedaj, ko je Juventina v zadnjih nastopih pokazala, da igra bolj zbrano. Prav zaradi tega se je ponovno odprlo upanje Juventini za obstanek v ligi. Z jutrišnjo zmago pa bi se to upanje še povečalo. 3. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali pare petega povratnega kola. Roianese - Vesna Po enotedenskem počitku bo Vesna igrala v gosteh proti nevarnemu nasprotniku, to je ekipi Roianese, ki po navadi dela preglavice vsem e-kipam. Križani bodo zato morali paziti, kajti vsako napako bi lahko Rojančani izkoristili. Vseeno se nam zdi Vesna favorit za zmago. Kras - Inler SS Kras bo sprejel v goste «ekipo remijev*. Enajsterica Inter SS je namreč v tem prvenstvu skupaj z Unionom edina ekipa, ki še ni zmagala. Tržačani pa so doslej izbojevali kar 10 remijev. Torej ima Kras jutri zagotovljeno točko? Sovodnje - Mariano Po hudem nedeljskem spodrsljaju v Sagradu čaka Sovodenjce danes zcipct težka naloga, saj bodo sprejeli v goste enajsterico iz Mariana, ki sodi med boljše enajsterice v tem prvenstvu. Trener Valle ne bo mogel danes gotovo računati na bolnega Kovica, poleg tega pa je tudi prisotnost uspešnega napadalca Samba v dvomu, zaradi tega bo danes naloga Sovodenj gotovo težka, remi pa bi predstavljal že zadovoljiv uspeh. Azzurra - Mladost Mladost je v zadnjih nastopih zaigrala vedno zelo solidno in upati je, da bo tako tudi danes v Gorici. Naloga Doberdobcev pa gotovo ne bo lahka, saj je Azzurra zelo izkušena in homogena enajsterica in zaradi tega tudi upravičeno zaseda višja mesta na lestvici. Doberdob-ski tabor bi se danes gotovo zadovoljil z remijem, vsekakor pa je povsem možno, da odnesejo naši fantje s tega gostovanja ves izkupiček. KOLESARSTVO ZAČETEK SEZONE Adria na dveh dirkah Danes bodo v naši deželi uradno pričeli kolesarsko sezono tudi ci-kloamaterji vseh kategorij. Prvič v letošnji Sezoni bodo stopili na kolo tudi cikloamaterji (bivši veterani) lonjerske Adrie. V Buii pri Vidmu bosta na otvoritveni dirki nastopila le Marušič in Macarol, medtem ko bodo ostali kolesarji pričeli z uradno sezono nekoliko kasneje glede na priprave, ki so jih opravil; doslej. Konkurenca v Furlaniji bo precej ostra, verjetno tudi zaradi številčno visoke udeležbe in pa zaradi tega, ker se bo dirka odvijala le na 39 km dolgi progi, kar ni prav dosti glede na lanskoletne razdalje. Nemogoče je predvidevati, kako bosta vozila lonjerska kolesarja. Poleg Marušiča pa bo prav - otovo zanimiv nastop Macarola, ki bo Startal po šestmesečnem prisilnem zastoju (prvega oktobra je padel in si huje poškodoval koleno). Prav gotovo pa bosta oba lonjerska kolesarja na današnjem nastopu zadovoljila. Med mladinci se bo Sandro Čok podal na dolgo pot v Veneto, na 82 km dolgo krožno dirko. Mladi kolesar je po nedeljskem prisilnem odstopu zaradi okvare na kolesu zgubil med tednom nekaj borbenosti, vendar pa odhaja danes na pot v Treviso spet odločen, da da vse od sebe. Amaterji odhajajo tudi izven naše dežele, in sicer v San Fior, na krožno, 100 km dolgo progo, precej na porno zaradi daljšega vzpona na polovici proge, ki ga bodo morali prevoziti sedemindvajsetkrat. Za Adrio bosta dirkala Godnič in Petelin, ki sta letošnjo sezono začela kar dobro. R. Pečar ODBOJKA V KATEGORIJI NAJMLAJŠIH Borovci na Reki Danes dopoldan bodo gostovali na Reki najmlajši Borovi odbojkarji in odbojkarice. Med Borom in1 OK Ri-jeko obstojajo že dolgoletni prijateljski stiki in izredno težko bi bilo našteti, kolikokrat so že bili »plavi* pri njih v gosteh, k . tudi oni pri Boru. To pot pa se bodo pomerili najmlajši, to je igralke in igralci rojeni leta 1964 in kasneje. Prav ti Borovi šesterki potrebu- ODBOJKARSKI «REVIVAL 79» RAZPIS 1. NAZIV TEKMOVANJA: odbojkarski revival 1979 2. ORGANIZATOR: Združenje slovenskih športnih društev v Italiji 3. NAMEN TEKMOVANJA: popularizirati to športno panogo in jo vključiti med širše plasti naših športnikov, obenem pa obuditi med bivšimi aktivnimi športniki veselje do telesno-kulturnega udejstvovanja 4. NASTOPAJOČE EKIPE: po eno ali več ekip lahko prijavijo: a) slovenska športna društva; b) slovenske organizacije in druga združenja; c) slovenske rekreacijske skupine; č) slovenska podjetja; d) priložnostne slovenske področne skupine, sestavljene nalašč za to priložnost; Vsaka ekipa mora navesti svoj tekmovalni prostor. 5. NASTOPAJOČI IGRALCI: a) vsi nastopajoči igralci lahko nastopajo le za eno šesterko; b) v primeru, da je neki igralec sicer bil na spisku določene ekipe, vendar še ni stopil na igrišče med igro, lahko še vedno prestopi v vrste druge ekipe; c) igralci se morajo obvezno predstaviti na igrišču v športnem dresu; č) pravico do nastopanja imajo neaktivni člani FIPAV, oz. igralci, ki v sezoni 1978/79 niso nastopali na kakem prvenstvu FIPAV. 6. TEKMOVANJE: a) bo potekalo v treh različnih konkurencah: moški, ženski in mešani. Mešana skupina je tista, v vrstah katere igrajo tekmovalci obeh spolov, vendar istočasno in vso srečanje tri ženske in tri moški, in moške ekipe, če vsi člani presegajo starostno mejo 38 let; b) sistem tekmovanja je določen na tri osvojene sete. V mešani konkurenci je treba odigrati 5 setov (možni izidi 5:0, 4:1, 3:2); c) tekmovanje se bo načelno odvijalo v večernih urah; 7. RAZPORED TEKEM: o podrobnosti v zvezi z razporedom tekem, urnikov, igrišč, porazdelitvi po tekmovalnih skupinah in podobno se bodo predstavniki vseh prijavljenih ekip dogovorili na skupnem sestanku, ki bo v torek, 10. aprila ob 20.00 na sedežu ZSŠDI; 8. VPISOVANJE: ekipe se morajo prijaviti nepreklicno do jutri, 9. aprila, na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 76-73-04). Ob vpisu morajo vse ekipe predstaviti seznam nastopajočih, ki ga je med potekom prvenstva nemogoče spremeniti; 9. VPISNINA: za vsako ekipo znaša 30.000 lir; ob vpisu pa je treba položiti kavcijo v višini 20.000 lir; 10. PRAVILA: veljavna so pravila FIPAV, razen če ni ali ne bo organizator drugače določil po svoji uvidevnosti. Organizator rešuje sporna vprašanja in'si pridržuje pravico, da spremeni pravila tega razpisa. Ob prizivu je treba vplačati 10.000 lir kavcije, ki se v primeru zavrnitve ne vrača. 11. POŠKODBE: organizator si ne prevzame odgovornosti za morebitne poškodbe. 12. ZAKLJUČEK: ob zaključku tekmovanja, predvidoma 10. junija, bo organizator pripravil športni dan s piknikom v naravi za vse nastopajoče in nagrajevanje najboljših skupin oziroma posameznikov. MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR MESTA VIDEM ITALIJA - JUGOSLAVIJA kat. juniores GORICA — stadion na Rojcah v torek, 10. aprila 1979, ob 20.30 V četrtek ob isti uri tekma ZAHODNA NEMČIJA — MADŽARSKA ZAČETNIKI 9.30 na Proseku Primorje - CGS * * * 12.15 v Dolini Breg - Inter S. Sergio NAJMLAJŠI 10.45 v Križu Vesna - Campanelle * * * 13.45 v Žavljah Libertas - Breg * * o 12.00 v Križu Kras - Fortitudo * # # 10.30 v Trebčah Primorec - Zaule « * « „ 13.45 pri Domju Ponziana - Primorje ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Gorici Hrast - S. Luigi 3. ŽENSKA DIVIZIJA 9.00 na Proseku Kontovel A - Sloga A « * * 11.00 na Proseku Kontovel B - La Provident« * * * 10.00 na Reki Gostujeta moška in ženska mladinska šesterka Bora KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 9.00 v Ul. della Valle Steila Azzurra - Jadran * * * 15.00 v Miljah Cartaria - Bor KADETI 9.30 v Trstu, «1. maj* Bor - Chiadino NARAŠČAJNIKI 9.30 v Istrski ulici Libertas - Polet # # * 15.30 v Miramarskem drevoredu Ferroviario - Kontovel DEČKI 13.00 v UL della Valle Aiabarda - Kontovel PROPAGANDA 10.30 v Ul. Petracco Aiabarda - Bor A ’ # *’ * 11.00 v Trstu «1. maj* Bor B - Servolana NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 8.30 v občinski telovadnici tr Nabrežini Nastopa tudi Kras DEŽELNO PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Trstu «1. maj* Bor - CMM SMUČANJE 1. POKAL SKDANC (veleslalom) 9.30 v Saurisu di Sopra Nastopajo SK Devin, Mladina, Čupa, SPDT KOLESARSTVO s MLADINCI 14.30 v Villanovi dTstrana (TV) Nastopa tudi Adria AMATERJI 14.30 v San Fioru (TV) Nastopa tudi Adria CIKLOAMATERJI 15.15 v Buii (Videm) Nastopa tud' Adria RADIO PF'* -» SrC," Šolska mladina o našem športu radijsko oddajo Med jutrišnjo »Glasbeni ping-pong*, ki je od 14.20 do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo studio dobesedno natrpan kot so nikoli prej. Kot gosta oddaje bosta tretja razreda srednje šole Fran Levstik s Proseka, dijaki pa bodo odgovarjali _ na vprašanja o šolski športni vzgoji in na splošno o njihovem gledanju na zamejski šport. Edi STARC - Danilo STOCCA VABITA V DISKOTEKO LA « B O R A » Vsak dan DISCO MUSIČ Zaprto ob ponedeljkih RESTAVRACIJA PO NAROČILU - BRIŠČKI 42/a, tel. 227311 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din. ob nedel|ah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije In podjetja mesečno 65,00. letno 650,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višino v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10 8. aprila 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja | in tiska I (zn iTrst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA V MOŠKI C LIGI Bor se je vrnil med drugoligaše Napredovanje si je dokončno zagotovil s sinočnjo zmago nad Krasom Kras Bor 0:3 (4:15, 9:15, 4:15) KRAS: Grilanc, Bruno Milič, Lucijan Milič, Sergij Budin, Ivan Budin, Vladimir Budin, Marušič, Ves-naver, Bitežnik. BOR: Neubauer, Kralj, Kodrič, Zadnik, Ugrin, Plesničar, Pečenko, Krebelj, Veljak. Derbi med Krasom in Borom ni uresničil vseh pričakovanj in to predvsem zaradi Krasa, od katerega smo pričakovali, da bo po izdatni zmagi nad Moglianom v prejšnjem kolu igral boljše, Nasprotno je Bor zaigral zelo zagrizeno in u-činkovito, predvsem ob mreži. Prvi set je potekal v popolni premoči Bora, Krasu ni uspelo organizirati protinapada, saj je imel nezadovoljiv sprejem, ki mu je precej otežkočil napad. Krasu je uspelo zbrati v tem setu samo štiri točke. Drugi set je bil nekoliko, bolj izenačen. Domačini so skušali popraviti negativno predstavo iz prvega seta. Delno jim je to tudi uspelo, saj sta se ekipi izmenjavali v vodstvu do pete točke. Bor je nato s serijo navdušujočih akcij povedel. Do konca seta je Krasu uspelo zbrati še štiri točke. Tretji set je bil podoben prvemu po igri in po točkah, saj se je zaključil z enakim rezultatom. Bor si je s sinočnjo zmago zagotovil po enem letu premora povratek v B ligo, Kras pa je ohranil status tretjeligaša. Igor Milič • • • MOŠKA A LIGA Altura - Amaro Piu 1:3 ŽENSKA B LIGA Libertas Pordenon - Sokol 0:3 Bor - Castel Gomberto 0:3 2. MOŠKA DIVIZIJA Dom - AGI 3:2 3. MOŠKA DIVIZIJA Danes bo štandreška odbojkarska šesterka Juventine odigrala prvenstveno srečanje s solidnim moštvom Fides iz Gradeža. Tekma, ki se bo pričela ob 15. uri, bo v telovadnici v Fossalonu. KOŠARKA V PRVENSTVU A-2 LIGE V ospredju derbi Mobiam-Pagnossin Potem ko je 25. kolo določilo e-kipi, ki bosta izpadli v B ligo (Man-ner in Acentro), bo današnje, zadnje kolo prvenstva A-2 lige določilo končne zmagovalce. In kot dobro režirana kriminalka so pari 26. kola nadvse razburljivi. Pred tekmami je sploh nemogoče reči, kdo je favorit, saj je možnih kombinacij nešteto. V ospredju pa je prav gotovo deželni derbi med videmskim Mobia- mom in goriškim Pagnossinom. Zmagovalec bo skoraj gotovo napredoval, še posebej pa Mobiam, ki bi bil z zmago že v A-l ligi. PARI PRIHODNJEGA KOLA Superga - Manner; Mobiam - Pa-gnossin; Pintinox - Postalmobili; Eldorado - Jolly; Acentro - Ban-coroma; Šarila - Rodrigo; Hurlin-gham - Caserta. A -1 LIGA Harris - Perugina; Billy - Me-cap; Arrigoni - Sinudyne; Scavolini Xerox; Emerson Antonini; Mer-cury - Gabetti; Martini - Canon. TABORNIŠKI KOTIČEK V anticipirani tekmi italijanske moške košarkarske A-l lige je Perugina Jeans premagala Amaro Har-rys s 105:97. * « • Italijanski košarkarski sodniki, ki sodijo v vsedržavnih ligah, so sklenili iz protesta proti izgredom na italijanskih igriščih vse današnje tekme odigrati s četrturno zakasnitvijo. • # * Beograjska Crvena zvezda je osvojila naslov jugoslovanskih državnih košarkarskih prvakinj. Ta naslov si je priborila z včerajšnjo zmago nad Montingom s 77:75. * * * DEČKI Don Bosco - Sokol 126:33 SMUČANJE ZARADI NEPRAVILNOSTI Devin ni tekmoval na Pianeavallu Tekaška ekipa smučarskega kluba Devin se ni udeležila sobotnega tekmovanja na Pianeavallu, veljavnega za trofejo Tommasini. Odbor je tako odločitev sprejel iz sledečih razlogov: — organizator SAI se ni držal kategorij in razdalj, kot jih predvideva FISI, temveč je združil kar po tri kategorije (v ženski konkurenci je celo združil vse kategorije in bi najmlajše sploh ne tekmovale za točke za trofejo); — tekmovanje naj bi se odvijalo v nedeljo in ne v soboto (vsi mlajši tekmovalci namreč obiskujejo šolo in ni prav, da bi izgubljali ure pouka, ko je pač možno izvest' tekmovanje v nedeljo); — ob sobotah dela tudi večina odbornikov. Odločitev je bila težka, vendar upamo, da bo rodila zaželene sadove in bo prihodnje leto organizator odpravil te pomanjkljivosti, ki se vlečejo že vrsto let in na račun katerih se je že mnogo govorilo ter pisalo. Š.F. Pomemben delovni praznik v Sežani SEŽANA — Najuspešnejši kooperant, Alojz Kokoravec, je včeraj prerezal trak ob otvoritvi novih prostorov vinske kleti TOZD »Vina Kras» v Sežani, ki je z naložbo 4,3 milijarde starih dinarjev povečala svoje kapacitete na 340 vagonov oz. 34.000 hektolitrov vina. Slovesnost ob pomembnem uspehu delovnega kolektiva, ki deluje v okviru DO »Agraria* in SOZD »Timav*, je odprl direktor sežanskega podjetja inž. Vodopivec s pozdravom članom kolektiva in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij s kraško-obalnega področja in iz zamejstva, med katerimi so bili predsednik sežanske občinske skupščine Boris Bemetič, tajni': ZKJ obalno-kraške-ga področja Dino Pucer, odbornik za kmetijstvo tržaške pokrajine Lucijan Volk in predsednik tržaške Kmečke zveze Alfonz Guštin. V slavnostnem govoru je namestnik direktorja DO «Agraria» Ivan Pangos obnovil dosedanja prizadevanja in u-spehe pri razvijanju vinogradništva na Krasu in pri gospodarskem utrjevanju in posodobljenju kleti. Čestitke vseh družbenopolitičnih organizacij sežanske občine delovnemu kolektivu je posredoval Tihomir Kovačič, nakar so podelili priznanja trem zaslužnim članom. Številni delavci in gostje so si nato ogledali nove prostore in se zadržali v prijetni družbi ob domači zakuski. • Občni /bor ZSO (Nadaljevanje s 1. strani) Darovi in prispevki Na mednarodnem smučarskem tekmovanju na Zelenici je včeraj v slalomu zmagal Križaj. Danes bo na sporedu veleslalom. nove pobude, katerih posebno dragocena lastnost je v tem, da so prišle od ljudi iz naše baze». Wie-ser je nato označil nekatere politične rezultate slovenske skupnosti na Koroškem, odnos ZSO do koroških strank, predvsem pa je poudaril vlogo gospodarstva, ki lahko edino zagotovi manjšini nadaljnji vzpon in nenazadnje tudi obstoj. »Ena od nalog prihodnjega boja je tudi ta, da še bolj jasno vidimo povezavo med nacionalnim problemom in njegovimi socio-eko-nomskimi koreninami. To pa pomeni, da reševanje socialno-gospo-darskih problemov celotnega juž-nokoroškega prostora hkrati u-stvarja nove in boli ugodne pogoje za uveljavljanje slovenske manjšine kot enakopravnega faktorja v narodnopolitičnem dogajanju*. Tajnik ZSO Feliks Wieser je ob koncu svojega referata podal tudi nekatere smernice za v naprej. Izdelati bo treba jasen politični program; manjšina bo morala biti stalno navzoča v vseh oblikah koroškega življenja, biti bo morala skrajno aktivna, vedno prisotna in tudi dosledno samokritična. »Poiskati moramo našo vlogo na obmejnem območju, vlogo tistega družbenopolitičnega in socialnega faktorja ob meji med dvema sosednima državama, ki ne bo samo most, po katerem hodijo drugi, marveč bo aktivno pospeševal vse večji tok materialne in duhovne produkcije ljudi.* Na temo obeh referatov se je nato razvila plodna diskusija, med katero so delegati vnesli nove sugestije, ki jih bo morala ZSO vzeti v prihodnje v pretres in na njih graditi svojo politično linijo za dobrobit, rast in enakopravnost slovenskega človeka na avstrijskih tleh. Zanimivosti — Ena reka, 12 Izvirov: večina bi morala takoj odgovoriti. Gre seveda za reko Ljubljanico. Najlepša izmed dvanajstih izvirov sta Veliki in Mali Močil nik pri Vrhniki, večji pa so tudi na Verdu. m~ Izpiranje zlata: nekateri prebivalci Prekmurja se še vedno ukvarjajo z izpiranjem zlata iz Drave. Izpiranje je zelo stara obrt, ki seveda izumira, ker ni gospodarsko donosna. Še danes pa posamezniki izpirajo zlato v okolici Donje Dubrave pri Kotoribi. — Vremensko jezero: v kraju Lučko pri Celju je zanimivo jezero, ki menja globino in b^rvo po vremenu. Zanimivo je, da prebivalci kraja neverjetno dobro napovedujejo vreme. — Zidana vešala: dva kilometra od Gornjega gradu na poti proti Ljubnemu so ostanki zidanih vešal. Ostanki so iz sred njega veka, ko so na vešala obe š.di razbojnike s področja Homa. — Sramotilni steber: v Rečici ob Savinji je dobro ohra njem sramotilni steber iz sred njega veka. To je eden izmed ze lo redkih ohranjenih spomenikdv te vr3te. Nanj so privezovali prestopnike in jih kaznovali z izpostavljanjem javnosti. Taborniške znamke Za zbiralce znamk s taborniškimi motivi objavljamo naslednjo vest. Razne države so pred kratkim izdale serije znamk s taborniškimi motivi: otoška državica pri Angliji Fo-royar, Kitaiska (Republic oj Chi-na), otok Man (Isle oj Man). Solo-monsko otočje (Solomon lslands), St. Christopher Nevis in afriška država Ruanda (Rivanda). Taborniška uganka Vrata ima, pa ni hiša. Palice ima pa ni ograja. Polna vrvic je, pa ni mreža. A taborniki smo brez njega kot ljudje brez hiše, kol vrt brez ograje, kot ribič brez mreže. NOGOMET V anticipiranem srečanju 22 kola jugoslovanskega državnega nogometnega prvenstva je včeraj Crvena zvezda premagala Železničarja z 1:0. NAMIZNI TENIS Senigalia je osvojila naslov italijanskega moškega ekipnega namiznoteniškega prvaka. V tretji tekmi je premagala dosedanjega prvaka Vitamirello s 5:3. danes ob obali KINO KOPER: ob 10. uri ameriški: «Gu-sarjevo maščevanje*; ob 16., 18. in 20. uri italijansko - francosko-nemški: «Nobody in Indijanci*. IZOLA: ob 10. uri matineja, ameri ška risanka: »Popajeve neumnosti*; ob 16., 18. in 20. uri ameriški: »Briljantina*. PIRAN: ob 10. uri matineja, ruska risanka: »Konjiček grbavček*; ob 16., 18. in 20. uri ameriški: »Pekel na Floridi*. PORTOROŽ: ob 20. uri filmsko gledališče, ameriški: »Vsi predsed nikovi možje*. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin na Terezo in Giorgija Vechieta daruje Anton 20.000 lir. V spomin na moža in očeta Stanka Franoviča darujeta žena in sin 20.000 lir. Namesto cvetja na grob dragega strica Franoviča darujeta družina Arban 20.000 in družina Taučar 10 tisoč lir. V počastitev spomina Stanka Franoviča darujeta Mario in Angela Gez 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU Namesto cvetja na grob Matilde Tence daruje Slava Košuta (Križ 270) 10.000 lir. Ob 80. rojstnem dnevu Ivana Košute darujeta sin Davo in Tojče 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA PROSEKU Rado Zorn daruje 5.000 lir, ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU Namesto cvetja na grob Edvarda Štoke daruje Emilia Puntar 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH Ob obletnici smrti brata Ivana Sosiča daruje sestra Zmaga 10 tisoč lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BRIŠČKOV Ob priliki 8. marca darujejo žene iz Briščkov 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V PADRIČAH V počastitev spomina Renata Hrovatina in Štefana Grgiča daruje N.N. (Padriče) 3.000 lir. V počastitev spomina očeta Štefana in mame Antonije Grgič darujejo hči Milka in sinova Anton ter Lud-vik 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE ŠOLE V SKEDNJU PO IVANU GRBCU V spomin na tovariša Stanka Franoviča darujeta Anton in Zorica Berginc 25.000 lir. Namesto cvetja na °rob Stanka Franoviča darujeta Rudi in Neva Pahor 10.000 lir. V počastitev spomina Stanka Franoviča daruje A. Ukmar 5.000 lir. V počastitev spomina Stanka Franoviča darujeta Mira Šuman in Dora Caharija 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Stanka Franoviča darujeta Slava in Albino 10.000 lir. V spomin na moža in očeta Stanka Franoviča darujeta žena in sin 20.000 lir. V spomin na brata Celestina Fon de daruje sestra Anica 20.000 lir. V isti namen darujeta Lidija Sancin 10.000 ter Pavla Lavrenčič - Sancin 10.000 lir. V spomin na Alojza Berceta daruje žena Dora 20.000 lir. V počastitev spomina Stanka Fra noviča darujeta Marta in Franko Volk 5.000 lir. Posojilnica in hranilnica na Opčinah daruje 100.000, Vera Godina 2.000, Andrea Obersnel 5.000, Berta Barini 5.000, Alma in Giuliano Ba rini 5.000, Seboflex 20.000, Panjek -Vatovec 15.000, N.N. 30.000, Franko Kocjan 2.000, N.N. 30.000 ter družina Gruden 10.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU Ob prvi obletnici smrti staršev darujeta sinova Karlo in Boris Kovač 20.000 lir. Magda Tavčar daruje 2.350 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PO «JOŽETU ŠTANTI* V MEDJI VASI Učenci osnovne šole «Karel Štre kelj* v Sesljanu darujejo: I. razred 30.500 lir, II. razred 36.500 lir in V. razred 11.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V ŠEMPOLAJU V spomin na Edvarda Štoko daru jeta Radovan in Danica Šemec ! tisoč lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V GABROVCU PO JOŽETU SREBRNIČU Ob priliki 8. marca darujejo žene iz Gabrovca 33.000 lir. Karlo Furlan s Proseka daruje 5.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK -KONTOVEL Ob povrnitvi posojila darujeta Iva ..........................mi.............mn VESTI S KOPRSKEGA Referendum za samoprispevek občanov za gradnjo in obnovo šolskih zgradb KOPER — Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze je podprlo predlog o razpisu referen duma za samoprispevek za gradnjo in obnovo osnovnih šol in otroških vrtcev. Gre za drugi referendum, ki naj bi ga izvedli 17. junija letos, odločalo pa bo 15 tisoč redno zaposlenih občanov in 5 tisoč upo koiencev. Čeprav so s sredstvi prvega samoprispevka rešili več žgočih vprašanj (izgradnja osnovno šole v škofijah, prve faze osnovne šole v Dekanih in otroškega vrtca v Semedeli), je potreb še zmeraj veliko. V naslednjih letih bi bilo nam reč treba vložiti v novogradnje m v obnovo okrog 200 milijonov dinarjev. od tega bi zbrali s samoprispevkom okrog 170 milijonov. Predvsem gre za dokončanje osnov ne šole Toneta Ukmarja v Seme deli, za začetek gradnje osnovne šole v Ankaranu, ter za obnovo raznih šolskih in otroško varstvenih objektov na podeželju, i Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze je nadalje opo- I podarsko in kulturno sodelovanje zorilo, da bo potrebno poiskati tudi med jadranskimi mesti, druge vire finansiranja. Na celot- podobna sestanka bosta v krat-nem področju objektov družbenega | ^em je v Splitu in v Kotorju, v standarda smo v zaostanku, poseb- maju pa bo zasedanje jugoslovan- no pozornost pa bo potrebno posvetiti izgradnji športno-rekreacij skega centra na semedelski bonifi-ki, saj je Koper glede športnih objektov na zadnjem mestu v Sloveniji. PRIPRAVE ZA PETO KONFERENCO JADRANSKIH MEST V Kopru se je sestal odbor, ki pripravlja peto konferenco jadran skih mest Kakor je znano, bo ta konferenca prihodnje leto v Portorožu. Na sestanku so predvsem raz pravljali o temah portoroške kon ference, na kateri bodo pregledali rezultate dosedanjih štirih konfe renc ter v zvezi s tem programirali nove naloge Gre predvsem za probleme, ki zadeva,io ekološko var stvo Jadranskega morja ter za gos sko-italijanskega komiteja, na katerem bodo sprejeli dokončni dnevni red pete konference. V PORTOROŽU VIDMARJEV MEMORIAL Portoroški turistični delavci se skrbno pripravljajo ža orgariizaci-jo petega mednarodnega šahovskega turnirja za Vidmarjev memorial. Turnir bo na Bledu in v Por torožu. svojo udeležbo pa je potrdilo 16 igralcev. Nastopili bodo velemojstri Larsen, Ceškovski, Kuzman, Smejkal, Miles. Timman, Ribli. Ljubojevič. Gligorič, Parma, Ivkov in Marjanovič, mednarodna mojstra Barle in Marangunič ter mojstra Chi in Jelen. J Portoroški del turnirja bo tra jal od 11. do 23. junija. L. 0. in Slavko Pirijevec 100.000, Pepi Starc 40.000 ter Marija in Mario Sosič 100.000 Ur. Ob 35. obletnici smrti Frančiške Škamperle roj. Španger preminule v internaciji daruje Marija Cibic -Škamperle 6.000 lir. ZA NAKUP OBLEK PEVSKEMU ZBCRU »SLOVENEC* Pustni odbor iz Boršta daruje 150 tisoč za ureditev dvorane in 200.000 lir za nakup oblek. Boršt: druž. Jankovich (151) 5.000, druž, Raffaele (143) 5.000, druž. Glavina (150) 20.000, druž, Franc Petaros (40) 2.000, Evgen Hervat (41) 3.500, druž. Rudolf Petaros (42) 10.000, druž. Furlan (44) 3.000, Franc Petaros (43) 5.000, druž. Kuret (45) 1.000, druž. Danilo Petaros (32) 5 tisoč, druž. Žerjal (32) 2.500, Mar-čela Zobec (jestvine) 15.000, druž. Jušt Pavletich 3.000, gostilna Mario Pavletich 3.000, druž. Parovel (121) 3.000, druž. Milan Zobec (U0) 10.000, druž. Marži (30) 10.000, druž. Karlo Pavlič (26) 2.000, Roza Boneta 5.000, Kristina Bait (24) 2.000, Olga Peče-nik (116) 2.000, druž. Slavko Žerjal (20) 5.000, Edvin Rapotec (18 ) 20.000, druž. Milan Petaros (127) 3.000, družina Pregare (127/A) 5.000, druž. Clementini (15) 5.000, druž. Sedmak (15) 5.000, druž. Barut (13) 5.000, druž. Josip Petaros (13) 2.000, druž. Černeka (14) 5.000, Urša Matevlich (9) 1.500, Anita Matevlich (9 ) 3.000, druž. Boris Žerjal (5) 5.000, Marija Petaros (8) 1.000, druž. Edvard Kosmač (3) 2.500, druž. Renato Scroc-caro (134) 2.000, Marija Scroccaro (134/A) 4.000, druž. Dilli 5.000, druž. Oskar Žerjal (7) 10.000. druž. Pečar (11) 2.000, druž. Štefančič (148) 4 tisoč, druž. Dobrigna (148) 4.000, druž. Marcelo Zahar (141) 10.000, druž. Mauri (149) 20.000, druž. Purinam (118) 2.000. druž. Potocco 10.000. Marta Auer 10.000, Justina Slavec 1.000, Rafael Kosmač (132) 3.000, Mario Rapotec (131) 3.000, Zorka Rapotec (131) 4.500, gostilna Danilo Petaros (60) 50.000, Lucija Boneta (147) 4.000, Pepca Zahar (145) 3.000, Li-bero Sbrizzi (156) 3.000, Boris Rapotec (62) 5.000, Bruno Zahar (58) 10.000, Alojz Petaros (100) 10.000, Silvan Corbatto (64) 4.000, Vojko Slavec (63) 3.000, Milka Žerjal - Ivančič (55) 10.000, Mario Petaros (99) 5.000, Antonija Brce (67) 5.000, gostilna Ferdi (67) 2.000, Rudi Kosmač (69) 10.000, Branko Kosmač (69) 5.000, Vladimir in Karmen Petaros (68) 20.000, Vesna Petaros (68) 10 tisoč, Anton Petaros (71) 2.000, Franc Petaros (70) 2.000, Draga Slavec (78) 2.000, Marija Petaros (79) 1.000, Zofka Corbatto (80) 1.000. Car-lo Corbatto (81) 4.000. Netka Štrajn (114) 2.000, Bogdan Bei-netič (138) 5.000, Niko Deponte (86) 2.090. Bruna Passolunghi (146) 1.000, Ervino Stefanutti (118) 2.v00, Danica Pavlic 10.000, Jordan Žerjal (74) 10.000. Gio-vanni Ukmar 2.000 ter Jelko Auer 10.000 lir. Hervati: druž. Bruno Hervat (36) 5 000, Emilio Petaros (40) 2.000, Ljub:ca Blau (40) 2.000, druž. Di Donato (54) 1.000 lir. Jezero: Mario Boneta (1) 1 000, druž Zobec - Bacchi (4) 3.000, Mar-čela Guštini (7) 5.000, druž. Bait (10) 2.000, gostilna Gašperut 3 ti-soČ lir. Zabrežec: druž. Živec (56) 10.000, Alojz Kosmač (2) 10.000, Žarko in Jasna Hrvatič 20.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob 7. obletnici smrti drage mame Antonije Sosič (Gropada 31) darujeta hčeri Tončka in Marija 10.000 lir. V spomin na Verico Škerlavaj daruje Ivan Sardoč 40.000 lir. Namesto cvetja na grob Stefana Grgiča darujeta Ivan in Erminia Kalc 10.000 lir. Ob 3. obletnici smrti očeta Pepija Sivitza darujejo družino Sivitz 50 tisoč lir. V spomin na moža Karlota Kalca daruje Kristina Kalc (Gropada 22) 10.000 lir. . „ . u V počastitev spomina Renata Hrovatina in Štefana Grgiča daruje N.N. (Padriče) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Štefana Grgiča daruje družina Kalc (Padriče 29) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Štefana Grgiča daruje družina Kalc (Padn-če 12) 5.000 lir. V počastitev spomina očeta Stefa na in mame Antonije' Grgič darujejo hči Milka in sinova Anton ter Ludvik 10.000 lir. . „ Namesto cvetja na grob Štefana Grgiča daruje družina Grgič (Padriče 17) 5.000 lir. ^ Ob žalostni obletnici smrti Pepija Luina daruje žena Zora 10.000 za ŠK Kras in 10.000 lir za PD Rdeča /'ob 16. obletnici smrti Franca Kravosa darujeta mama in žena 20.000 lir za Športno šolo. , Za TPPZ darujejo podporni člani Daniele Giovannini 5.000, Jožef Čufar 10.000, Vincenc Ražem 10.000, gostilna Leban 20.000 in Peter Cerk-venič 20.000 lir. V spomin na Manjo Furlan vd. Kobau darujeta Ivana in Albin iz Gabrovca 13.000 lir za PD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Marije Furlan vd. Kobau daruje Lojza Rebula 2.500 lir za ŠK Kras. Ude in Mirko Hrvatič darujeta 15.000 lir za PD Slavec. Ob 7. obletnici smrti drage mame Antonije Sosič (Gropada 31) darujeta hčeri Tončka in Marija 5.000 lir za osnovno šolo K. D. Kajuh. V spomin na Edvarda Štoko daru- jejo sodelavci za ŠD Kontovel: Marina Štoka 25.000. Sergij Husu 10.000, Dario Verginella 10.000, Emil Starc 10.000, Drago Danev (Kogo) 10.000, Mario Danieli 5.000 in Aleksij (Ruda) 2.000 lir. „ , V spomin na Stano Kuret vd. Klabjan daruje Majda Berdon 3.000 lir za PD Slavec in 3.000 lir za Rod modrega vala. Mali oglasi V spomin na očeta Kristjana daruje sin Silvano 10.000 lir za ŠD Mladina. V spomin na moža in očeta Stanka Franoviča darujeta žena in sin 20.000 za Zvezo borcev NOB. 20.000 za PD Ivan Grbec iz Skednja in 20 tisoč lir za Dom Jakoba Ukmarja iz Skednja. Ob priliki 80. rojstnega dneva Ivana Košute darujeta sin Davo in Tojče 10.000 lir za PD Vesna. Namesto cvetja na grob Marije Furlan vd. Kobau daruje družina Davči Cah 10.000 lir za dekliški zbor Vesna. Albina Bogateč daruje 10.000 lir za poučevanje mladega naraščaja pri godbenem društvu v Nabrežini. Lucijan Terčon daruje 10.000 lir za godbeno društvo iz Nabrežine. Namesto cvetja na grob Stanislave Coretti vd. Labiani darujejo Ljuba in Miro Žerjal 10.000, Valerija in Stano Žerjal 10.000 ter Josip Žerjal 5.000 lir za jD Breg. Ob 7. obletnici smrti nepozabnega sina in brata Bruna Škrka darujejo mama, brat Elio z družino in sestra Silvana z družino 25.000 lir za SK Devin. V spomin na Marca Saverija daruje Mimica Čok 5.000 lir za Center za rakasta obolenja. Ob obletnici smrti nepozabnega moža daruje Frida Kalin 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Edvarda Štoko darujejo Andrej Starc 10.000, Bernard Fabčič 10.000 ter Ernest Daneu 10.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Kristjana Košuto darujeta družini Čuk in Tence 10.000 lir za ŠD Mladina. Ob tretji obletnici smrti nepozabnega Josipa Sivitza daruje družina Sivitz (Trebče 23) 10.000 za pevski zbor Primorec in 10.000 lir za ŠD Primorec. » V počastitev spomina očeta Štefana in mame Antonije Grgič darujejo hči Milka in sinova Anton ter Ludvik 10.000 za osnovno šolo K. D. Kajuh, 10.000 za PD Slovan, 10.000 za ŠZ Gaja in 10.000 lir za ŠZ Sloga. Semenarna Rado Zorn s Proseka daruje 5.000 lir za pevski zbor Vasilij M;rk s Proseka - Kontovela. V spomin na Štefana Grgiča daruje družina Žvankova 5.000 lir za Dijaško matico. Župan dolinske občine obvešča, da je uprava razpisala javni natečaj za mesto hišnika sluge na občinskem sedežu z nalogo, da upravlja ogrevalne naprave in opravlja še šofersko delo Rok -a predložitev prošenj zapade. 4. junija tl., ob 12. uri. Zainteresirani s. lahko ogledajo razpis na občinski oglasni deski in dobijo vsa po,;. snila na občinskem tajništvu v uradnih urah. 30ietMALALAN ISIS ZLATAR NA U R A R N A Proseška ul. 6 OPČINE OPTIKA VIK J Ul. Buonarroti 6 TRST • NAOČNIKI • KONTAKTNE LEČE • OPTIČNI APARATI • FOTO - KINO MATERIAL in razvijanje filmov PRODAM ali zamenjam lesene smuči, izdelane med NOB v partizanski delavnici. Ponudbo na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici. GOSPODINJAM, ki imajo popoldne dovolj prostega časa (in denarne probleme), nudimo možnosti dobrega in takojšnjeg- zaslužka. Ponudba velja tudi za moške. Telefonirati na (0481) 882-112 ob delavnikih med 13. in 15. uro. V ŠTANDREŽU prodajam enostano-vanjsko hišo. Načrt za dograditev hiše je že odobren. Prostor v pritličju je pripraven za skladišče ali obrtno delavnico. Telefonirati na štev. 89-479. ODDAM v najem majhen vinograd nad Grljanom lahko dosegljiv z vozilom. Ponudbe pod šifro — Vinograd. ZA 60.000 lir mesečno oddam pošteni osebi v najem opremljeno sobo s kopalnico in telefonom. (Predmestje). Ponudbe pod šifro — Soba. KUPIM, «Ape-car» — motorno vozilo, lahko rabljeno. Ponudbe pošljite na naslov Karel Jazbec — Prvomajska 18 — 68290 Sevnica. PRODAJAM zvočnika Whaffrdale glendale 3XP v zelo dobrem stanju. Telefonirati 794672 int. 23 v večernih urah (po možnosti četrtek ali petek). RIHARD ŽIVEC iz Koludrovice je odprl osmico; toči pristno črno in belo vino. KUPIM rabljeno ženski kolo, telefon 213034. OSMICA — Anton Gombač, Lonjer štev. 291, je odprl osmico; toči belo domače vino. Poskrbljeno za prigrizek. ZARADI bolezni v družini oddam psa boksarja 2 leti starega osebi (ljubitelju živali). Tel. 825049. MARIO in LADI Kocjan iz Doline 147 sta odprla osmico, kjer točita pristno domačo kapljico. MLAD zdravnik išče v najem pro store primerne za ambulanto. Ro jan - Greta - Barkovlje. Tel. 416615 ODBOR ljudsk-ga ooma iz Križa išče novega najemnika za gostilno V DOLINSKI OBČINI prodajam zemljišče 5.000 kv. m. Možna zazidava kmečke hiše. Telefonirati od 15. ure dalje na tel. 231868. KDOR IMA doma šotor ali opremo za taborjenje, ki ju ne rabi več, naj stopi v stik s TPK Sirena, telefon 417697. Iščemo tudi gumijasti čoln (gommone) po možnosti z motorjem. V DOLINI na št. 320 dam v najem dobro vpeljan frizersk' salon. Zainteresirani lahko telefonirajo na številko 228213. PRODAM motorno kolo »ducati 350» v zelo dobrem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na številko 200407. IUKEBOX «AMI» v dobrem stanju 450.000 lir. prodaj bar »Canari nn» na Oočinah SLOVENSKA poklicna šola industrijske smeri nu.ino išče.profe-sorja/ico suplenta/ko za kemijski laboratorij. Informacije na tajništvu šole v Trstu, Ul. Matteotti štev. 12, tel. 765276 PRODAM dobro ohranjeni otroški voziček. Telefonirati 272595 po 20. uri. POTU.IFTE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago ho tebke usluge po različnih cenah restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno me niavn dinarjev. Vsaki vaši Proš nji rade volje ustrežemo Obrnite se na upravo hotela Rled Via S Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102 ZAMENJAM dvosobno družbeno stanovanje v Novem Beogradu za večje na slovenski obali. Pisati na ADIT (Sedmak) P.P. 9 -Sežana. UGODNO prodam trisobno prazno stanovanje - Altura. Tel.: 227372. •CITROEN« — menanična delavnica Cavalh, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmaver 4/a. KROJACNICA za moške tn ženske z novimi vzorci. Blago za zimske plašče, suknjiče, obleke in originalni tirolski loden. Obračamo plašče. Košuta Drev. D'Annunzio U • poslopje kina Capitol. 1MMOB1L1ARE SOLARIO, Trg S. Giovanni 3, tel. 040 - 61-061, 16 - 19, išče za s Je kliente za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hišice tudi na Krasu. Zajamčena resnost UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli proda 850 '68; 127 ’72-'73; alfasud ’73; AR 2000 '72; 128 '72; 124 '68; 125 ’68’-71-72; A 112 '70; R 16 '72; AR 1300 '70; 238 furgon '69; ford transit '70; 124 '71. Ogled v Ul. Brigata Casale 7. 14. APRILA OB 14. URI SE ODPRE ZA OBČINSTVO ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20 03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE KI SE BO KONČAL apriLa OB 19. URI 17. in 20. april sta rezer-virana za poslovne ljudi, ki so jih razstavljalci izrecno povabili. V teh dneh ne bo dovoljen vstop ostalim obiskovalcem. GOSTILNA PRI STUDENCU STRAIN DOLINA 40 — Tel. 228-110 Ob petkih zaprto Ste pravi ljubitelji kave? PRIMO ROVU* vam nudit 1. široko Izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFF6 pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah