‘ZcJcatfhL
TEDNIK
TRBOVLJE, 7. novembra 1963
ŠTEVILKA 46
LETO XVI
V DANAŠNJI ŠTEVILKI
SVETI OBČINSKIH SKUPŠČIN V OSNUTKIH STATUTOV ZASAVSKIH OBČIN — komentar stran 3
PLAN BO DOSEŽEN! — poročilo o izpolnjevanju planskih nalog hrastniških delovnih organizacij — stran 4
LITIJSKO KMETIJSTVO POD DROBNOGLEDOM — stanje in perspektivni razvoj kmetijstva — stran 5

Neodložljiva naloga
Medtem, ko bo gospodarstvo Zasavja doseglo
fesrssrs &»SS»«3S!St
te dni skupaj z občinskimi okrog 90 milijard din. Računati je namreč treba na skupščinami izdelali podrob- precejšnjo proizvodnjo v novi tovarni polprevodnike programe z.a nadaljnje j(ov 8jskre« v Zgornjih Trbovljah, na povečanje pro-
tulov Občin Trbovlje, Hrast- izvodnjč — ob rekonstrukcijskih delih m večjem nik in Litija; v Zagorju ob izkoriščanju notranjih rezerv — pa v Hrastniku v Savi pa za začetek razprav o Steklarni in Tovarni kemičnih izdelkov; v Trbovljah osnutku novega statuta obči- v Cementarni, Strojni tovarni in ELIT; v Zagorju ZJ&ZrČsS	ob Savi v Lesno industrijskem podjetju, tovarni
vembra razpravljala o poroči- t»TEVE - VARNOST«, Industriji gradbenega mate lu komisije za izdelavo nove- riala in v Tovarni elektroporcelana Izlake; v Litiji ga statuta občine.	pa v Predilnici, Lesni industriji ter Industriji usnja
ptpJT^rZnTZ Šmartno in drugod.
pripravah pa b”odo šeZTjav- Zaradi občutnih težav, ki mobilski cesti Ljubljana-Za-nih tribun, in sicer na teme so se in se še porajajo žara- greb); minimalni program pa ostalih poglavij iz osnutka dl slabe cestne povezave v zajema ureditev nove Zasav-novega statuta občine Trbov- gospodarstvu Zasavja, so za- ske ceste na odseku od Ljubile. V Hrastniku bodo do čeli 1960. leta z gradnjo nove ljane do Zidanega mosta. konca novembra pripravili zasavske ceste, ki bo po do- p„ zadnjih zagotovilih pred-do poln j en osnutek novega graditvi najldealneje poveza- stavnlkov Okrajne skupščine statuta občine z.a javno raz- ,a v celotni trasi Zasavje z Ljubljana in Sekretariata pravo• v začetku decembra Ljubljano, celjskim področ- Socialistične republike Slove-pa bodo začeli z javnimi raz- Jem in Posavjem ter Zasavje nije za promet je mogoče pravami in sicer na tribu- z avtomobilsko cesto Ljub- pričakovati, da bodo prlhod-nah in v organizacijah SZML. ljana—Zagreb, hkrati pa med nje leto nadaljevali z deli Tudi v Litiji razpravljajo o seboj tudi vse štiri zasavske pri gradnji nove Zasavske osnutku statuta na tribunah, »bčine Litijo, Zagorje ob Sa- ceste v večji meri in da bo in sicer obravnavajo posa- Trbovlje in Hrastnik. na voljo za dela okrog 3 ml-mevta poglavja.	Program za gradnjo nove lljarde din.
Zdaj bo treba zagotoviti, Zasavske ceste predvideva Po predvidevanjih bi nada-da se razprav udeleli kar naj- ureditev nove cestne zveze na ljevali z deli na dokončnem več občanov, da se tako za- odseku od Ljubljane do Vid- prebhh* in asfaltiranju odse-gotovi večja kvaliteta, telit- ma-Krškega (nova zasavska ka Mal jek Zagorje ob Savi; nost in aktualnost novih ob- cesta naj bi bila — med dru- na novo pa bi začeli z deli činskih statutov. -Mn- glm — tudi vzporednica avto- od Ljubljane proti Litiji, in
vprašanje trase na odseku od Hotiča do Litije) pa bi končali dela na odseku nove Zasavske ceste do Dolskega; hkrati s tem pa Intenzivno nadaljevali z gradnjo na odseku od Zagorja ob Savi do Zidanega mosta. Ker so do-zdaj izdelani načrti v glavnem le za odseke od Ljubljane do Litije, od Litije do Ma-. Ijeka in od Mal jeka do Zagorja ob Savi, bo treba zagotoviti, da bodo preostali potrebni načrti izdelani do spomladi 1964.
Nova Zasavska cesta je za zasavsko gospodarstvo In za njegov nadaljnji razvoj več kot nujna in potrebna. Zaradi tega, ker se železnica doslej še ni v zadostni meri prilagodila potrebam ter zaradi težav okrog pomanjkanja železniških vagonov, je namreč precejšnje število delovnih organizacij iz Zasavja preusmerilo prevoz izdelkov ter tudi reprodukcijskega
materiala iz železnice na cesto. V zvezi s tem pa se porajajo občutne težave, ki v precejšnji meri vplivajo na zmanjševanje proizvodnje. Ugotovljeno je namreč, da bt bila letos proizvodnja precej večja od predvidene, če bi imelo Zasavje boljšo povezavo z ostalimi' področji naše republike. Tako pa je gospodarska škoda zaradi slabe in nemogoče cestne povezave in stanja cest iz dneva v dan večja in občutnejša.
•	Nadaljevanje del na novi
•	Zasavski cesti je za pri-
•	hodnje leto najvažnejša in 0 neodložljiva naloga. Za-
•	savsko gospodarstvo po-
•	trebuje boljšo cestno po-0 vezavo z ostalimi področji 0 naše republike; vsako na-0 daljnje občutnejše pove. 0 čevanje proizvodnje >n 0 družbenega bruto prod uit-0 ta pa je ob sedanjih cest-0 nih povezavah nemogoče!
M. L.
Za 20-letnico II. zasedanja AVNOJ
V vseh štirih zasavskih občinah — v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob Savi in Litiji — so že izdelali okvirne programe prireditev na čast 20-letnice zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ.
1*111
Poklonili smo se spominu
Prvi november — dan mejo. Bile so pred spo-mrtvih — praznik mine- menikom v Hrastniku, na vanja in življenja!	trboveljskem pokopališču,
Tudi letos so pripravile na Zagorskem pokopali-organizacije Socialistične šču in pri spomeniku tal-zveze. Zveze združenja cev, na Lokah in v po-borcev NOV, delovni ko- žgani Orehovici, pri spo-lektivi, šolska mladina in meniku v Litiji in na li-drugi v vseh štirih zasav- tijskem pokopališču ter skih občinah vrsto kome- pri spomeniku v šmart-moracij za. Dan mrtvih, nem. še in še bi lahko Na njih so sodelovali naštevali. Ni bilo spome-pevci, godbeniki in reci- nika niti spominske plo-tatorji; predstavniki druž- šče, ki je ne bi v teh beno-političnih organiza- dneh obiskali in se poči j, delovnih kolektivov in klonili spominu mrtvih, šol pa so k spomenikom Tudi ionirji z vseh za_ polagah vence in cvetje. $avskih osnovnih šol so
Komemoracije so se okra$jll bove in spo. zvrstile od Dola pri Hrast- menike $ im jescn. n.ku do Javorškega Pila fc. cvetjem in z venci. nad Litijo, na nekdanji
nemško-italijanski. meji, Podobno kot vsa leta kjer je našlo septembra doslej smo se tudi letos v 1944 svoj zadnji dom 60 Zasavju dostojno pokloni-, borcev Cankarjeve briga- H spominu vseh, ki jih ni >de, ko sc je prebijala čez več med nami!
sicer na odsek* od Dolskega do Hotiča; predvidena pa je še gradnja novega mostu čez Savo v Zagorju ob Savi. V letih 1965 in 1966 (pred tem bo treba proučiti tudi
V Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob Savi in Litiji bodo v mesecu novembru pripravili več deset kulturnih prireditev, pravzaprav pregledov kulturne dejavnosti. Po
organizacijah SZDL, ZMS in po delovnih organizacijah bodo pripravili razgovore^ na katerih bodo obravnavali aktualna gospodarska vpraša-(Nadaljevanje na 2. strani)
KRONIKA TE DNA
POVABILO ZA SALLAUMINES
TRBOVLJE — Na zadnji seji občinske skupščine Trbovlje so odborniki soglasno potrdili povabilo predstavnikom občine Sallaumlnes naj le-tl obiščejo Trbovlje za prihodnji občlsnki praznik 1. junij. Kot smo že poročali so predstavniki trboveljske občine skupno z Veselimi rudarji pred nedavnim obiskali ta kraj v Severni Franciji, kjer živi precej slovenskih rudarjev in navezali z njimi prijateljske stike.
Razgovor o načrtih za delo
(r) HRASTNIK — Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Hrastnik je včeraj skupaj s predsedniki krajevnih organizacij SZDL razpravljal o dosedanjem delu ter o načrtih za delo v prihodnje, pri čemer je sklenil dati poudarek izdelavi In razpravam o statutih.
Letna konferenca ObSS Litija
(n) LITIJA — V torek Je bila tu redna letna konferenca občinskega sindikalnega sveta Litlla. na niei pa so
razpravljali o vlogi sindikalnih organizacij v novih pogorjih gospodarjenja ter o izdelavi osiiutkov statutov delovnih organizacij in prehodu na 42-umi delovni teden. — O konferenci bomo še poročali.
Javna oddaja o prometnih predpisih (ma) ZAGORJE — Komisija za vzgojo in varnost v prometu pri Občinski skupščini Zagorje ob Savi bo priredila v petek v Delav-skem domu javni nastop »Ali poznaš prometne predpise?« V okviru prometne akcije: Zavarujmo otroke v prometu. Na oddaji bodo nastopili učenci sedmih osnovnih šol s področja zagorske občine.
Za 20-letniŽo 1L zasedanja AVNOJ
(Nadaiejvanjc s 1. strani) nja in vprašanja nadaljnjega razvoja našega družbenega in ekonomskega sistema ter utrjevanja delavskega in družbenega upravljanja; hkrati pa bodo razpravljali tudi o najpomembnejših samoupravnih dokumentih v obči-n;, tako o statutih krajevnih skisp-nosti, delovnih organizacij in občin.
Zasavje bo 20-letnico zgodovinskega II. zasedanja AVNOJ proslavilo tudi z nekaterimi pomembnimi delovnimi zmagami. Ob tej pri-" ložnosli bodo namreč v Trbovljah izročil; namenu nov prepotrebni otroški oddelek Bolnice; ELIT se bo vselil v nove tovarniške prostore v Zgornjih Trbovljah; v Trbovlje bo pa prenešen tudi del proizvodnje nove tovarne polprevodnikov.
V vseh štirih zasavskih občinah bodo pripiavili tudi slavnostna zasedanja organov samoupravljanja v delovnih organizacijah, seje vodstev organizacij in drugo. Slavnostna zasedanja pa bodo sklicale tudi občinske skupščine vseh štirih zasavskih občin in nanje povabile dosedanje odbornike občinskih ljudskih odborov, predstavnike družbeno-političnih in delovnih organizacij ter zaslužne občane zp naš razvoj.
Zraven tega bodo v Trbovljah odprli razstavo likovnih del slikarjev — amaterjev, v kolikor bo dokončan dokumentarni film o Trbovljah, pa bodo pripravili tudi premiero tega filma. V Hrastniku bo Strelska družina Hrastnik odprla novo strelišče za malokalibrsko puško in razvila društveno zastavo. Po vseh občinskih središčih in v. večjih naseljih pa bodo na dan pred 29. novembrom slavnostne akademije. Praznovanje pa pripravljajo še po šolah, organizacijah SZDL, • kolektivih jn v Svobodah te: prosvetnih društvih.
Pred 29. novembrom bc izšla tudi posebna številka •Zasavskega tednika-, v kateri bn prikazan razvoj Zasavja v zadnjih IS I<^tih.
‘ZaJcuJff&L
TEDNIK
Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo obi inskih odb. SZDI Hrastnik, Litija. Trbovlje. Za gorje ob Savi — Glavni tn od-govofni urednik Marijan LIPOVŠEK. — Ureja uredniški od L o,- — Uredništvo in uprava Trbovlje,, Trg revolucije M/it, ? telefon 80-191 — Račun pri NB ntcznn številko 20 dlu — Naročili :>a: mesečno 60 din, četrt letna 130 dir. polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina piačana v polovim •— List tiska C.P »Gorenjski tisk« v Kranju — Nenaročenih rokopisov m fotografij no vračamo
ZflSfiUSHI RGUIRJIU JULIJU 1941. LGTfl
Lojze Požun:
Krenili sb čez Slačnik, blizu Sušnika prečkali glavno trboveljsko cesto in se čez Tretjo etažo povzpeli na tako imenovane Kipe, kjer jih je že pričakoval Pečnik.
O omenjenih francoskih puškah je znano, da so si jih bili prostovoljci iz Šoštanja okrog 11. aprila 1941 na svoji poti proti Dolenjski (kjer so se nameravali priključiti bivši jugoslovanski vojski), prilastili v št. Pavlu. Na Sv. Planini so se U sestali s trboveljsko skupino približno tridesetih komunistov, ki so se umaknili v ilegalo, da bi se izognili represalijam ob prihodu nemškega okupatorja. Med nje je prav takrat prišel Slavko Šlander na svoji poti iz Trebnjega, kjer se je 11. aprila sestal z Borisom Ziherlom in Viktorjem Stoparjem. Na Sv. Planini so se nato dogovorili, da se zaradi splošnega razsula jugoslovanske vojske šoš-tanjski prostovoljci vrnejo proti domu, puške pa spravijo. Pri deponiranju pušk je bil navzoč tudi Vili Vresk iz Trbovelj in tako so se revirski borci z njimi pozneje tudi oborožili.
Da bi četo "oskrbeli z razstrelivom, sta se Sergej Kraigher in Janez Pečnik, sekretar Trboveljskega mestnega ko-miteta KPS, ki je po prihodu Iz nemškega zapora v Laškem ostal še v legali, dogovorila za izpraznitev priročnega skladišča razstreliva na Dukičevem dnevnem delovišču pod Bukovo goro v Trbovljah. Pečniku so bile razmere še posebno znane, ker je bil tam zaposlen. Iz čete so se za akcijo prostovoljno priglasili Lojze Ribič, Viktor Umek in Tone Pivec. Iz taborišča pri št. Lenartu so se odpravili v soboto, 26. julija zvečer.
V skalo vzidano skladišče je sicer nadzoroval nočni čuvaj Jauk s psom, ki pa se Je tisto noč zadrževal v bližnji obratni pisarni. Ko so z upognltvijo zaščitne železne pregraje .izsilili dostop do železnih vrat, so jih poskušali odkleniti. Ker pa jim to ni uspelo, so s tračnikom In nato še s kolom toliko odvihnlll spodnji vogal vrat, da so se lahko splazili v notranjost. Odnesli so 21 kg kamniktita-amonala in 1 kg kamniktita II, pustili pa 10 kg kamniktita II, ki ni bil za rabo. Z zaplenjenim razstrelivom so se razen Pečnika, ki Je odšel po svojih opravkih, po Isti poti vrnili k št. Lenartu do Kudrove, po domače Krvavičnikove domačije, kjer se je četa zadrževala. Vskladiščili so ga v dobro skrito skalno votlino, kakih štiristo metrov pod vrhom Krvavice. Zaradi uspešno izvedene akcije so bili nato dopoldne vsi trije pred zborom pohvaljeni.
Delavci so odkrili vlom pod Bukovo goro šele v ponedeljek, 28. julija ob šestih zjutraj, ko so prišli na delo. Orožniška preiskava ni uspela. Zaradi deževnega vremena tudi policijski pes železniške zaščitne policije lz Graza ni našel nobenih sledov za storilci.
Z delom zaplenjenega materiala je skupina treh borcev, ki so jo sestavljali Johan Strojin kot vodja, Ivo Som In Jože Umek že naslednjo noč, 27. julija, nekaj minut pred pol dvanajsto uro ponoči razstrelila železniško progo bHzu trboveljske elektrarne (km 512.56). Na enem tim so izstrelili pol metra tračnice, na drugem tiru pa zaradi okvarjene vžlgalnc vrvice ni prišlo do eksplozije. Strokovnjak, ki so ga Nemci poklicali, da je odstranil razstrelivo, Je Izjavil, da jc bila sabotaža opravljena mojstrsko. Nerazstreljenl eksploziv jc bil dolg 45 cm ter xdva In pol kilograma težak; v dvojnem papirnem ovoju jv bilo povezanih 20 nabojev kamniktita I In 11 nabojev kamniktita II, ovoj sam pa privezan z bakreno žico na notranjo stran tračnice. Škodo so Nemci popravili proti Jutru. Za ražstrelitev so Nemci osumili Strojina, Ribiča in Jožeta Umeka.
'listo noč naj bi druga skupina partizanov razstrelila tudi eno nujvečjih skal nad progo Trbovljc-Hrastnik. Skalo so sicer razstrelili, ni ee pa zrušila na železniško progo. Istočasno kot pri Trbovljah so tudi zagorski diverzanti le-galci zaminirali med postajami Zagorje In Savo pod »Ribjo pečjo« (km 385/7 — 385/8), kakih 300 m od zagorske postaje, približno scdcin metrov visok podporni zid tik nad reko Savo. Za to prvo večje sabotažno dejanje so se dobro pripravili. Nekaj razstreliva jc preskrbel Feliks Pečar, ki je bil strelni mojster pri rudniku v Kotredežu, nekaj Franc Savšek, vžigalno vrvico *pa Drago Žerko. Ko so sl ogledovali železniško progo, so se odločili za ometli eni podporni zid, pa čeprav Je bila železniška čuvajnica v bližini. Razstrelivo so jim na dogovorjeno mesto prinesle Iz Zagorja Anica in Polda Pečarjevi ter Ema Zekar, napravljene kot kmečke ženice s košarami. Material Je pri železniški postaji prevzel Jože Kladlvar, minirala sta Feliks Pečar in Drago Zorko, na drugi strani pa Je stražil Viktor Oven. Ker sla minerja med svojim opravilom zaslišala detonacijo
Iz trboveljske smeri, sta z delom tako hitela, da sta pozabila vreči v Savo eno košaro. Zagorska skupina se je bila namreč dogovorila s trboveljskimi partizani za Istočasno razstrelitev proge. Po opravljeni razstrelitvi so se Zagorjani umaknili naravnost v hrib nad progo in proti Držini, tako da so bili čez kako uro že v Dolenji vasi, kjer so na baraki pri Kerinu počakali do zore in se nato razšli po svojih domovih v Zagorje. Ker je Drago Žerko skril aktovko pod Pečarjevo skalo in so se bali, da bi jih Nemci ob preiskavi odkrili, je Jože Kladivar poslal zjutraj svojega mlajšega brata Biblja kosit na tisto mesto, tako je obenem odnesel tudi aktovko.
V podpornem zidu sta v višini enega in pol metra zazijali po dve 4 kubične metre veliki lijakasti luknji, ki sta tako ogrožali promet, da so morali Nemci uvesti enotirno vožnjo. Vkljub temu, da je okupator takoj poskusil vse, da bi zasledil storilce, mu to ni uspelo. Našli so pozabljeno košaro in košček vžigalne vrvice. Škodo so ocenili na 150 mark.
Ko je višji orožniški stražmojster z zagorske orožniške postaje Kajetan Springer poročal o razstrelitvi in predlagal nujno okrepitev orožniške postojanke, je zaključil:*... Z razpoloženjem prebivalstva nismo zadovoljni. Ljudje so sicer lojalni, vendar naproti nemškim oblastem in ukrepom zadržani. Večina delavstva simpatizira z Rusijo«.
Kakor v Trbovljah In Zagorju tudi orožniki Iz Zidanega mosta niso izsledili storilcev, Id so isto noč poskušali med Hrastnikom in Zidanim mostom napasti tovorni vlak. Iz gozda nad progo so odvrgli nanj neko razstrelivo — verjetno ročne bombe — ki je pa predčasno eksplodiralo ln ni napravilo večje škode. Ta napad Je Izvršila skupina študentov iz Zidanega mosta, v kateri sta bila tudi Franc šunta Iz Sv. Jurija v Gorah in Tone Bastič iz Suhadola nad Zidanim mostom. Pač pa so orožniki v Zidanem mostu prijeli študenta Poldeta Vebra in Lojzeta Mlinarja naslednjo noč 29. julija, ko so ju zasačili pri nalepljanju propagandnih letakov. Lete sta po lastnih izjavah dobila od mladinca Milana Zupana iz Celja.
Po poročilu vodje trboveljskega orožniškega okrožja 1. avgusta 1941 poveljniku žandarmerije pri šefu civilne uprave v Mariboru je bil »splošni politični položaj v industrijskem področju Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Zidanega mosta in Radeč še vedno skrajno napet. Medtem ko se Je do vojne z Rusijo tudi delavstvo v omenjenih krajih zadržalo lojalno ali vsaj ni izstopalo odkrito sovražno, je že od začetka junija občutiti močno komunistično propagandno dejavnost, širjenje najraznovrstnejših govoric proti Reichu, pisanje komunističnih gesel (srp, kladivo in pod.) po zidovih ... Po zbranih poročilih predpostavljamo, da jc centrala teh prenapetežev v Ljubljani. Dejavnost propagandistov Je še večja zaradi bližine meje, nad katero nimamo pregleda in ker ne moremo na ono stran. Zadnje dni smo v Trbovljah, Zidanem mostu in Radečah pozaprli večje število komunistov, v Trbovljah tudi sorodnike pobeglih komunistov in upamo, da bomo s temi ukrepi preprečili nadaljnja teroristična dejanja. Zadnjega julija objavljene lepake o ustrelitvi desetih ljudi iz Krškega povsod skrbno prebirajo. Reakcija na te potrebne ukrepe zaenkrat še ni znana, drži pa, da delu je joezastrašu joče in da po gozdovih tavajoči komunisti ne bodo smeli priti več na plan ...«
30. julija so prestavili iz Celja v Trbovlje oddelek motoriziranega orožnlštva, naslednjega dne pa še trideset mož 72. policijskega bataljona, ki naj bi s pomnoženimi dnevnimi in nočnimi patruljami, hišnimi preiskavami in aretacijami pripomogli k udušenju vedno večjega In splošnega odpora prebivalstva.
Po nesrečnem naključju je ena teh patrulj prve dni avgusta prestregla nad Trbovljami devetnajstletnega Iva Juvana, kurirja Trboveljske partizanske čete, ki je skrbel za povezavo z dolinsko organizacijo ter zbrani denar, živež, obleko, orožje in municijo odnašal na javko k Jožetu Novaku v Klek ali do gostilničarke Zofije Zavrašek na Sv. Planino. Prijeli so ga s polnim nahrbtnikom. Ob preiskavi so našli pri njem zapiske s poimenskim seznamom zbiralcev hi popisom, kaj je kdo zbral In mu oddal. Ko so ga zaslišali in pretepli, sc Jc najprej dobro zadržal in se Nemci tako le na podlagi spiskov aretirali okrog trideset Trboveljčanov, Jih odvedli v celjski Stari plsker in od tam večidel v Mauthausen. Pozneje pa |e Juvan klonil In sc šopiril po Trbovljah v okupatorjevi uniformi.
. (Se nadaljuje)
Sveti občinskih skupščin v osnutkih statutov zasavskih občin
V 104. členu Ustave Socialistične republike Slovenije je določeno, da so sveti politično izvršilni organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini. Svete občinske skupščine sestavljajo člani, ki jih delegirajo vanje delovne in druge organizacije ter člani, ki jih izvoli občinska skupščina izmed svojih članov in izmed drugih oseb.
Sestavljale! osnutkov novih statutov občin v Zasavju so v osnutke zapisali pod poglavje »Sveti občinske skupščine« v večini primerov formulacije iz Ustave Socialistične republike Slovenije.
O Sveti pri občinskih skup-
•	ščinah v vseh štirih za-S savskih občinah so z do-
•	sedanjim večletnim delom S povsem opravičili svoj S obstoj. Vloga svetov se je
•	v zadnjih letih večala,
•	hkrati s tem pa so se po-® javljale tudi zahteve po
•	povečanju števila svetov
•	in ustanavljanju novih S svetov, čemur je bilo v
•	precejšnjem številu pri-
•	merov tudi ugodeno. Sveti S so se pokazali kot potreb-0 ni za uspešno delo uprav-
•	nlh organov občinskih
•	skupščin in v pripravah
•	gradiva za zasedanja ob-
•	činskih skupščin in njiho-
•	vih zborov; še posebej pa ® so se pokazali za uspešne ® tudi pri reševanju števil-
•	ne problematike s svojih
•	delovnih področij. Hrastničani so npr. v osnutek novega statuta občine Hrastnik napisali, da sveti občinske skupščine na svo-
jem področju skrbijo za to, ključno pristojnost občinske da se izvršujejo zakoni in skupščine ali drugih orga-drugi predpisi širših terito- nov; opravljajo druge izvršil-rialnih skupnosti; skrbijo, da ne zadeve, ki so z zakoni ali
se izvršujejo predpisi občinske skupščine in njene smernice za izvrševanje teh predpisov;, izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov občinske skupščine: izdajajo odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov širših teritorialnih skupnosti, če so za to pooblaščeni; obravnavajo vprašanja iz svojega delovnega področja, dajejo smernice za delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvaianje svojih sklepov; predlagajo občinski skupščini, da izda predpise in druge akte in da odredi potrebne ukrepe; predlagajo ustanovitev, združitev in ukinitev delovnih organizacij; dajejo soglasja in pritrditve iz pristojnosti občinske skupščine, razen če spada to v iz-
drugimi predpisi organov širših teritorialnih skupnosti, s statutom občine ali s predpisi občinske skupščine dane v njihovo pristojnost; imenuje in razrešuje predsednike in člane upravnih komisij občinske skupščine; dajejo občinski skupščini svoja mnenja ob volitvah organov družbenega upravljanja; izvršujejo pravice ustanovitelja nad delom zavodov, ki opravljajo dela s tega področja, za katere je pristojen svet, če ni z aktom o ustanovitvi določen za to kak drug organ; opravljajo druge zadeve, za katere je pristojen svet, če ni z aktom o ustanovitvi določen za, to kak drug organ; opravljajo druge zadeve, za katere so pristojni po veljavnih predpisih in predpisih občinske skupščine.
Veliko dela za krajevne skupnosti
Krajevne skupnosti bi se morale čimprej lotiti izdelave svojih statutov. Ni namreč prav, da skoraj povsod čakajo na občinski statut, da bi nato po njem in v njegovih okvirih izdelali statute v krajevnih skupnostih.
Občinski statut lahko namreč nudi res najosnovnejše okvire statutom krajevnih skupnosti, specifičnosti pa nikakor ne.
Krajevne skupnosti imajo že sedaj na voljo svoje stare statute, prav tako predosnutek občinskih statutov, predvsem pa dosedanje izkušnje na terenu. Nemogoče je, da bi krajevne skupnosti izdelale ali sprejemale statute po nekem kopitu $li receptu.
V statutih krajevnih skupnosti morajo biti predvsem specifičnosti posameznih krajevnih skupnosti, statuti pa naj vsebujejo organizacijo krajevne skupnosti, urejajo naj odnose med krajevno skupnostjo in servisi na terenu in 'naj zajamejo vse družbeno življenje na območju skupnosti — ne samo komunalno, marveč tudi vse druge oblike.
Pojavlja se vprašanje, kdo bo izdelal osnutke statutov krajevnih skupnosti. Zaman bi bilo pričakovati, da bi te statute izdelali nekaki »občinski pravniki«, pa tudi Prav ne bi bilo tako. Statut morajo izdelati ljudje na te-
renu. Vendar marsikje ali skoraj povsod po krajevnih skupnostih nimajo na voljo strokovnjakov, ki bi bili profesionalni uslužbenci krajevnih skupnosti. Zato mora biti izdelava osnutkov statutov delo političnega aktiva na terenu. V njem pa se lahko zberejo mnogi strokovnjaki, ki bodo lahko vsak po svoji plati sestavili osnutek statuta svoje krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti čaka veliko dela tudi na drugih področjih. Izkušnje kažejo, da bi krajevne skupnosti morale razpravljati o delovanju potrošniških svetov, ki doslej niso bili preveč živahni. Prav tako gre za servise
na terenu. Le-ti so še vedno brez pravega družbenega organa. V prihodnje naj bi svete ali upravne odbore servisov sestavljalo tudi več državljanov izven servisa, kar bi poslovanje servisov nedvomno še bolj prilagodilo potrebam državljanov.
Dejavnosti, ki se ponujajo krajevnim skupnostim je kajpak še cela vrsta. Važno je, da krajevne skupnosti pri svojem delu zagrabijo tam, kjer specifične razmere v kraju najbolj zahtevajo določeno aktivnost. Mestne krajevne skupnosti, ki so svojo dejavnost doslej usmerile predvsem v razne servise in dosegle tudi lepe uspehe, naj bi začele iskati ustrezne oblike za sodelovanje med delovnimi organizacijami in krajevno skupnostjo itd. Nekatere krajevne skupnost; bi se morale začeti ukvarjati tudi s turizmom in drugim. Predvsem tam, kjer pa delo krajevnih skupnosti nikakor ne more z mrtve točke, pa je treba poslušati mnenje državljanov ;n s posluhom ugotoviti predmet dela, ki bo v krajevne skupnosti vnesel živahnost in jih »postavil na
Trboveljčani pa so v osnutku novega statuta občine Trbovlje zapisali, da so sveti oblika udeležbe občanov pri izvrševanju oblasti. Kot teritorialni organi družbenega samoupravljanja sveti usmerjajo delo organov družbenega Upravljanja na področju občine; skrbijo za koordinacijo nad temi organi, kadar se rešujejo vprašanja skupnega interesa; spodbujajo iniciativo in izdajajo priporočila za njihovo delo. Sveti sodelujejo z organi družbenega samoupravljanja, Socialistično zvezo delovnega ljudstva in drugimi družbeno-poli ličnimi organizacijami s tem, da se z njimi posvetujejo, kličejo njihove zastopnike na seje ter- se poslužujejo drugih oblik povezovanja. Vsako leto dajejo sveti poročilo o svojem delu občinski skupščini; člani sveta, ki so delegirani, pa organom družbenega upravljanja in družbe-no-političnim organizacijam, ki so jih delegirale.-
Litijani so zapisali med drugim v osnutek novega statuta občine Litija, da pri opravljanju zadev s področja sodelujejo sveti z gospodarskim; in družbenimi organizacijami ter zavodi, ki delajo na tem področju. Te organizacije in zavodi imajo pravico dajati svetu predloge in pripombe o posameznih vprašanjih z njihovega področja. Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih.
Del formulacij o svetih občinskih skupščin v osnutkih novih statutov občin v Zasavju je še preveč splošen in premalo konkreten ter ne odraža dejanskega stanja in vseh nalog, čeprav je kazno, da so sveti nadvse potrebni za dobro delo občinskih skupščin in njihovih organov. Seveda pa so zdaj v teku tudi dela, da sestavljale! osnutkov statutov določbe vskladijo z Ustavo SRS In SFRJ.
Občinske skupščine in posamezni zbori bodo prav gotovo tudi v prihodnje večkrat razpravljali o poročilih In analizah, o stanju in problemih s posameznih področij družbenega življenja, o izpolnjevanju nalog delovnih organizacij, o vprašanjih, ki so pomembna za organe družbenega upravljanja ter dali priporočila delovnim in drugim organizacijam. Ne oziraje se na to, ali gre za razpravo, zaključek ali predpis o posameznih problemih, bodo sveti tudi v prihodnje tisti organi, ki bodo predlagali občinskim skupščinam oziroma posameznim zborom sprejem predpisov in zaključkov. Ker v nekaterih osnutkih novih statutov občin v Zasavju predvidevajo možnost, da bodo" družbenopolitične organizacije in or-
gani družbenega upravljanja predlagali občinskim skupščinam določena priporočila oz. sklepe, bodo morali ta priporočila oz. sklepe sveti najprej predhodno temeljito proučiti in o tem podrobneje poročati, da se ho s tem omogočilo kar najuspešnejše delo občinskih skupščin.
Iz dosedanje prakse tudi izhaja, da se bodo morali sveti pri občinskih skupščinah — mnogo bolj kot doslej — zavzeti za dosledno izvajanje priporočil in sklepov občinskih skupščin oz. posameznih zborov. Seje svetov bodo morale biti pogostejše, gradivo zanje pa tudi skrbno pripravljeno, da bodo tako razprave na sejah svetov bolj temeljite in predlogi kar najboljši. Sicer pa sc bodo morali sveti pri občinskih skupščinah v prihodnje tudi mnogo bolj zavzeti za reševanje problemov, ki se porajajo na posameznih delovnih področjih svetov.
S tem, da so občinske skupščine v vseh štirih zasavskih občinah imenovale nove predsednike in člane svetov, so do sprejema novih statutov občin dejansko do-povsod so se odločili za ločili število svetov. Skoro zmanjšanje števila svetov in za povečanje delovnih področij posameznih svetov. Z ozirom na to, da se z zniževanjem števila svetov zmanjšuje možnost širšega družbenega samoupravljanja, bi kazalo zdaj podrobneje spregovoriti o tem, koliko svetov naj v prihodnje deluje pri občinskih skupščinah v Zasavju.
Zdaj deluje pri občinskih skupščinah Trbovlje in Litiia po 13 svetov, pri občinskih skupščinah Zagorje oh Savi in Hrastnik pa po 11 svetov. Nekateri menijo, da bi kazalo Iz pristojnosti svetov za kmetijstvo, gozdarstvo, iov in ribolov izločiti gozdarstvo. Sicer pa bi bilo treba prouči-ti tudi vprašanje upravičenosti obstoja skupnih svetov za šolstvo, prosveto in kulturo pri nekaterih občinskih skupščinah, saj se dogaja, da na sejah teh svetov največ ali pa celo samo razpravljajo o vprašanjih šolstva. Treba bo proučiti tudi druge predloge za številčno stanje svetov.
V kratkem bodo v vseh štirih zasavskih občinah nadaljevali z razpravami o osnutkih novih statutov občin. Ko bodo na vrsti razprave o svetih, bo treba vzporedno proučiti tudi obstoj in delokrog številnih skladov ter odnos upravnih odborov skladov do svetov, posameznih zborov in občinskih skupščin. Z ozirom na številne sklade bi morda kazalo razmišljati tudi o tem, da bi nekaj skladov ukinili in prenesli pristojnosti na svete oz. da bi na svete prenesli vsaj politiko izvrševanja finančnih načrtov posameznih skla-
Specializacija trgovske mreže
Plan bo dosežen!
Veletrgovina »Mercator« iz Ljubljane ima v Litiji poslovno enoto, ki že dve leti uresničuje program investicij v želji, da modernizira obstoječo trgovsko mrežo.
Letos so namenili za ureditve lokalov 30 milijonov din, do konca leta pa bodo pora-
že doslej opravljena adaptacijska in preureditvena dela ter občuten porast prometa v novih prodajalnah kažejo, da je bila povsem utemeljena pridružitev trgovskega podjetja »Litija« k večjemu podjetju — veletrgovini »Mer-
bili Se nadaljnjih 10 milijo- cator«, v okviru katere je nov din. Z doslej porabljeni- mogoče laže izvajati program mi sredstvi je bila urejena modernizacije in specializacije trgovske mreže na področju litijske občine.
sodobna trgovina za tekstilno blago, pletenine in perilo v Šmartnem. Podobna trgovina je bila pred kratkim odprta tudi na Valvazorjevem trgu, omeniti pa velja, da je ta samopostrežnega tipa. Letos je bila v Litiji pri savskem
Na sobotni seji občinske skupščine Hrastnik so razpravljali med drugim tudi o devetmesečni realizaciji gospodarstva v občini. Tako je gospodarstvo kot celota doseglo v tem obdobju 75,4 odstotka letnega plana. To pa je za 27,8% več kot v lanskih devetih mesecih. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 1,9% v primerjavi s preteklim obdobjem, oziroma se giblje za 4,1% nad planskim predvidevanjem. Narodni dohodek je bil dosežen v višini 81,9 odstotka. Izvoz je bil presežen za 10,1% oziroma je bil dosežen v višini 85,1 odstotka od planiranega za celo leto, torej se je povečal za 67,8% v primerjavi s preteklim obračunskim obdobjem. Tudi čisti dohodek se giblje nad predvidevanji družbenega plana, saj je bil v prvih devetih mesecih dosežen že v višini 80,2% od planiranega za celo leto. Edino, kar se ni doseglo, je ostanek čistega dohodka za sklade, ki je bil dosežen le v višini 66%.
Novo področje dela - obrati
Med posameznimi delovnimi organizacijami je Steklarna dosegla precej ugodne proizvodne rezultate, vendar pa se pojavljajo problemi, ki pa so permanentnega značaja. V tovarni si prizadevajo, da bi čimpreje pričeli z rekonstrukcijo podjetja, kar bi občutno vplivalo na boljša in večjo proizvodnjo.
Tovarna kemičnih izdelkov ne izpolnjuje planskih nalog, na kar vplivajo objektivni vzroki, ki pa jih kolektiv sam ne more reševati. Tako je bil v prvem tromesečju precejšen izpad na proizvodnji fosfornih soli, ko podjetje ni moglo zaradi prenasi-
Na Rudniku rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik namenjajo zadnja leta	's ‘polno kapaciteto,
mostu odprta "druga šamopo- vse večji poudarek kadrovsko-socialm službi; organi delavskega samouprav- Poseben problem pa so pro-strežna trgovina s prehrani- j jan ja pa skoro na vseh zasedanjih razpravljajo o kadrovskih problemih in dajne cene, ki so za fosfor-
službi HTV pri delu.
beniml artikli. Do konca leta pa bodo uredili samopostrežno trgovino še v Šmartnem. V načrtu pa je še adaptacija trgovine »Sava«, v kateri prodajajo železnino, po preureditvi pa bo v njej na voljo elektrotehnični material, radijski in televizijski sprejemniki in gospodinjske potrebščine. Take trgovine do:# j v Litiji ni bilo.
Letos so v tej delovni organizaciji dosegli pomembne uspehe pri zmanjševanju števila poškodb in bolezni. Prav tako pa se je zmanjšalo tudi število izgubljenih dni zaradi bolezni in nesreč. V prvih devetih mesecih letos je bilo namreč izgubljeno okrog Z- navedenimi adaptacijami 15.000 delovnih dni manj, kot
stalež zaradi nesreč pa v isti primerjavi od 2,1 % na 1,9 %.
Rudnik rjavega premoga
lantami. Računajo pa, da bo treba v prihodnje prenesti težišče dela kadrovsko — socialne službe na posamezne Trbovlje - Hrastnik, podob- obrate. Posebno pozornost pa
no kot ostale organizacije v bodo morali še vnaprej po-	.	--- —	.
Zasavju, sodeluje pri' izvaja- svetiti ugotavljanju nesreč, stoikov nižjo realizacijo kot n ju zdravstvengea za va rova- saj je ugotovljeno, da je bilo na domskem tržišču, nja. V prvih devetih mesecih cfo srede septembra 38 nesreč ”'"J' so izplačali za nad 440.000 din po krivdi tretje osebe, za
ne soli plafonirane, pri drugih proizvodih pa za 16,8 odstotka nižje kot lani. Na nižji bruto produkt vpliva v veliki meri tudi izvoz, ki je devizno sicer precej Visoko dosežen, pri dinarskem obračunu pa daje za 25^30 od-
bodo vse poslovalnice »Mercatorja« v Litiji in Šmartnem sodobno urejene. Že letos beleži litijska poslovna enota »Mercatorja« občuten porast prometa. Računajo, cla bodo letos ustvarili okrog 900 milijonov din prometa, računajo pa, da bo promet prihodnje leto že presegel 1 milijardo din.
več sredstev, kot so jih do- kar so iz odstopljenega dela v istem razdobju lani, v pr- bili na račun odstopljenega sredstev izplačali skoro 500 ti-vem polletju letos pa so sa- dela prispevka za zdravstve- soč din.	,
mo v osnovni dejavnosti za-	no	zavarovanje za obveznosti	Na	Rudniku	rjavega pre-
beležili za 10.930 manj izgub-	za	prvih 30 dni. Zanimivo pa	moga	Trbovlje	— Hrastnik
ljenih delovnih dni zaradi	je,	da so v enem od ob ra-	so v	mesecu oktobru — me-
bolezni in nesreč. V primer-	tov na trboveljsko h rastni-	seču	varnosti	pri delu in
javi z razdobjem januar — škem rudniku porabili kar izven dela — pripravil; vrsto
junij 1962 se je v prvih šestih 4 milijone din več, kot so mesecih letos znižal bolni- imeli odstopljenih sredstev,
ški stalež zaradi bolezni od 5,70 % na 3,60 %; bolniški
PREBERITE TUDI TO!
na drugem obratu pa so prihranili 1 milijon din. Zanimivo pa je, da na teh dveh obratih vladajo isti delovni pogoji, število zaposlenih je
predavanj in razgovorov o HTV pri delu. Uspešno je bil izveden tudi preizkus, znanja vodstvenega kadra o predpisih v zvezi s HTV pri delu. Kot vseskozi doslej so tudi v mesecu varnosti organi de-
skoraj enako, pa tudi starost lavskega samoupavljanja te
Nad 47.000 ton premoga več kot lani (r) HRASTNIK — V prvih devetih mesecih letos so v Steklarni Hrastnik s proizvodnjo 6.841 ton izdelkov dosegli 73,6 % plana fizičnega obsega proizvodnje, proizvodnja pa Je bila za 500 ton večja od lanskoletne. V Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku so v tein obdobju proizvedli 32.190 ton izdelkov in s tem dosegli 72,7 •/» letnega plana proizvodnje, ki je večja za skoro 3.900 ton od proizvodnje, dosežene do konca septembra lani. Na hrastnl-ških obratih Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik pa so nakopali v razdobju januar — september že 454.690 ton rjavega premoga (letni plan 520.000 ton), s čimer so dosegli 87,3 "/• predvidenega letnega plana proizvodnje in nakopali nad 47.000 Ion premoga več kot v prvih devetih mesecih lani.
Odobreno posojilo Industriji usnja Šmartno
(n) LITIJA — Upravni odbor Splošne gospodarske banke Socialistične republike Slovenije je na seji 30. oktobra odobril Industriji usnja,
krzna, konfekcije in lahke obutve iz Smartna pri Litiji 127,3 milijona din posojila za rekonstrukcijo proizvodnih enot krzna, divjačine, konfekcijskega krzna, velurja
delovne organizacije razpravljali o stanju in problemih službe HTV pri delu, pri čemer — so med drugim — posvetili še posebno pozornost koriščenju odstopljenih sred-
delavcev je ista.
Letošnji uspehi so — kot računajo — rezultat dobre povezave kadrovsko — socialne službe Rudnika rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik
z zdravstveno službo, večja	štev iz prispevka	za	zdrav-
,	,	aktivnost HTV službe in iz-	stveno zavarovanje	za	obvez-
m	krznene	lahke	konfekcije, boljšamo sodelovanje med po-	nos ti za prvih 30	dni.
......	.	sameznimi obrati in ambu-	-jan.
Kmetijski obrat
Ostenk samostojen (pb )TRBOVLJE — Občinska skupščina Trbovlje Je na svoji zadnji seji sprejela sklep, da se živinorejski obrat Ostenk osamosvoji. Doslej je namreč deloval v sklopu Kmetijske zadruge Trbovlje. Ta obrat se bo tudi v prihodnje ukvarjal z živinorejsko proizvodnjo, pospeševal naj bi tudi kooperacijo z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci glede vzreje živine in živinske krme, opravljal pa naj bi tudi nakup In odkup živine. Kmetijski obrat Ostenk je postal samostojen s 1. novembrom.
Za 23,5 •/. več hidrata (ma) ZAGORJE — V Industriji gradbenega materiala v Zagorju ob Savi so v mesecu oktobru proizvedli 6.033 t žganega kosovnega In 2.841 t hldrlranega apna. Proizvodnja hldrlranegn aorta Je za 23,5 % nad predvideno.
Tudi trgovina dosega v letošnjih devetih mesecih ugodne rezultate, pa tudi v gostinstvu kaže bolje kot lani. V Komunalno obrtnem podjetju »Kop« Hrastnik so doslej uspeli nadoknaditi zamujeno iz začetka leta.
Občinska skupščina Hrastnik je na sobotni seji sprejela tudi nekatera priporočila, in sicer na predlog sveta za industrijo in obrt občinske skupščine. Tako naj bi delovni kolektivi storili vse potrebno za čim večjo proizvodnjo in storitev. Delovne organizacije naj tudi preana-lizirajo poslovne stroške ter store vse potrebno, da bi se ti stroški zmanjšali. Skrbeti bo tudi treba, da bodo statuti delovnih organizacij pravočasno končani, kakor tudi, da se čimprej začne z izdelavo analiz za prehod na 42-urni delavnik, družbenega' plana za leto 1964 in sedemletnih perspektivnih planov gospodarskega razvoja tam, kjer predlogi še niso
SEPARACIJA
Trbovlje
KOMBINATA KOSOVO, za katero je izdelala opremo Strojna tovarna
Litijsko kmetijstvo pod drobnogledom
V Litiji ugotavljajo, da so bili doseženi pomembnejši uspehi v kmetijski proizvodnji 1. 1955, ko je bila prvikrat presežena predvojna proizvodna raven in ko so začeli z vlaganjem večjih investicijskih sredstev za napredek kmetijstva. Poseben po-	u.u iUU.Ui	. , ,
7adm}nroa vlaaanli v tr, nr*	vse *aze, da obsežnost dela ul pa vzporedna l/delava
udarek pa je bil dan na razvoj družbenih posestev LjiiUo- kmptiuv-Tnrniosnutkov statutov delovnih organizacij — med drugim -
bodo prevladovali pogodbeni odnosi na površinah, ki bodo še nadalje ostale v privatni lastnini, pogodbeni odnosi pa bodo dosegali: v prvi vrsti zagotoviti načrtno vse tržne viške, ki naj bi bili rezultat
Prehod na 42-urni delovni teden
• Pravzaprav je prehod na 42-urni delovni teden pogojen v delovnih organizacijah z'obsežnim analitičnim delom in s temeljitimi pripravami za odkrivanje notranjih rezerv ter hkrati tudi s prizadevanji za nenehno povečevanje storil-nosti dela.
in kmetijskih zadrug kot nosilcev socialistične preobrazbe vasi.
Za doseženi razvoj v kmetijstvu od leta 1957 naprej je med drugim značilno tudi naslednje:
—	vrednost bruto proizvodnje v družbenem sektorju kmetijstva se je v razdobju 1957—1962 povečala za 52,6 Ve, oz. na 800 milijonov din; vzporedno se je povečal tudi narodni dohodek, in sicer za 109,2 •/., oz. na 135,749.000 din,
—	v letih 1957—1962 je bilo namenjeno za investicije v kmetijstvo nad 260 milijonov din, oziroma 12% vseh investicijskih sredstev v okviru občine.
Ena od osnovnih značilnosti razvoja družbenega sektorja kmetijstva je tudi povečanje zemljiških površin
izvajalcev pa naj bi potekala vzporedno s proizv odno smerjo kmetijskih obratov. Kmetijski zadrugi bi v tej proizvodnji prvenstveno kreditirali reprodukcijski material
v večini delovnih organizacij v vseh štirih zasavskih občinah ne poteka zadovoljivo delo v zvezi s pripravami za prehod na 42-urni delovni teden. O poteku te akcije so doslej razpravljali le xna Obči liski skupščini Trbovlje, hkrati pa dali Trgovskemu podjetju »Prvi junij« Trbovlje soglasje za 3-mesečni poskusni prehod na 42-urni delovni teden, in sicer potem, ko so v tej delovni organi-
z večjimi površinami za last-	L-;«;,™-,	__ zaciji izdelali vse potrebne analize in dokumentacijo in
no proizvodnjo (v družbenem	•	1	'	" jo predložili ustreznim komisijam. Na seji Občinske skup-
J‘la)’ Z,V,n0- V^e mogoče ičine Trhovlie na ie hiln tllHi nnrru-rmr. rln hnrlr. r.,. ves.;
strojne usluge ter strokovno
ščine Trbovlje pa je bilo tudi poročano, da bodo po vsej - d • . i • a v. • a i verjetnosti že kmalu zaprosili za soglasje za poskusni pre-pomoc. Pr, tak, delitvi dela hod na 42.urni delovni lcden * trboveljskih delovnih b, individualni kmetijski pro- organizacijah Termoelektrarna, Cementarna, Mehanika in izvajalec vlagal v pogodbeni zlatarstvo.
odnos svoja zemljišča,' delov- Sicer je ugotovljeno, da so o" pripravah za prehod no silo. vprego, organska 42-urni delovni teden doslej že nekajkrat razpravljali
sektorju je zdaj lc 4,8% vseh površin, 1970. leta pa naj bi jih bilo predvidoma 7,44 %), bo moral socilistični sektor kmetijstva nenehno krepiti proizvodne moči na lastnih površinah, hkrati s tem pa bo treba posvetiti vso skrb tudi dvigu proizvodnje v zasebnem sektorju kmetijstva.
Zdaj je poverjeno upravljanje s celotno kmetijsko proizvodnjo na področju litijske občine kmetijskima zadrugama Litija jn Gabrovka — Dole. Pri obeh zadrugah se v lastne proizvodnje in poveča- proizvodnem programu po-nja hlevskih zmogljivosti. In- javljajo živinorejska, polje-vesticije so bile na začetku dolska in sadjarska prolzvod-namenjene pretežno za pove- nja; obe kmetijski zadrugi pa
Čanje hlevskih zmogljivosti zraven tega usmerjata celot- ,iicv;h	__- -----------—	-
,in staleža živine, manj pozor- no kmetijsko proizvodnjo na k;L n„ -,..;f	zmanjšati
nosti pa se je posvetilo pri- površinah individualnih kme- km„,;5cki dobivanju novih kmetijskih tijskih proizvajalcev v pogod-površin z arondacijo, koma- benem sodelovanju in izven sacijo ter usposabljanjem njega. Kmetijska zadruga Li-
gnojila itd. Ker pa na področju proste kooperacije zaradi talnih in reliefnih pogojev niso mogoča takšna vlaganja oziroma delitev dela med kmetijsko zadrugo in individualnim kmetijskim proizvajalcem kot pri čvrsti
na
na
zasedanjih organov samoupravljanja in na sejah vodstev sindikalnih organizacij (čeprav je v Zasavju tudi nekaj takih delovnih organizacij, kjer doslej še niso niti enkrat razprav-ljali o tej akciji), vendar pa v prejšnjem številu
delovnih organizacij ugotavljajo, da so bile za to delo doslej premalo angažirane strokovne službe delovnih organizacij, premalo pa se je obravnavalo tudi organizacijsko ..	in tehnološko problematiko, ki jo pogojuje uvedba 42-ur-
kooperaciji, bo ostala proiz- nega delovnega tedna.
vodnja še naprej na stopnji Opozoriti velja, da bodo morali v zasavskih delovnih kontrahaze.	orgauizacijabxpred prehodom na 42-umi delovni teden le-
Ob vsem tem se pa poraja meljito proučiti tudi obseg nadurnega dela, ki se Je po .........	— ze nekajkrat doslej — zadnjih statističnih podatkih v Zasavju — 8e posebej pa
usmeriata celot v£r,a^anje or8amzacijc kme- v Trbovljah — občutno povečal. Zato bo treba čimprej
J v v'-	--------njšati na minimum in zagotoviti, da se oh
,	. ------— 42-umi delovni teden njihovo število ne bo
kmetijske, proizvodnje ter še povečevalo, ker sicer ne bo dosežen eden od namenov, ki večji vključitvi v izvoz, za ga pogojuje uvedba skrajšanega delovnega tedna, kar so dani vsi pogoji.	-jan.
zemljišč za intenzivno proizvodnjo. Zaradi tega je nastalo na začetku pomanjkanje osnovne krme, močnih krmil in stelje, pa čeprav je bila poljedelska proizvodnja usmerjena le v pridobivanje krme.
V tem obdobju so sc začeli z uvedbo kooperacijskih odnosov razvijati tudi organizirani proizvodno — ekonomski odnosi med kmetijskimi zadrugami "in individualnimi kmetijskimi proizvajalci. Pogodbeno sodelovanje je doseglo naj večji razmah 1959. leta, ko je bilo vanj zajeto največ obdelovalnih površin. Pozneje pa se je obseg pogodbenega sodelovanja zmanjšal, verjetno delno tudi zaradi tega, ker sta začeli kmetijski zadrugi uvajati lastne obrate. V zadnjem ča-
mm
tija ima organizirano lastno proizvodnjo na obratih Po-noviče in’ Grmače (živinorejsko — poljedelska proizvodnja), kresniški vrh ter Slatina (sadjarska proizvodnja), zraven tega pa ustanavljajo še nov vrtnarski obrat na litijskem polju. Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole pa ima tri obrate lastne proizvodnje, in sicer Dole, Pečice in Tum (ki pa je v izgradnji).
ur o.\tuotoJ8n cu iao.trzo 2 izhajajoč iz ekonomskega računa lastne proizvodnje kmetijskih zadrug so bili na predlog komisije Občinske skupščine Litija za določitev interesnih področij za kmetijstvo izdelani predlogi interesnih področij, tako za širjenje lastnih površin oz. proizvodnje, za čvrsto koopera- 4 nagrade
NOVOLETNO
NAGRADNO
ŽREBANJE
DESET ZANIMIVIH POTOVANJ
Innsbrucku, v začetku februarja.
su pa je opaziti sicer dolo- cijo in izvajanje agrominimu-čeno izboljšanje, vendar sta- ma ter za proslo kooperacijo.
nje šc nj zadovoljivo, ker kmetijski zadrugi sicer razvi-
Tako računajo, da bi na področju širjenja lastnih povr-
jata tržno kooperacijsko pro- šin — pri Kmetijski zadrugi izvodnjo v živinoreji, vendar Litija so zato predvidene *-• •- --	1 *-	kmetijske površine Zgornjega
Loga do Litije in del Graške Dobrave, Zavrstnika, Grbin-ske Dobrave, Kresniško polje do Poganika in Kresniška Dobrava; pri Kmetijski zadrugi Gabrovka — Dole pa Moravče, Tihaboj, Kumpoljc, Tum in Kraje pri Dolah — dokončno podnižbili kmetijsko proizvodnjo; kmetijski zadrugi pa bi kmetijske povr-
za zdaj lc na stopnji kontra-haže.
Področje litijske občine je sicer izrazito kmetijskega značaja, vendar pa sama konfiguracija terena ne dopušča obširnejše rastlinske proizvodnje in je tako primemo le za intenzivno živinorejo in sadjarstvo. Zato tudi že več let zajemajo načrtovanje teh dveh proizvod
nih smeri. Ker kmetijski za- šine pridobile z odkupom, za drugi Litija in Gabrovka-Do- kupom oz. arondacijo. Na le trenutno še ne razpolagata področju čvrste kooperacije
2 nagradi — 5-dnevni obisk ollmpiade v za eno osebo;
— 6-dnevno krožno potovanje po Siciliji z ogledom Rima In Na-pollja, v januarju, za eno osebo;
2 nagradi — 5-dnevni Izlet v Prago, z ogledom Dunaja, v aprilu, za dve osebi; 2 nagradi — 5-dnevno potovanje v Milano, z ogledom Verone In Benetk, v aprilu, za dve osebi.
ZA VSE VLAGATELJE KOMUNALNE BANKE LJUBLJANA, KI SO ŽE ALI BODO DO 31. DEC. VLOŽILI NA HRANILNO KNJIŽICO VSAJ 50.000 DIN, VEZANO NA I LETO.
Vlagajte pri	Mestna hranilnica ljubljanska, Čopova 3
KOMUNALNI BANKI LJUBLJANA Bežigrad, Titova 55 in njenih poslovnih enotah	Moste, Vide Pregarčeve $
v Ljubljani	šiška, Celovška 99
Šubičeva 2	Vič, Tržaška 36
izvenLjubljane:	, ~
Domžale, Grosuplje, Kočevje, Litija, Logatec, Medvod*, Rakek, Ribnica, Vrhnika, Zagorje. Razen nagradnega žrebanja se vezane vloge obrestujejo po višji obrestni meri, hkrati pa so vlagatelji zavarovani za nezgodno smrt in invalidnost.
FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA
ZBORI OBČANOV so ena od oblik socialistične demokracije
jšt 4
JSm
■ W ■	*

«vv ^

s ;

ZAGORJE - OB CESTI ZMAGE - tokrat nekoliko drugače ■"&

m
Uveljaviti ustavna načela
Uresničevanje načel nove ustave postavlja pred delovne kolektive in družbene organe nove naloge. Eno od važnih vprašanj je tudi produktivnost dela, zlasti v pogojih samoupravljanja, saj je kazno, da so rezultati dela odvisni od razvitosti samoupravljanja, v čutu delavca kot proizvajalca, ki se tudi zaveda svojih pravic in dolžnosti. Ob tem so sindikalne organizacije tiste, ki morajo skrbeti, da se bodo ustavna načela naglo utrjevala v zavesti članov delovnih kolektivov.
pina članov	ki bo
Sposobna	8radivo
in potrebne	Dogaja pa se, da	v ne-
Kljub temu, da se pogosto govori o visoki stopnji razvoja samoupravljanja, je mogoče včasih ugotavljati, da samoupravljanje v zagorskih delovnih or;»nizacijah le še ni popolno, saj je dejavnost organov samoupravljanja včasih preveč enostranska. Med osnovna vprašanja, ki so jih obravnavali samoupravni organi, sodi proizvodnja, storilnost, izkoriščanje delovnega časa in strojev, izboljšanje tehnološkega postopka, strokovni kader itd. V prizadevanjih, da dosežejo kar najboljše proizvodne uspehe.
so organi samoupravljanja (skupaj s sindikalnimi organizacijami) »pozabili« na vrsto drugih nalog, hkrati pa so se nehote odrekli pravic, ki sodijo v njihovo neposredno pristojnost, in sicer v korist vodilnih tovarišev v delovnih organizacijah, včasih pa tudi v korist administrativnega kadra.
Razvoj delovne organizacije, dinamika proizvodnje in v zvezi s tem menjanje proizvodnih procesov terjajo od kolektivov, da od časa do časa dopolnjujejo oz. spreminjajo akte notranje
ja pa se, da V^lo v nekaterih zag"v Jel°vnih
organizacijah *le organov delavsk" '^»upravljanja obsezh" :^ivo, za_ radi česar SV	in
razprave Pt!' •, eni od zagorskih d ®rganiza-cij so pa Čilskega sveta pri ’ * J® spre-manja pr&K}*»>*: »Vsi boste odg°v*tf[ ® nosili vse posle**,, pravilnik ne bo spmf	se
nehote vsUj^^nje, če je bil predlog ^n,k res odraz ja’	in
volja kolek_^, toorda skupine * $ Pravilnika bila f ^^verova.
na v je o
mer sploh ne bi dogodil, če bi sindikalna organizacija proučila pravilnik in z njim seznanila vse člane kolektiva, saj bi lahko sproti odpravljali vse nejasnosti. V neki drugi delovni organizaciji pa je delavski svet vrnil komisiji pripravljeno gradivo v ponovno proučitev. V tej delovni organizaciji se večkrat dogodi škoda, ki gre v stotisoče din. Po sklepu delavskega sveta je strokovna služba izdelala predlog
pravilnika o povračilu te škode. Delavski svet je vrnil osnutek pravilnika komisiji, ne zato, ker bi bil v celoti slab, pač pa zato, ker iz pravilnika ni bilo razvidno, kdaj in v kakšnih primerih bodo uporabljali določila pravilnika. Škoda se lahko povzroči namreč ne samo na orodju, strojih in opremi, pač pa tudi na druge načine, vendar se ponavadi za nastalo škodo na druge načine ni iskalo krivca.
volja	— vi ua
skupine b<* pif t
™ v
je o PreC% nj?v“n|ka, predno j«	v
-	-■	, - - M • A
1 rS^* 'S,
■** * 4* <x *:	- M
- mm« ^
Seminar za mladinska vodstva (s) TRBOVLJE — Občinski komite Zveze mladine Slovenije v Trbovljah je minuli teden organiziral seminar za vodstva mladinskih aktivov iz šol in podjetij. Na njem so razpravljali o vlogi in nalogah mladinskih vodstev in aktivov, metodah dela v organizaciji Zveze mladine ter izmenjali izkušnje v delu posameznih aktivov.
Zemljišče za Gasilski dom (p) TRBOVLJE — Občinska skupščina Trbovlje je na svoji zadnji seji odobrila Skladu za zidanje gasilskega doma zemljišče v Gaberskem, kjer bodo v prihodnje zgradili gasilski dom. Razen doma bodo uredili tudi okoliški prostor za urjenje gasilcev in pa mehanične delavnice.
Komemoracija v Gabrovki
(U. M.) Gabrovka — Učenci z osnovne šole Gabrovka so zadnji četrtek popoldan počastili spomin borcev. Najprej so pripravili komemoracijo na domačem pokopališču pred spomenikom padi ib. borcev. Potem pa je odšlo kakih 300 pionirjev še do Javorškega Pila, kjer so k spomeniku položili vence im prižgali svečke. Na Javorškem Pilu so učenci iz Gabrovke izvedli skupaj s pevskim zborom in godbo na pihala iz Litije krajši program.
Rudnika Trbovlje-Hrastnik o novi razdelitvi celotnega dohodka oziroma vrednosti proizvodnje na področju občine Trbovlje in Hrastnik. Potemtakem bo delitev 53 % na Trbovlje in 47% na Hrastnik.
Rebalans proračuna
(pb) TRBOVLJE — Odborniki občinske skupščine Tr- v enem
b°vije sod”dX?rr
trdili med 0 UQl rebalans • občin$ 1 °računa-in sicer na p ^mesečne realih 0 dohodkov in oceni‘e^ konca le_ tošnjega leta' . * ->e skorajda večina .občinske-
- "
NAPOSLED LE REKONSTRUKCIJA
TROJANSKEGA KLANCA
(ma) ZAGORJE — Pričakovati je mogoče, da bo Cestno podjetje iz Ljubljane še ta teden začelo z rekonstrukcijo »trojanskega klanca«.
Ker je zadnja zima ta znani klanec močno poškodovala je grozila nevarnost, da ob nastopu slabega vremena cestišče ne bo več sposobno za promet, ki se zdaj odvija po cesti Zagorje-Trojane. Cestno podjetje Ljubljana bo zdaj začelo z rekonstrukcijskimi deli, in sicer v smeri proti Zagorju. Računajo, da bodo ublažili ostre zavoje na cesti.
Izvedeli smo še, da ima ljubljansko Cestno podjetje na voljo tudi nekaj sredstev za intenzivno vzdrževanje ceste. Če se bodo napovedi uresničile, je mogoče pričakovati, da se bo stanje »trojanskega klanca« znatno izboljšalo.
Seja občinsMskupščine Litija
Člani Občinske skupščine Litija ^liA kuPni seji obeh zborov (bila je 31. oktobra) Jj.,, i*t|j8,r0či|o sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o	Va ln
o nadaljnjih nalogah v okviru persp«* poli>
V razpravi je bilo poudarjeno, da J	,el°-
valce v občini seznaniti s perspektivni*** g AjL’rZv<>-ja kmetijstva. Dejstvo Je, da je v ,njflTpoSeJi, Jenia v občini, da kmetje ostanejo na sv0*ULrib<’v* hn/ui!’ česar je treba doseči, da bodo kmetje v	***■*,
kjer kmetijske zadruge niso Interesent* davi*’N>w’H,e' lovanje zemljišč, plačevali le minlmaln	osi.
Oba zbora litijske občinske Kmetij?*^ 8 skupščine sta ugotovila, da Litija va . sta kmetijski zadrugi Litija noga jn ^ po*1 in Gabrovka-Dole dosegli v svetiti v ^ p' zadnjih letih uspehe, kar pa še P°„aradi opravičuje še nadaljnje inve- razvoju. jS(r s litijsko vlaganje v kmetij- kmetijst^o0 stvo, predvsem še za dokon- stri jo. j^zvi.
Čanje že začetih investicij nadaljuj ^ pr; ureditvi sadnih nasadov, stva
S
Anjem t ‘reba
uSS
reč, da je centralizacija kme- mi, da bi namreč že učitelji tijskih zadrug povzročila vzbujali učencem veselje do slabo sodelovanje kmetijskih zaposlitve v kmetijstvu, zadrug s kmetijskimi. proiz- Občinska skupščina Litija vajalci. Člani občinske skup- je sklenila, da naj bi o poro-ščine Litija pa so tudi meniti, Čilu sveta za kmetijstvo in da je treba izdelati perspek- gozdarstvo razpravljali na livni plan potreb po stro- sejah zadružnih svetov obeh kovnih kadrih v kmetijstvu kmetijskih zadrug; poročilo in potem na tej osnovi tudi s smernicami občinske skup-določiti politilo štipendira- ščine pa se naj da v razpra-nja. Kar najtesneje pa je vo tudi krajevnim skupno-treba sodelovati tud; s šola- stim in zborom volivcev.
Ugotovljeno je tudi, da se vodstveni kader v zagorskih delovnih organizacijah sicer trudi, da bi bili uspehi kar največji, vendar v tej vnemi za napredek včasih preveč samostojno rešuje vprašanja, za katera so odgovorni organi delavskega samoupravljanja, le-ti so pa potem postavljeni pred dejstva. Tako je npr. direktor ene od zagorskih delovnih organizacij po razpravi na delavskem svetu, ki pa ni sprejel potrebnega sklepa, kupil osnovno sredstvo. Nekaj mesecev potem pa je direktor na podlagi izdelane ekonomske analize, š katero je bilo ugotovljeno, da jim stroj ni potreben, predlagal, da se ga odproda. Delavski svet se s predlogom ni strinjal, pač zato, ker ni mogel doumeti tako hitrega menjanja odločitve direktorja. Seveda je bilo slišati po seji delavskega sveta pripombe, da člani niso razgledani. Značilen pa je tudi naslednji primer: na zasedanju organa delavskega samoupravljanja so vodilni tovariši dokazovali, da se določena služba v delovni, organizaciji več ne izplača, da so stroški zanjo precej visoki itd. Na naslednjem zasedanju pa so isti tovariši predlagali, da se z nekaj spremembami ustanovi ista služba z isto zasedbo. Seveda je bilo premalo glasov za ta predlog.
Navedeni primeri narekujejo nujnost čimprejšnje izdelave in sprejema statutov delovnih organizacij. Statuti bodo zakoniki vsake delovne organizacije. In če bodo statuti pravilno urejevali odnose v kolektivu ip odrejali pravice in dolžnosti slehernemu članu kolektiva, ali ustrezno mesto in vlogo delavskim samoupravnim organom, potem se opisani primeri ne morejo več ponoviti.
Nepotrebna potrdila
•	Ni naključje, da se bodo organizacijsko-politični zbori
•	republiških skupščin v kratkem ukvarjali z vprašanjem, 0 kako bi poenostavili administracijo in kako bi omogočili
•	državljanu, da bo po krajši in manj zapleteni poti uve-0 Ijavil svoje pravice.
Praksa kaže, da je potrebna danes že cela kopica potrdil, za katere izgublja človek, ki jih potrebuje, dragocen čas, za upravne organe pa tudi pomenijo oviro. Med prvimi so govorili o tem v organizacijsko-političnem zboru republiške skupščine Srbije, kjer so poslanci navajali nekatere kar presenetljive številke.
Ustanovljen je gasilski sklad
e (e) HRASTNIK — Na sobotni seji Občinske skupščine Hrastnik so sprejeli z poka-
ti reditev pitališč za živino in ter .per» nakup sodobne mehanizacije, oblik k pi
V načrtu pa bosta obe kme- ga ga ■ za	bo pospeševati g:
tijski zadrugi povečali tudi interesa** sekt^oK./,6 \ žarno varnostno vzrejo govedi. Kmetijska za- družbenemu	občini, in sicer
zraven kmečki ^ znižati e litijskem polju ter zalagala s s ti
druga Litija pa bo tega uredila še vrtnarijo na
iiS2
Nova delitev
(b) TRBOVLJE — ObČin-
OSNOVNA SOLA DOBOVEC Je na zadnji razstavi o poklicnem usmerjanju v Trbovljah ska skupščina Trbovlje je
:* razstavljenimi deli vzbujala zanimanje obiskovalcev	-	1	dala soglasje na prošnjo ti jam za nadaljnje delo.
»
pridelki celotno Zasavje.
Člani občinske skupščine so z vso odgovornostjo razprav- ba — -	. v- ,
ljali tudi o perspektivah čimer sodj^ie kmetijstva v občini in spre- uspešn J. . jeli važne sklepe,
služili kmetijskim organiza- indjviou"^ ciiam za nadaljnje delo. proizv J
POTRDILO O TEM, kakšnega spola ste, vam ne morem dati, toda če izpolnite obrazec K 39437-B-12, vam lahko dam potrdilo, da vam tovrstnega potrdila še nisem izstavil
Tako so povedali, da izdajajo v tej republiki državljanom 260 različnih potrdil, pri tem pa 145 ali več kot polovica sploh nima zakonske osnove. Samo za uveljavitev pravic iz socialnega zavarovanja potrebujejo 51 potrdil ali 19% vseh potrdil v tej republiki.
Poslanci so v šali povedali, da bodo kmalu potrebne posebne torbice, v katere bi spravili ljudje vsa potrdila in legitimacije.
Čeprav položaja ne bo moč izboljšati čez noč, pa bo treba razmisliti, kako bi omejili potrebna potrdila na pametno mero. Najbrž bo kazalo spremeniti zakone, predvsem pa preprečiti, da bi z dopolnilnimi predpisi zahtevali še več potrdil, namesto da bi s takšnimi predpisi obveznosti državljanov zmanjšali.
—	Treba bo razmisliti tudi o tem, kako bi izboljšali orga-
—	nizati jo dela in tehnično opremljenost tistih organov
—	uprave, ki imajo opraviti s strankami. Poenostaviti bo
—	treba postopek za tista potrdila, ki jih najpogosteje
—	potrebujemo, vse pa kaže, da bo potrebna široka akcija,
—	ki naj slednjič napravi konec »vojni« uprave z držav-
—	Ijani.
kala iz virov, ki jih predvideva odlok.
Proslava na Kleku
V va --ur,,, , • .	.	.	.. . (pb) TRBOVLJE — V
v .ilinje " Ho« , u tenmi spremembami odlok o razV1J^iWV°clh ustanovitvi občinskega gasil- nedeljo zvečer bo na Kle-k kooP • tp- skega sklada. Namen sklada ku nad Trbovljami slo-
V* n ač rt u "pa bosta obeli me- ga ga Pa ^	bo pospeševati gasilsko in po v"sno^ obletnici smr-
uot -jc v žarnd varnostno dejavnost v
za nabavo, ti narodnega heroja vzdrževanje in popravilo ga- Tončke Čečeve. Kulturni
»«£ sg« r&ssrss ** p*™*** <>»«„,m
strokovno svet Svobod in prosvetno enot, društvo iz Kleka. Ob tej
m	da pomaga dvigniti teh- priložnosti bodo izročili
m spre-	. irIia -	nično sposobnost gasilskih svojemu namenu tudi no-
ius	;° ivo;a.notomu
Sredstva sklada se bodo ste- Tončke Cec n<x Kleku.
»
z
Q * UJ o * «
^ V CZ) ■ =
> >v
<	s
V) „
<	bc
E
CTJ CT3
>o
O
co o
Z CL
ca
VJi
O
CL
C
•a
<u
E
I
.’!2
jz
3
i
Cl
X3
R
e
‘8

Znamka
za
15 din
Zasavski
TEDNIK
TRBOVLJE
P. P. 82
Od
' K oj.
POŠTNI PREDAL 82

Pot ni bila dolga. Kmalu smo bili v Chiassu. To je obmejno mesto, razdeljeno na italijanski in švicarski del. Že od daleč je bilo opaziti na glavnem trgu zastavi obeh držav.
livna država, ki jo sestavlja dvaindvajset kantonov. Vsak takšen kanton pomeni nekakšno avtonomijo s svojimi zakonodajnimi in izvršnimi organi. Ce dodamo tej industrijsko visoko razviti deželi še bogat dotok deviz turistične dejavnosti in pa ogromne dobičke v zvezi s tujih _ lahko
razumeti, da je njihov standard tako visok.
Zanimivo je, da se morajo „c_______ —
tisti vozniki, ki nameravajo številnimi nakladami prestopiti mejo, postaviti na deviz, potem nam je sredino ceste in potem po-	! J~
časi voziti do carinskega poslopja. Ob našem prihodu je bil promet precej živahen in cariniki so imeli res veliko dela. Kljub temu je bilo delo opravljeno hitro, ker je prehod čez mejo za italijanske in švicarske državljane poenostavljen. Tako tudi nama ni bilo treba dolgo čaka-
Povedati moram, da se je, še preden sva prišla v Luga-no, tako vlilo, da tudi brisalci šip niso zmogli svoje misije. Zaradi slabe vidljivosti, sva morala zmanjšati hitrost na minimum, poleg tega pa iz sprednje police od-
n bilo treba dolgo caKa-	stvari *ki ne ore-
gosji vrsti avtomobilov,	J^L^^Zii dd
nesejo mokrote, v zadnji del avtomobila. Nekoliko časa sva v koloni vedrila v nekem cestnem tunelu in občudovala nekatere »hrabre« avtomobiliste, ki so vozili do polo-
ti v ___
Skozi odprto okno nama je italijanski carinik vrnil potna lista, v katera je samo bežno pogledal. Vse, kar nama je dejal, je bilo »arrive-
dercie« in že sva bila na švi- ~.‘“e koles po vodi. Ko je ne-
Sifj".M”,Uce»rodSi
potna lista in nato čakati 'adia1aK naprc’' približno pet minut, da na- Preko Luganskega jezera je ma jih je carinik vrnil. Ta speljana cesta čez dva kilo-je bil za naše pojme nekoli- metra dolg most. Na nasprot-ko smešno oblečen. Imel je ni strani naju je velik re-dežni plašč, ki mu je segel klamni napis opozoril, da sva skoraj do tal, na glavi pa je $e približala Švici v miniatu-imcl takšno kapo, kot jo ima včasih na karikaturah francoski predsednik De Gaule.
Torej sva v Švici. Prvi vtisi so bolj klavrni, kajti de-
ri. Ker še ni bila ura sedem, sva si to čudo lahko na hitro ogledala. Vstopnina je minimalna in če nimaš švicarskih rappov, lahko mirne duše
" -SU	!n‘nokra,-ina7e Plačaš v italijanskih lirah,
žuje vsebolj in pokrajina se gtwi katcrc sVa v;dela- so
zavija v meglo. .	predvsem namenjene mladi-
Teren je bil precej hribo- nj zna£ilnost je petindvaj-vit. Postalo je mračno in av- set,kralna pomanjšava. To je tomobili so prižgali luči, ka- nekc vrste švicarski Disnev-terih svetloba se je odbijala jand Zastopane so najbolj na mokrem asfaltu. Presene- markantne stvari države: va čen sem bil, ko sva se polja- s; m<sta, jezera, spomeniki, la mimo bencinske črpalke raznovrstni vlaki in vse vr-in mehanične delavnice, saj ste prometnih sredstev. Mije bilo poslopje bolj podobno mo naju po progi, ob kn-hotelu. . Med običajnimi teri s0 bili postavljeni elck-Zgvadbumi je povsem izsto- trKni drogi, pripeljal z.namč-palo nekoliko super moderno nit; motiei vlaka Flcche rouge Zgrajenih stavb v stilu le Cor- _ rdci<a pušeica in človek ne busier. Nekaj časa sva vozila morc p0zabiti. kako so sc vzdolž železnice, ki je elek- obokom svetile oči, ko sa ga trična. V Švici je namreč od opazovali. Vse stvari so vesi si kilnmr-frnv železnic 5019 ren odra? VCsnicC. Ob progi,
ki je posuta z gramozom, raste trava in plevel. Zadaj na travniku je lesena hišica, pred njo pa pisan vrtiček s cvetjem. V ozadju stoj; malo mestece S cestami, drevoredi in raznovrstnimi zgradbami.
5154 kilometrov železnic 5019 kilometrov elektrificiranih.
Ker sem že pri številkah, moram omeniti tudi to, da je njihovo urarstvo z 1237 tovarnami prvo na svetu. Ta industrija zaposluje preko 45 tisoč specializiranih delavcev.	___	_
;Za visoko kvaliteto izdelkov ^daj se razprostiralo visoki, fcnam jasno pričajo njihove , dvcvjcm porasli hribi. Opa-. ure znamke Do*a, Omega. Ze- zuješ lahko cel0 miniaturna Fpith in tako dalje. Švica je s je2cra Qb njih so makete ,/Svojimi šest milijoni prebi- hotelov, vse je razsvetljeno,
skratka lep miniaturni pravljični svet.
Vožnjo nadaljujeva po levi strani jezera. Nasproti se zrcali v vodi na stotine raznobarvnih luči mesta Campione. Sedaj se je začela tista Švica, katero pozna človek k več« •	jemu iz dobrih prospektov.
I	\'
g # Zasavski tednik *" K. 46 * 7. pov. 1H3 S
*yalcev zelo bogata konfedera-Fl__	________
DOPISUJTE V
Zasavski tednik!
Promet je postajal zelo živ. Avtomobili so se strnili v dolgo kolono. »Kam vse to gre?« se vprašuje moj kolega. Ker je to italijanski del Švice, so vsi napisi v italijanščini. Voziva precej časa tik ob jezeru. En hotel je veličastnejši riviera! Najlepša zgradba je hotel Ekscelsior. Pred njim so parkirane prave cestne križarke. Ena izmed njih naju je prehitela. Poleg starejšega gospoda, ki je upravljal ke-milo, je/sedcia zapeljiva blondinka, ki nama je prijazno pomahala. »Ah«, je vzkliknil Rado, »dozdeva sc mi, da sem ravnokar prvič v življenju videl pravega milijonarja«. V zaliv sc jc približevala velika bohotno razsvetljena ladja »Italija«. Tik ob obali je zasidranih na stotine motornih čolnov. Tako pisanega od drugega. Prava švicarska sveta zlepa ne vidiš. Ker pravzaprav nisva vedela, kip se nahajava, sem na križj-šču vprašal prometnega miličnika, kje jc pot za Lugano. Njegov strogo uradni iz.raz stt je skremžil v čuden nasmeh, ko mi je odgovoril, da voziva po ulicah Lugana. Pred semaforjem sem moral z mrzlično naglico na zemljevidu poiskati pot za naprc i. Prodno je zagorela zelena luč. sva že vedela, da jc najin nadaljnji cilj Bellinzona.
Pri hotelu Genzana se je promet nenadoma zelo zgostil. Po oolžie smo se premikali dalje, od časa do časa pa smo morali ustaviti. Pii tako počasni vožnji postane človek nervozen in skoraj začne dvomiti, da bo sploh kdaj prispel na Dansko. Predno sva zapustila mesto, naju ie razveselila velika bela tabla, na kateri je bila nakazana smer za prelaz St. Gotthard.
Ko sva sc ustavila v nekem večjem gostinskem lokalu, ki je tik ob križišču cest, ki vodita na prelaz St. Bcrnhard in St. Gotthard, nam jc vljudna natakarica v angleščini pojasnila, da je boljše če se peljeva čez. St. Gotha i' ski prelaz. Od nekic ie prinesla celo zemljevid in potem zelo nazorno prikazala, zakaj naj sc ravnava po njenem navselu. Na nekem ovinku sva prehitela tri moške, ki so kakor za stavo letali brez dežnikov po mokri cesti. Čudno! Že na drugem ostrem ovinku sva razčistila zagonetko. Neki avtomobil sc jc po vsej verjetnosti zaradi velike hitrosti zaletel v obcestno skalovje. Spominjal je na harmoniko. Ob njem se je nekoliko ljudi trudilo s ponesrečenci. Kako tragičen konec veseli 'a potovanja . .1
(Se nadaljuje).
KDAJ SERVISI?
Tovariš urednik?
kup papirja ter ostalih odpadkov tako na obeh pločnikih in sami cesti.
,	,	Sicer ne vem koliko
Zdi se mi. da ne bom , .	ph£.
ne prvi in ne žadu,,, ki ^ke ^aOm pa. da ne bi se ,e vprašal, kako ,c s h bm nohme Uke servisi za popravilo mo- d čistočo CC5<C in plo£. tornih vozil, predvsem .fcov „„ ?evgm in dcsnem »f.ckov* v našem Zasav-	Save. Domačinom
,u Ni zgolj slučaj, da se .	^ }ahko kar
ob tem upravičeno vpra- 'nerod čc sc ta aH stu. sujemo. Vsem nam ,e do- - popotnik z dokaj pi. bro znano, da število mo- fcW|flf besedami spotakne tornih vozil, se posebej v	,Mfo mev£e£n0SU.
pa »fickov, narašča ,z Up	&a bodo „ mo/c
dneva v dan. To se lahko 1,r„fce f -	, ,c da
sami prepričamo na nas,h	„e bo imcl več
cestah, k, so lahko b, re- nihČ£ fc da bi pisdl kel vedno bol, polne av- yam isoval kaj ta_ tomobuov. Toda ob vsem .
tem se pa pojavi vpraša-	“ "	France K
nje, kje v Zasavju lahko	Li‘, a
nudimo uslugo lastnikom
teh vozil. To še posebej COT7T. zatodcvi lahko občutimo lastniki. »PET ZAGUKbKl ki moramo na razne teh- SPREVODNIKI nične preglede1 v druge kraje, Celje, Ljubljano, pa
še kam drugan\ To nam	,	.,	,____
ne zapravlja samo časa, nistvu bom opisa 0 temveč odtekajo tudi dek, ki ni najbolj pohva-sredstva drugam, v druge len za zagorske sprevod-kraje. Po mojem pa bi ,dke: Dne 25. oktobra sem lahko ta ostala v naših se odpeija\ z avtobusom, krajih. Ce bi kjerkoli v , .	.	. ~ .
Zasavju imeli servisno kl 'oz- "a Progl Trbo^f slulbo, recimo za »ficke«, —Bled, od Izlak do Oz-bi ta prav gotovo z uspe- bolta. Na avtobusni poltoni poslovala, seveda pa staji pri KZ Izlake sem je predpogoj, da bi bila vstopil sam, Vsedel sem dela ne samo za tehnični	Lxafcar sprevodnika,
pregled, temveč tudi za ,	, .	. f,
ostala popravila v redu. da ht mu ’,lacal vozo.vm' Res pa jc, če kvaliteta del co. Sprevodnik pa m ta-ne bi ustrezala, da bi lipo- koj prišel k meni, čeprav robniki vozil še naprej od- so ustati potniki menda ie
'Žil:
razmisliti, saj je zagotovo sem zaspal. Ko je avto-to, da servis ne bi ostal bus pripeljal do Podklan-nikoli brez dela, posebno ca_ me je zbudil močan čc tudi pomislimo, da bo '	.
število vozil iz leta v leto sprevodnikov glas, dajo
naraščalo.
Tovariš urednik!
V pismu vašemu ured-
I. K. Trbovlje
OBČUTNA RAZLIKA
Tovariš urednik!
je slišalo vsaj polovico potnikov: — Hej tovariš, boš kaj plačal ali boš kar spal. Veš poznam take trike... Te bom vrgel (iz av-
,	. .	... tobusa namreč}, potem
Pismo, ki ste ga objavili . v .	,
v zadnji številki vašega bos ,,a l,nel-tednika s predlogom o či- Osebno do danes nisem ščenju pločnikov v bolj imel namena nikogar ogo-zgodnjih jutranjih urah v }jufat; ob tcm pa sc spra-Trbovljah. me ,c vzpod-	sprevodnik
budilo, da sem se odločil su'em’ ““	.'
tudi sam, da vam bom nima drugačnih izrazov napisal nekaj vrstic o Li- do spečih potnikov (kaj
Pa na vlakih2) Ati je po-Upam, da vas veliko- trebno „a takšen način
.MVSLČM	o-*
prepričate o resničnosti drugimi, naslednjega, kar vam bom Zdi se mi, da je tovariš sedaj napisal. Vsak, pa sprevodnik Htidomaij s naj bo to domačin ali tcm dokazal, da namreč pa trenutni popotnik, ka- .	-	v,^dc„ do pot.
Z‘",SS	PO,n,
razliko med počiščenimi *«. k\ se vozt z avlobu-pločniki in cesto na levem som in ki na njem za-ter desnim bregom Save. dremlje, bi opomnil, da si Sicer to ni vsak dan, pa tega ne privošči, ker se vendarle večino dni v ted- ]ahko zgodi, kot se je me-nu. Medtem ko jc na le- da bo sprevodnik povem bregu kolikor toliko '{l v njcgovo postc-čisto in pometeno, jc na desnem bregu Save, torej nosi. v stari Litiji, če tako imenujem ta kraj, velikokrat
R. K. Zavrne pri Zagorju
ŠPORTNI TEDNIK
NOGOMET Ljubljanska podzveza Proletarec : Kamnik Ir.l (2:1)
(č) ZAGORJE — V X. kolu ljubljanske nogometne podzveze so igralci Proletarca katastrofalno premagali goste iz Kamnika. Pred približno 50 gledalci je srečanje dobro vodil sodnik Zec iz Ljubljane.
Začetek srečanja je bil nervozen, prvi so se pa znašli domačini in začeli nevarneje ogrožati vrata gostov. Nenehni napadi napadalcev Proletarca so bili kaj kmalu kronani z uspehom. Že do 23. minute igre so domačini vodili z 2:0. Le štiri minute kasneje, torej v 27. minuti, je uspelo gostom zaradi napake domače obrambe doseči častni zadetek.
Medtem ko je do 27. minute srečanja imel veliko več od igre Proletarec, ki je tudi narekoval in vsilil gostom tempo in svoj način igre, so od te minute naprej gostje uredili svoje vrste. Nadmoč domačinov je skopnela in igra je postala enakovredna. Napadi domačinov kot gostov niso bili preveč nevarni, tako da so lahko obrambni igrale; obeh moštev preizkušali znanje in sposobnost napadalcev, ki niso znali niti iz še tako zrelih priložnosti zatresti nasprotnikove mreže.
Toda že prve minute drugega dela igre so pokazale, da bodo morali gostje zastaviti vse sile, če bodo želeli
zapustiti igrišče z minimalnim rezultatom. To jim pa kljub vsem naporom ni uspelo. Napadalna petorka domačinov se je zagrizla v »svoje« delo in začela polniti mrežo nemočnega vratarja gostov. Napadi, strel; in zadetki so se vrstili eden za drugim. Medtem ko je imela obramba gostov več kot preveč dela, je domača obramba le pošiljala svoje napadalce v boj.
Za Proletarec so bili uspešni: Kordež 3, Rukavina 2, Forte in Mitič pa vsak po 1; za Kamnik je bil pa uspešen Sedlar.
V nedeljo gostuje Proletarec v Duplici. Želimo, da bi prinesel domov vsaj točko.
Domžale : Svoboda (K) 3:0 (0:0)
DOMŽALE — Kljub temu, da so bili v prvem delu srečanja boljši gostje, napadalci niso znali realizirati niti ene zrele priložnosti za dosego gola. 'To, kar ni uspelo gostom, so realizirali v drugem delu srečanja domačini.
Bratstvo : Bela Krajina 4:0 (0:0)
(m) HRASTNIK — V prvem delu srečanja je Bratstvo zaigralo odlično. Medtem ko ko domačini prikazali lepo jn fair igro so gostje zaigrali zelo grobo. Zaradi surovosti je zelo dober sodnik Gvardijančič iz Ljubljane izključil iz igre dva igralca Bele Krajine.
TUDI V ZASAVJU imamo med pionirji navdušene pristaše nogometa
^ 'Wm
Srečanje je bilo zelo burno in napeto, predvsem zaradi grobe igre gostov in odlične igre domačinov. V 40. minuti je sodnik Gvardijančič dosodil enajstmetrovko v korist Bratstva, ki jo je uspešno realiziral Ocepek.
V drugem delu srečanja so gostje mimo grobosti prikazali zelo slabo igro. V 64. minuti je zaradi »poškodbe« zapustil igrišče še en igralec B. Krajine, tako da je sodnik moral prekiniti srečanje.
Podčrtati velja, da so gostje želeli prekinitev srečanja, ker so uvideli, da jih bo Bratstvo katastrofalno premagalo.
Za Bratstvo so bili uspešni: Laneger, Bremec, Trinkar, Ocepek.
V nedeljo igra Bratstvo doma s Kamnikom.
Mengeš : Rudar (H)
1:4
MENGEŠ — Na težkem in blatnem igrišču so gostje osvojili dve dragoceni točki. V nedeljo igra Rudar doma proti Domžalam.
Mladinci
Proletarec : Kamnik 4:0 Domžale : Svoboda (K) 2:1 Bratstvo : B. Krajina 6:1 Mengeš : Rudar 2:2
Prijateljsko srečanje Rudar : Lokomotiva 2:2 (0:2)
TRBOVLJE — V sobotnem prijateljskem srečanju
med zagrebškim drugoliga-šem in trboveljskim Rudarjem so gledalci videli zelo lepo igro domačinov zlasti v drugem delu srečanja. V prvem delu so bili boljši gostje, v drugem pa domačini!
Celjska podzveza Papirničar : Senovo r' 4:2 (2:0)
(z) RADEČE — V zelo ostri in grobi igri so domačini v nedeljo premagali goste iz Senovega. Na tekmi sta bila težje poškodovana Breznikar in Hiršel, lažje pa Od-lazek, tdko da je bila popolnoma razbita napadalna vrsta.
219. V Luganu so jih že čakali tovariši in celo doktor Casella. Vsi so Bianco prijazno pozdravili, tako da sc je deklica kmalu znebila strahu. Posebno še, ko je natančno slišala Giorgiovo povest, Itako sta se spoznala z Alfredom in kako velika prijatelja sta bila. Tudi drugi dečki so ji pripovedovali, kako pogumen fant je bil Alfrcdo in dekletcu se je nenadoma zdelo, da ji je Alfredo priskrbel celo vrsto novih, prijaznih bratov. -»Tako, dragi moji otroci,- je rekel po večerji doktor Casella, »ta teden smo praznovali in se veselili. Zdaj bo treba pljuniti v roke in se lotiti dela. Od jutri torej velja novo geslo: delo!- Vsi so prikimali. »In še eno novico imam za vas: človek z brazgotino, ki ga vsi poznate, bo pričel pred sodišče, kjer bo odgcvorjal za svoja dejanja. Tudi vi boste morali pričati.-
220. »Bomo, bomo, saj imamo toliko za povedati,- so zatrjevali vsi vprek. Doktor jih je miril. »Vem, toda nisem vam še povedal, da se bodo lahko po obsodbi tega Antonia Luinija vsi vaši tovariši vrnili iz Milana domov. Seveda tisti, ki bodo hoteli,- — »Hura, hura, to bodo veseli! Pisati jim moramo. Lorenzo mi boš pomagal?« je rekel Giorgio. »Jaz ti bom pomagala,- se je ponudila Bianca, »saj so to bili tudi Alfredovi tovariši.- Zdaj je bil led končno prebit in vsi so kar skakali od navdušenja. — Tako sc je družina doktorja Casella zelo povečala, toda stari dobričina ni tega nikoli obžaloval. Njegov sin Lorenzo je z velikim veseljem pomagal pri učenju Biancl in Giorgiu, ki sta hodila v šolo in se pridno učila. Tudi drugi dečki so se kar lepo uveljavili v svojih poklicih.
ROKOMET
Slovenska liga
Branik : Rudar
12:10 (7:4)
(pb) MARIBOR — V zadnjem kolu slovenske rokometne lige je domači Branik premagal rokometaše trboveljskega Rudarja z 12:10. Kljub temu porazu ter verjetno izgubljenem srečanju z ljubljansko Olimpijo je Rudar osvojil jesensko prvenstvo v tej ligi. Skorajda zagotovo pa bodo trboveljski rokometaši zmagovalci tudi v pomladanskem delu, saj igrajo z najtežjimi nasprotniki v tem delu prvenstva na domačem terenu.
V nedeljskem srečanju Rudar ni zaslužil poraza. Igralci Branika so igrali precej ostro, tako da je sodnik Milič, ki je sodil ,v danih pogojih več kot dobro, moral štiri igralce domačega moštva poslati na »dveminutni« odmor.
Posebno poglavje na nedeljski rokometni tekmi pa je bila neobjektivna publika, ki je celo s kamenjem obmetavala igralce Rudarja, pri čemer je bil poškodovan Jelen.
Rudar je nastopil v naslednji postavi:	Kem, Trpin,
Pavlič. Jelen, Dolanc, Škrinjar 3, Bašič, Kmetič 3, Bernik 1, Jekuš 2.
VAŠ OBVEŠČEVALEC
LITIJA
Preklici
Preklicujem govorice o Jerneju Šternu iz Kisovca, Zagorje ob Savi, za neresnične. — Nande Mežnar, Loke, Zagorje.
Rojstev, porok bilo!
BREŽICE
in smrti ni
film »MATI IVANA ANGELSKA«.
Kino Litija: 8.—10. novembra italijanski barv. film »AMERIKA PONOČI«; 12. in 13.
SS Xd3rEEC	Marija KošarMet-
V ZELENEM.	So£ « ~	*£,*.
Kino Šmartno: 9. m 10. no- p<>rok in smrti n; bilo! vembra jugoslovanski barv-
Bonton za trgovske potnike
Zveza britanskih industrij-
Ob izgubi ljubljenega očeta in moža
ALOJZA MAHNIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, vsem ki so darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami.
Posebna zahvala delovnemu kolektivu Rudnika Trbovlje Hrastnik, rudniškemu odboru sindikata rudarjev in sindikalni podružnici strojnega obrata.
Žalujoči: žena Anica, otroci: Lojze, Anica, Stanko in Jožica.
V Trbovljah, 29.10. 1963.
film
n; CS vojni film »NEVIHTA«; 13. novembra zahodno nemški film »ZVEZDA RIA«.
gibanje
PREBIVALSTVA
TRBOVLJE
Rojstva: Milena Bravec, Šuštarjeva kol. 7 — dečka; Marija Joger, Kolovrat 4 — dečka; Marija Magdalena Zore, Jablana 18 — deklico; Hermina Pinterič, Opekarna 4 a — deklico; Neža Stritar, Podkraj 37 — dečka; Marija Mežnar. Zagorje. Loke 40 — deklico; V-Kotnik, Vodenska 23
SPORED RTVft
8.00 Mladinska radijska igra; 9.05 in 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Še pomni-
^nMnstmm^^vt ** P°d^ * P-d “ratkim
glasbe; 14.10 Nekaj melodij natisnila nekaj pravil za svo-— nekaj ritmov; 15.15 Ne- je potnike, ki potujejo v Aza-deljsko glasbeno popotova- :0 Po teh pravilih je nespo-,
ni#**	1A m HnmnrA«:Va tooa
dobno:
—	v Laosu kazati podplate čevljev ali-.sedeti v družbi s prekrižanimi nogami;
—	v razgovoru s Kitajci upirati se v boke, in
—	v Tajski dotakniti se so-
nje; 16.00 Humoreska tega tedna — Mož, ki 'je prišel na večerjo;" 16.20 Naš glasbeni avtomat; 17.15 Radijska igra; 17.54 Glasba iz znamenitih oper; 20.00 Izberite svojo melodijo.
ČETRTEK, 7. novembra
8.55 Radijska šola za višjo stopnjo: Tinček — petelinček; 925 Slovenski pevci, orkestri in ansambli; 10.30 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domače viže; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 17.05 Majhni zabavni ansambli; 18.10 Pianist Lev Oborin koncertira z Drž. radijskim orkestrom SZ; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PONEDELJEK, 11. novembra
8.05 Štirje veliki solisti; 8.35 g°vornika.	_
Planinski oktet iz Maribora; Povsod nosi dobro vzgojeni 8.55 Za mlade radovedneže; potnik belo srajco in kravato, 9.25 Sestanek z orkestrom jesti pa mora s tekom vse,
Les Ba.xter; 10.35 Naš podlistek: Lord Byron; 10.55 Glasbeni intermezzo:	12.05
Zabavna glasba; 1225 Igrajo štirje fantje; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.15 Zabavna glasba; 18.10 Zabavni kaleidoskop; 20.00 Skupni program JRT — Studio Zagreb.
kar mo postavijo na mizo, da ne bi užalil gostitelja.
Program
dela
dija --------,
— deklico; Jožefa Novak,
Klek 13 — dečka; Rozalija pETEK g novembra Bernolšek, Znojile deklico.
Porok ni bilo!
Smrti:	Frančiška Kolšek,
roj. Pavšek, Ul. 1. junija 3, stara 64 let; Angela Golob, gosp., Šentrupert, Rakovnik — stara 69 let; Rozalita Goropevšek, roi. Borušak, upok.. Trg Fr. Fakina 24 — stara 77 let: Terezija Slan-šak, roj. Plahuta, upok., Kešetovo 1 — stara 78 let.
Kino Delavski dom v Trbovljah: 7. novembra egiptovski film »ZA VEDNO SKUPAJ«; 8 —11. novembra ameriški barvni VV film »ENOOKI JACK«; 12 —14. novembra egiptovski film »SLAV- "	-,
ČKOVA PESEM«^	HRASTNIK
Kino Svoboda-Trbovlje II: 9.
do 11 novembra angleški Rojstev ni bilo! barvni film »USODNA CI- Poroke:	Janez Weingartner,
GANKA«; 12. in 13. novem- rudar, Dol 42 in Anica Mla-bra sovjetski film »SREČA- kar, del., Dol 42.
LI SO SE NA POTOVA- Smrti: Alojz Mahnič, mizar, N JU«.	Trbovlje, Kol. 1.	maja	13	—
Kino Svoboda U v	Hrastni-	star 43 let; Ernestina	Ram-
ku:- 7. novembra Šved.	film	šak, gosp. pom..	Čeče	80
stara 18 let; Marija Dolinšek, roi. Dernovšek, upok., Boben 22 — stara 80 let.
»DEKLETA ČAKAJO«; 8. novembra italijanski CS film »KAM S TRUPLOM«; 9.-11. novembra francoski film »DOBRA LEKCIJA«; 13. in
14. novembra sovjetski barv-	smrti ni bilo!
ni film »DEKLIŠKA LETA«. **	.	. ,
Kino Delavski dom v Zagor- Poroka:	Jurn Mohar, del.,
Ju: 7. novembra italijansko- Gasilska c. 12 in Marija Ana španski film »SCANO BOA«;
13. in 14. novembra poljski
ZAGORJE
Grobin. pom. šivilja, novo 24. * I. II.
8.33 Majhni zabavni ansambli; 925 Med suitami; 10.15 Arije iz Mozartove »Figaro-ve svatbe«; 10.55 Komorni intermezzo; 12.05 Zabavna glasba: 12.25 Ansambel Borisa Franka s pevci; 12.40 Lepe melodije; 13.30 Pri domačih vokalnih ter instrumentalnih solistih; 14.35 Za ljubitelje domačih napevov: 15.20 Zabavna glasba; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Revijska glasba; 21.00 Ham-mond orgle.
SOBOTA, 9. novembra
8.05	Melodije za konec tedna; 9.25 Matic in Alenka v naši diskoteki; 10.15 Z orglicami in harmoniko v domačem tonu; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Kvintet Avsenik s pevci; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.10 Recitali slavnih pevcev;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 Za začetek prijetnega sobotnega večera; 20.15 Iščemo nove talente.
TOREK, 12. novembra
8.05 Za ljubitelje domačih viž; 8.30 Veliki zabavni ansambli; 9.25 Operni pevci v našem studiu; 10.15 Trikrat
7aiHinčni računi « Zaklinčni računi
KROJAŠTVO IN ŠIVILJSTVO TRBOVLJE
na dan Sl.
AKTIVA
I.	Dimim »redit««
Sedanj« »rednost o»novn:ti »redsiev Sedanje vrednost »redite* »kupne po r»be .	..................
II.	ttrugi ootifce ereditei
Banka m blagajna Kupci to druge terjatve ;
Zaloge.....................
Druga aktiva	•__•
— Skopal
PASIVA
	1. Viri »talnih »redite«
2,003	Poslovni sklad	•	•	•
	Sklad »kupne porabe .	.	...
—	Rezervni sklad in drugi skladi «
	11. Drug« oblike «tro« eedalee
2,033	Krediti pn banki ...	1
1,313	Dobavitelj? m druge obveznosti .
8,683	Druga pasiva	
3,660	
17,692	Skupai »	•
v 000
3,340
5,714
5,429
2,975
17,692
Na eni izmed zadnjih sej je občinski komite ZK Litija obravnaval program dela za prihodnje mesece. Bistvo programa je v tem, da bi se
komunisti čedalje bolj siste-
našem studiu; 10.15 trikrat “	.
petnajst; 12.05 Zabavna glas- ™nj™ z" naIo;ami, ki jih ba, 12..3 Ansambel Jo/.v } Zveza komunistov v se-Kreže pojeta Manca Hoj- danjem obdobju. V ta namen mk m Franjo Vauhnik; 12A0 bod^ organlzirani seminarji, Lepe melodije; 13.30 Ovke- $e ,,b bodo udeleyn vsi ster praškega konservator!- članj Zveze komunistov. Vse-ja; 14.35 Slovenske narodne bina scminarjev bo obsegala: ,z Štajerske m Prekmurja, metode de,a ZK v $edanJem 15.13 Zabavna glasba: 18.10 obdobj ri čemer bo pouda-Zabavna glasba; 20.20 Radij- rek na lzvajanju nove ustave, ska igra: Smrt Jamesa Dea- tcr idejno-politično delovanje na'	komunistov. Prav tako bodo
na seminarjih obravnavali SREDA, 13. novembra	kadrovsko In organizacijsko
8.05	Jutranji divertimento; krepitev organizacije ZK.
8.55 Pisan svet pravljic in Za noVo izvoljena vodstva zgodb: 925 Glasba ob delu; ZK bodo takoj po konferen-10.15 Južnoameriške pesmi; cah organizirali posebne raz-
12.05	Zabavna glasba; 1225 goVore, na katerih bodo člani
Poskočne in okrogle; 13.30 občinskega komiteja osvežili Plesni ritmi iz slovanskih nekatere osnovne naloge, ki dežel; 14.35 Znano in pri- neposredno čakajo osnovne ljubljeno; 15.15 Zabavna organizacije. Med najpo-glasba; 17.05 Beethoven in membnejše sodita predvsem dva pianista; 18.10 Partizan- spremljanje gospodarskega ske pesmi; 20.00 Tako pojo položaja, razvoja delavskega v Pragi, Moskvi rn Varšavi; in družbenega samoupravlja-22.10 Zabavna paleta.	„ja ter organizacijska krepi-
tev ZK. Osnovne organizacije bo treba tudi opozoriti na izvajanje nalog, ki so jih določili zadnji partijski plenu-mi. Nadalje je v načrtu občinska konferenca informa-
TRBOVLJE — V četrtek, tivnega značaja, katere na-31. oktobra, se je na cesti "ten je Predlagati Izvajanj« II. reda v Arji vasi zaletel v »klepov zadnje občinske kon-mostno ograjo tovornjak fe"nce in partijskih plenu-U 190-90, last Tapetništva Tr- mov-
bovl Je. Tovornjak Je podri Skupno z delavsko unlver-
Nesreče
mostno ograjo ln se prevrnil v vodo. Tovornjak je upravljal Jože Vrgole. Voznik ni Ml poškodovan, na vozilu je pa za 950.000 dht škode.
HRASTNIK — V sredo, 30. oktobra je v vasi črete pri
Vodja računovodstva: Anica Bricelj I. r.
Piedsednik UO: Matn Skoberne !. r.
Direktor:
Zdravko Kosmatin 1. r.
zo bo v decembru organizirana večerna politična šola. Program šole bo obravnaval aktualne probleme občine. Pouk bo strnjen in bo trajal predvidoma štirinajst dni.
oktobra je v vasi treie pn Občinski k®"1116 v Liti Hrastniku do tal pogorelo go- ji bo v pr hodnje slstema ^ spodarsko poslopje, last Via- no spremljal izvajanje nalog da Zupančiča. Škode je za osnovnih organizacij In akti približno 2 milijona din. Po- vov. Posebna skrb po posve-žar je verjetno nastal zaradi čena delu aktivov. ^ p slabega dimnika.
— Vzdignite roke v zrak in pomaknite še na levo! je ukazal Geriju in dvignil telefonsko slušalko.
— Ava, Ava! Tukaj Tom! Ali sl prosta... Ali mi telefoniraš s te in te telefonske številke? Ali si živa in zdrava? .. * Povej mi...
I Besen pogled, s katerim je meril Rocka Ge-rija je bil najboljši dokaz, da govori Ava po pravici. Gangster Je ponovno prebledel, j — Kaj, tepli so te! Niso ti dali ne hrane In ne vode! Barabe! Kdo te Je tepel? Kobs! Ga bom že spametoval! Umiri se, Ava! Počakaj me, kmalu pridem!
Pogled, s katerim je Tom meril Gerija, je povedal več kot njegove besede Avi. Geri pa je zdaj zatrdno vedel, v kakšni situaciji je in s kom ima opravka.
Morda Rock Gerl za tisto, kar se je potem zgodilo, niti ni bil lohko kriv sam kot njegova zanesenost. Kazalo je, da je za kratek čas zadremal In pozabil na nevarnost. Potem pa je skočil in povsem neprištevno stegnil roko in odprl predaj pisalne mize v trenutku, ko je bilo
31 Veliko pričakovanje
dišati na stopnišču streljanje z revolverji. Tom je tedaj končal telefonski pogovor z Avo, ko je zagledal, kaj počne Geri. Ni se ustrašil, niti ni pritisnil na sprožilec pištole, samo njegova pest je bliskovito poletela čez mizo in zadela Gerija
*	brado. Ta je globoko vzdihnil in padel čez mizo; stegnjena desnica pa mu je drsela počasi mimo na pol odprtega predala, v katerem je bilo orožje.
Ko je Tom videl, da se je končalo vse tako, kot je želel in da nima pravzaprav več kaj početi, je odšel iz sobe. Zdelo se mu je, da potrebuje njegov prijatelj pomoč.
Medtem ko Je bil Tom v sobi z Gerijem, tudi Tomov prijatelj — mehanik ni držal rok križem. Najprej je moral zagotoviti varen odhod iz vile. Uspelo mu Je, da Je razoroževal gangsterje drugega za drugim, jih zvezal in odnašal v sobo. To bo užival gospodar Rock Geri, ko Jih bo moral osvobajati, čeprav jih plačuje zato, da ščitijo njega. Mehanik si je že zamišljal, kake »nagrade« jim bo dal gospodar.
Mislil je, da je odpravil vse, ko jc zagledal pri vratih dve ženski. Zazdelo se mu Je, da morata biti to sobarica in kuharica.
—Gospodar je dejal, da mu danes nista potrebni. Pridita jutri, jima je dejal mehanik, posnemajoč govorico zvezanih »prijateljev«.
— Toda gospodar je dejal... je začela ena, vendar ju je mehanik z grobim glasom- kmalu odslovil.
Mehaniku se je zdelo, da je zdaj vic » redu, ko sta v vilo »vpadla« dva elegantno oblečena »gospoda«, po obnašanju in govorjenju pa ne. Videla sta, da Je nekdo (mehanik) na vrhu stopnic, pa sta vseeno šla naprej, kot da ga ne vidita. Vendar se je mehanik hitro zbral. Iz žepa je mimo potegnil pištolo in jima dejal:
— Oprostita, toda gospodar danes ne sprejema nikogar!
Toda prišleca slo se delala, kot da ga sploh ne slišita. Tom je še enkrat ponovil pojasnilo, tokrat z grobim glasom, hkrati pa uperil pištolo v prišleca in odskočil za podpornik, da je bilo videti le njegovo glavo.
— Idiot, ali nas ne poznaš? je zavpil eden od prišlecev in vzdignil glavo. Tedaj je videl, da ima mehanik v roki pištolo. Zaradi tega je tudi
•	sam segel v zadnji žep in Iz njega potegnil pištolo. Drugi prišlec pa je bil — kot je izgledalo — manj napadalen, in ko je uvidel, da je mehanik »novinec«, mirno dejal:
— Midva sva družabnika tvojega gospodarja in greva ...
Zdaj je mehanik zagledal v rokah prvega prišleca pištolo. Moral se jc odločiti v trenutku, Tom je bil v. Gerijevi sobi in če bi ta dva gangsterja »vpadla« iznenada v Gerijevo sobo, bi bilo vprašanje, kako bi se Tom rešil. Tom je pritisnil na sprožilec. Iz rok gangsterja Je padla pištola, slišati pa je bilo tudi krik. Strel je pomagal, kajti'»gospoda« sta bila v trenutku pri Izhodnih vratih.
— Povej svojemu lopovskemu gospodarju, da bomo že še obračunali. Ne bo nam ušel. Povej mu tudi, da sva Izvedela vse. Baraba.,.
Mehanik bi lahko oba ustrelil, vendar to ul bil njegov namen. Ni mu bilo žal, da je ranil
enega od gangsterjev, ker jih je mrzil. Sem je namreč prišel s Tomom s povsem drugo nalogo in o tej je vedno mislil. Naj potem gangsterji obračunavajo med seboj, kakor jih je volja.
Ko je zaslišal za sabo korake, se je mehanik obrnil. Zagledal je Toma. Ker je bil videti besen, ni vedel, kaj je storil z Gerijeni.
— Kaj se je zgodilo, Tom? Ali ni morda kaj v redu z Avo ... ?
Tom je šele zdaj pomislil, da se je pravzaprav končalo vse tako, kot sta pričakovala z mehanikom. Zato - ga je potrepljal po rami in se mu začel zahvaljevati za pomoč.
— Prosim te, povej mi rajši, ali je Ava končno prosta?
— O. K., mu je odgovoril Tom. Ali je pot prosta?
— Mislim, da jc. Morda naju čakala zunaj le dva Gerijeva služabnika.	,
Potem je mehanik pripovedoval Tomu o dogodkih na stopnišču.
Navzlic vsemu sta se z odločnimi koraki napotila proti izhodu. Srečala in videla nista nikogar. Skočila sta v avtomobil in pospešila hitrost, da bi Tom lahko čimprej videi Avo.
Tom je spotoma premišljeval, da je Ava zdaj že izven nevarnosti in da se lahko začne ukvarjati s to tolpo tudi policija. Spomnil se je na inšpektorja Kannetla. Spoznal je, da je dober In ambiciozen, zato sc je odločil, da mu bo jutri v New Torku poročal o vsem.
Rock Geri sc je dokaj hitro zdramil. Nekajkrat je stresel z glavo in že jc lahko razsodno mislil. Spomnil se je na vse, kar se je zgodilo, hkrati pa se razjezil na služabnike, ki Jih ni bilo nikjer. Segel je v predal mize, vzel pištolo in odšel iz sobe.
Klical je služabnika, toda odgovora ni bilo. Hiša jc bila prazna. Nikjer nikogar. Prijel sc je za ograjo In se začel počasi spuščati po stopnicah. Nikjer nikogar. Odpravil se je še naprej na vrt In spotoma spravil revolver v žep.
Na vhodnih vratih je spet začel klicali služabnika, Richarda In Me Donalda. Odgovora na klice ni bilo, slišati pa je bilo le preklinjanje.
— Tu sl, baraba, topov, prevarant. Tako torej delaš s služabniki. Pričakuješ jih s streli iz revolverja In jih poženeš Iz hiše kot pse.
Geri najprej ni razumel besed in se je zato začudeno ozrl okrog sebe. Vendar je kmalu doumel, za kaj gre. Res je bilo, da je svoja družabnika goljufal in da jima je Izplačeval le malenkostne dele dobička Igralnice. r*ežabnika sta mu že nekajkrat prej zastavljala neprijetna vprašanja v zvezi z delitvijo dobička. Toda Geri je energično zavračal vsa sumničenja. In zdaj mu je eden od družabnikov spet grozil. Morda sta zvedela resnico? V zadnjem času gre pač vse narobe. Toda, kakšni revolverskt streli, kakšno metanje iz hiše?
Ko je Rock Geri podrobneje pogledal na tisto stran, od koder je bilo slišati preklinjanje, je v grmovju spoznal obraz Kita, enega od njegovih družabnikov.
— Pridi Kit, je hotel reči, Geri, toda iz ust ni spravil niti ene same besede. Resnično ga je želel povabiti v vilo, da bi se tam v miru pogovorili o vsem in da bi Geri povedal, kaka nevarnost grozi, saj je bil prepričan, da je bil Tom predstavnik gangsterjev z zahodne obale.
Na Gerijevo škodo Kit ni videl, v kakšnem položaju je bil Sef gangsterjev — Geri. Zato sl je razlagal vse po svoje. Presenetilo ga je le dejstvo, da Je po takšnem ravnanju stal Geri pri vhodu v vilo in predstavljal dobro tarčo za streljanje. To ga je vznemirilo. Toda, ko je Geri ponovil vabilo In ko je zdaj zagledal v Gerijevih rokah pištolo, je dojel vse. Menil je, da ga hoče Geri prevariti, da bi se pokazal Iz zaklona. In ga nato ustrelil. Odločil se je, čeprav se doslej še nikoli ni odlikoval kol strelec. Slišati je bilo strel.	.
Na ustnicah mu je »zaigral« nasmeti ko je videl, da je zadel Gerija, zato se je tudi pokazal izza grmovja, da bi lahko bolj sproščeno užival, že je začel Kit hvaliti sam sebe, ko se je Geri obrnil (Kit ga Je zadel v želodec, taka smrt pa je počasna) in mojstrsko zadel Kita v čelo. Geri je znal rokovati z orožjem.
Rock Geri jc spoznal, da so mu šteti trenutki življenja. Zato sc je začel plaziti nazaj v vilo, da bi uničil za sabo vse, kar bi lahko govorilo o njegovi dejavnosti. Bal se je, da bi Jeni (ki še zdaj ni na prostosti) obtožili sodelovanja. Nihče pa ne bi mogel dokazali nične nedolžnosti.
Žene - heroji
Seveda taka pisma niso biia všeč naci-stičnemu režimu, zato jo je gestapo zaprl in jo poslal v taborišče VValdheim. Vendar materini nasveti sinu niso pomagali. Pozneje je padel na fronti. Kmalu zatem ji je umrl mož.
PODATKI O PEENEMLNDU
Zena je bila obupana. Njena mržnja do nacizma jc bila brezmejna. Razmišljala je, kako naj se maščuje. Toda kaj je lahko storila v taborišču?
Frau L. in Lise sta se zelo zbližali. Postali sta prijateljici. Kmalu sta si zaupali vse .svoje življenje. Frau L. je Lisi hekega dne pripovedovala o delu svojega moža v oporišču Peenemunde. Frau L. je bila tam tudi sama, od moža pa je marsikaj izvedel^.
Tako je Frau L. odkrila Lise, kje je lo oporišče, v kakšnem položaju je in kako je kamuffirano. Lahko je celo narisala nekatere podrobnosti.	y
Lise Graf jo je nagovarjala, naj pove še kake podrobnosti, četudi spočetka ni vedela, kako ji bo vse to 'koristilo.
In še enkrat se jc zgodilo nekaj, kar je videti neverjetno: da je iz taborišča krenilo v London pomembno poročilo. Lise je našla navzlic skrajno neugodnim pogojem zvezo, po kateri je do središča v Karlsruhe poslala načrt in vse ostale informacije o oporišču Pcenemunde, ki jih je izvedela od Frau L.
Dva meseca pozneje so bombardirali oporišče tajnega orožja, ki so ga nacisti nameravali poslati na London. To. je bil strašen udarec za hitlerjevski vojni stroj.
Čas je mineval, položaj v taborišču sc jo iz dneva v dan slabšal. V ženskem oddelku, kjer jc bila Lise, je bilo šfe več Francozinj in žena drugih narodnosti. Bile so zaradi slabe hrane, težkega dela in gestapovskega mučenja izčrpane do smrti. Lise Graf ni bilo več prepoznati. Mnogo žena okrog nje je umrlo. Skušala je, kolikor je mogla, dvigniti moralo, čeprav je tudi sama večkrat skoraj obupala. Vendar jc ostala živa.
OSVOBOJENI IVALDHEIM
Taborišče v Waldheimu so 6. maja leta 1945 osvobodile sovjetske čete, ki so na tem območjh naglo prodirale v srce Nemčije. SS se ni posrečilo uresničiti načrta, da bi povsem uničili taborišče in ujetnice premestili na zahod oziroma jih pobiti, kot so to storili z mnogimi drugimi taborišči.
Tako je Lise Graf lahko kakšen leden pozneje krenila v Francijo s transportom »živih trupel«, zbranih v različnih nacističnih taboriščih.
Iz rodnega Strassbourga je odšla v Nem« čijo kot neizkušen otrok, sedaj pa sc vračal kol žena s tako strašnimi izkušnjami, Toda ohranila je mnogo moči in volje. Sklenila je uresničiti sedaj to, o čemer je sanjala. P<* krajšem odmoru je krenila v Pariz. Posrečijo se ji je dokončati študije. Pričela je z delom kot igralka.
Kmalu je uspela v karieri. Igrala je v nckaterilh pariških gledaliških hišah, kmalu je ustanovila celo filmski atelje, nastopila i je v filmih »Samo enkrat ljub1««, »Zlata žena«, »Pričakovani gost« itd.
VELIKO PRIZNANJE
Njenih vojnih zaslug niso pozabili. Takoj po končani yojni 1. 1946 ji je'general de Gnu-ilc, ki je takrat načeloval prvi povojni vladi, podelil odlikovanje »medaljo odpora« ?.x delo v Karlsruhe.
£>ne 31. oktobra 1953 je bila posebna Oo-vesnost na dvorišču pariškega »invalid -ga muzeja«. General Kiinig je pripel na njene prsi najvišje francosko odlikovanje — »•, ino medaljo«.
Lise Graf je bila ob tej priložnosti x črni-j ni, s črno francosko čepico na glavi, sioves- 1 na in - skromna hkrati, vendar ic bila 4 srečnejša kot takrat, Ko jc prejemala aplavze na razsvetljenem gledališkem "odru. Ptcd fotografi sc ni mogla, ve- vzdržati: planil* je v jok. '	.	_ '
KONEC i
zadnja stran • zasavski tednik
Četrto agregatno stanje
e
s
Doslej so splošno menili, da obstojijo tri agregatna stanja snovi: trdno, tekoče in plinasto. Fiziki pa so v zadnjem času prišli do odkritja, da obstoji tudi četrto, in sicer »stanje tankih slojev«. To so enocelični sloji, ki se v določenih okoliščinah pojavljajo na površini raznih teles.
reakcij, katerih izvor do danes ni bil poznan.
Takšen je na primer oksid-ni sloj, ki nastane na kovinah, ki oksidirajo. Ta sloj ni čvrst, niti tekoč, niti plinast, ker pa znaša njegova debelina le nekoliko miljonink milimetra, ga opazimo le z mikroskopa. Ta pojav imenujejo znanstveniki »nukleari-zacijo«, pripomogla pa bo pri razlagi nekaterih bioloških
Učiteljica rešila učencem življenje
Samo prisebnosti učiteljice se mora zahvaliti za svoje življenje 34 angleških učencev. 40-letna učiteljica Phyl-svoje učence na poti v šolo v lis Andrevvs je spremljala Herford. Nenadoma se je šofer med vožnjo nezavesten zgrudil na krmilo.
Učiteljica, ki je sedela za šoferjem, je takoj spoznala nevarnost; težki avtobus je dirjal po ravni cesti naprej brez voznika. Bliskovito se je odločila. V enem skoku je bila pri šoferju in nezavestnega odvlekla od krmila. Takoj je sedla na njegovo mesto in posrečilo se ji je ustaviti veliko vozilo nepoškodovano.
• Takoj nato se je še sama
#	zgrudila. Dobila je živčni S šok in so jo morali prepe-
•	ljati v bolnišnico skupaj s S šoferjem, ki je dobil srč-® ni napad.
FILMSKI DROBIŽ
S Preden je Anna Magnani prevzela vlogo v filmu »Tetovirana roža«, ji je neki znanec dejal: »Po krivici te napadajo. Poskusi vendar uničiti sovražne kritike, sicer ne boš imela nikoli mirni« »Zmotno mnenje,« je resno odgovorila igralka. »Najbolje jih razorožim tako, če se z njimi spoprijateljim!«
humor - humor - humor
—	Koliko je 2 X 2, prijatelj Kovač?
—	Me vem, zmanjkalo je toka!
• Simone Signoret, francoska filmska igralka, je v ameriški TV oddaji »ženske tega sveta« izjavila: »Storila sem vse, kar sem mogla, vendar nisem dobra mati. S hčerjo nisem ravnala kakor moja mati s svojimi otroki. Zaradi tega nisem hotela pozirati s hčerjo, dokler je bila dojenček. Nisem dovolj dobra mati, da bi lahko izkoriščala to za reklamo!«
® Neki časnikar je poprosil Johna Wayna za intervju in dejal, da ga bodo oddajali prek radijske mreže štirih držav. Igralec je privolil in ob koncu vprašal, za katere države gre. Veselje je bilo kratko. Odgovor se je namreč glasil: »Za San Marino, Andoro, Liechtenstein in Monaco ...«
IZ ALBUMA FILMSKIH IGRALK: Maria ScheU
Rekli so
»STRASNO JE Stareti sam. Moja žena že štiri leta ni imela rojstnega dne!«
Wlnston Churchill, angleški državnik
Sovražim bike
Osebno nimam nič proti živalim In sem pripravljen
ren zaklon. Na žalost me je kratko mukanje opozorilo moj prvi nasprotnik me ni prenehal nadzorovati. Položa; je bil tragičen.
že sem videl dve peklenski živali, kako igrata prek zida čudovito partijo odbojke, pri tem sem jima jaz za žogo Vendar nisem izgubil hladnokrvnosti. V dveh skokih sen zavzel zavetje na vrhu zidu, da bi bil na varnem pred šunk
prispevati svoj delež društvu za varstvo živali, da bi ščitilo rogov. Bika sta se mirno ustavila in se v bližini začela
»TUDI NASE ideale pretke-jo sčasoma gube, žilice in brazgotine!«
Andre Maurois, francoski književnik
bolhe in vse druge živali
»STRASTNI KADILCI ne kadijo med dvema obrokoma, temveč jedo med dvema ka-jama!«
Francoise Sagan, francoska pisateljica
»NAJLAŽE JE Waltu Disne-yu. Kadar ni zadovoljen s kakim igralcem, si nariše drugega!«
Pictro Germi, ital. filmski režiser
»NAJVECJI TALENT, ki ga lahko ima politik danes, je sposobnost nejasnega izražanja!«
A rt Buchvvald, ameriški satirik
»ZENSKA LAZE pozablja kot moški, zato pa se tudi laže spominja tega, kar je pozabila!«
- '	Agatha Christie,
angleška pisateljica
pse, slone, hrošče, morske pse, na zemlji, samo ne bikov.
Med njimi in mano je namreč že star neporavnan račun. Bil sem še mlad študent in sem z nahrbtnikom na plečih obiskoval slovito področje jezer v severni Angliji.
V področju jezer je treba, ko greste po stezah, hoditi prek neznanskih travnikov, ki jih ločijo nizki zidovi iz ploščatih kamnov. Torej vsakokrat, ko sem prišel na kak travnik, in še nisem bil na tretjini poti, so se že prikazali rogovi in puhajoče nozdrvi bika nizko pri tleh. Le-temu se je očitno zdela nezaželena moja prisotnost na njegovem travniku. Tako sem si slednjič pridobil znatno spretnost pri teku prek travnikov In preskakovanju zidov.
Vse bi bilo mnogo preprosteje, če bi mogel na travniku, ki sem ga nameraval prekoračiti, že vnaprej razločil bika. A kako naj bi na daljavo dvesto, tristo metrov ločil to hudobno pošast od miroljubne krave? Naposled se me je usmilil neki kmet In ml zaupal nezmotljivo pravilo: »Stvar je zelo preprosta; bik je vedno sam na.svojem polju. Kadar vidite več živali, so krave. Kadar vidite eno samo, Je bik.«	9
Naslednji dan sem Imel priložnost preizkusiti ta nauk. Dolgo sem se klatil po skalovju pri Helvelynu, proti koncu popoldneva pa je začel padati droban dež. Mahoma sem na levici dvesto metrov daleč opazil obrise goveda, ki se je že obračalo proti meni. Brž sem se ozrl naokoli: nobene živali na vidiku, žival je drobendjala proti meni. Dve sekundi po-onstran zidu. Že sem mislil, da jo bom
pasti. Moj položaj pa Je bil skrajno neudoben in dež je Ul bolj kot prej a Pa še nočiti se je začelo. Bila je že skoraj trda tema, ko se ml je zazdelo, da slišim korake. Poln upanja sem zavpil. Odgovoril mi je klic. Trenutek pozneje se j< pod zidom ustavil Škot v krilcu, turist kot Jaz.
»Kaj pa počnete tam gori?«.je zavpil. »Glej ga no! ...«
Tisti mah je opazil bika dva metra pred seboj. V skoku je bil pri meni.
»Lahko bi me opozoriti«, Je sopihal. »Uf. Kaj vas je pred tem bikom strah? Ni vam treba drugega kot preiti na drug pašnik. To je sila preprosto. Da se razloči bika od krave, je treba samo šteti. Kadar je samo ena ...«
Prekinil sem ga, da bi mu pokazal samotnega gosta sosednjega travnika. Obraz se mu je zmedel, potem pa spet zjasnil:
»Gotovo sva v izrednem položaju, toda sprejeti ga morava s humorjem.«
Na položaj sva gledala s humorjem deset minut, dotlej, da sva ugotovila, da Imava tobak, vžigalice pa ne. Na vrhu zida pa je bil en sam kamen, na katerem je bilo mogoče sedeti.
Bila Je grozna noč. Na srečo se v Angliji poleti naglo zdani. Megla, ki je zamenjala dež, se je dvignila ob prvem svitu. Razločila sva obrise bikov, ki sta se pasla.
Misli na zajtrk so prešlnjale moj želodec z morilsko silovitostjo. Moje oči so se srečale s tovariševimi In videl sem, da je potipal taborniški nož. Ne upam si pomisliti, kaj bi se zgodilo, če tedaj ne bi prišel kmet, noseč golido v eni ln pručko v drugi roki. Ko je zgnal vkup oba bika.
zneje sem bil že onstran zidu. Že
poceni odnesel, ko se je na desnici razleglo mukanje. Skozi  --------,—	_	.	...	,
droben dež sem razločil par rogov, naprej pa nič: žival je je položil pručko na tla in Ju jel molsti. Odtlstlhmal sem bila sama na travniku. Brž sem se umaknil k zidu, misleč, postal zagrizen pristaš bikoborb.
da ga bom lahko preskočil in našel onstran razmeroma v a-	Robert Escarpit
A
K