ZA VSAKEGA NEKAJ str. 6 DAR IN SKRIVNOST str. 10 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 24. januarja 2002 Leto XII, št. 2 Pavlova Vida Slovensko drüštvo Avgusta Pavla in slovenska samouprava v Somboteli se vsikšo leto januara in avgusta spomina Avgusta Pavla. Letos 2. januara je minaulo 56 lejt od tistoga mau, ka je Avgust Pavel mrau. Letos smo se v Somboteli spominali na njega z njegovimi prevodi slovenskih ljudskih pesmi v madžarski jezik. Avgust Pavel je oprvim ob-javil prevode ljudskih pesmi leta 1909, po tistom dugo nej prevajo. V 30. lejtáj 20. stoletjapamed drügo bojno je začno pá intenziv-no prevajati prozo pa pesmi. Nej samo slovenske, liki hrvaške ljudske pesmi je tö prevajo. Po bojni bi rad vodau té svoje prevode. Tau se ma nej posrečilo, ka je 1946. leta mrau. Prevode slovenskih ljudskih pesmi so 1967. leta vödali v Murski Soboti s pomočjauv Vilka Novaka, (Slovenske ljudske pesmi. = Szlovén népdalok. Pomurska založba. Murska Sobota, 1967.) V Somboteli so pa vödali izbrane prevode in pesmi Avgusta Pavla 1986. leta, gda bi biu 100 lejt star (Pavel Ágosíon vdlogatott műfordítasai es versei. Szombathely, 1986.). Pesmi je vöodebrala in knigo uredila (h)či. Judita Pavel. Nad temi so tüdi prevodi slovenskih ljudskih pesmi. Za Pavlov večer 12. januara 2002 smo si edno takšo pesem vöodebrali, štere temo poznajo Slovenci v Železni županiji tö. Tau je pesem o Lejpi Vidi, štero poznajo vsi Slovenci, nej samo v Sloveniji liki v Italiji pa v Avstriji tö. Pesem o Lejpi Vidi ma dvej varijanti. Najbole zna-na je tista, v steroj Lejpa Vida, mlada mati, plenice peré svojma maloma sineki v maurdji. Gnauk samo pride eden arabski pirat (ka-lóz) pa go vkradne. Lejpi Vidi dobro dé na tihinskom, depa furt djauče za svojo dejte. Drügo varijanto poznajo na Štarejskom, v Prekmurji pa pri nas. V tej pesmi ali parpovejsti mlada Lejpa Vida sreča kačo. Vida sé kače ne zbogi, da go prosi, aj go rejši, ka je zakunjena. Da go rejši, té lejpi kralič grata, pa sé oženiti Pesem so naj-oprvim dojspisali pred 160. lejtami. Tau pesem je iz slovenščine v madžarščino dojobrno, prevedo Avgust Pavel. Lepa Vida proso plela, Jako rano pred zorjami. Lepa Vido plela proso, Stepeno je najšla roso: " Da bi, Bogdaj, moje bilo. Kaj nicoj je tod hodilo. Kaj nicoj je tod hodilo. Rano roso je strosilo!" Vida kolest gaztalanít. Aligpirkad meg a hajnaj mam a mezore talpal. Piso reggel ügy talalja, hogy kolese megkuszalva. meg van torve harmatjaba. "Oh barcsak az enyém lenne, ami itijart ejjelente!" Pri nas na Verici pa par-povejst parpovejdajo o Lejpoj Vidi Na Pavlovom večeri je parpovejst, štero je Kareci Krajcari parpovejda-la na Verici Ana Merkli (Ščednjarska Nam), gorparštejla Ibolya Dončec. Parpovejst je v madžarščino pre-vedla Eva Krajcar, v Somboteli stejla Erzsi Horvath (Šubarna). Po tistom so člani drüštva recitirali pesem o Lejpoj Vidi, štero so dojspisali pred 160. lejtami. Slovenski so šteli: Ana Bočkor, Eszter Aranyi pa János Csárdi. V madžarščino je pesem dojobrno Avgust Pavel. Madžarsko so pesem goršteli: Erzsi Aranyi, Kitti Mádé in Viktor Csárdi. Na slejdnje so tázospejvali „0, dekla ne daj se na pavra” iz pesmarice „Füč-kaj, füčkaj fantiček moj”. Ta pesem tö o toma guči, kak si aj dekle vöodaberejo svoj par. Tistim, šteri so pesem gučali, so pomagali spejvati eške Anča Braunstein, Ti-mea Aranyi pa Judita Pavel, štera jim je pesem navčila. Marija Kozar 2 Ka vse sé je Zgodilo v Sloveniji lani Kak hitro ide čas Tak, pa je pá za nami ešče eno leto. Sto bi si li mislo, kak hitro ide čas. Pred nami je novi dva-najst mejsecov, za stere še ne Verno, ka de sé Zgodilo. In če človek malo premisli, je dobro tak, ka ne vejmo vse za naprej. Kak bi pa vačik bilou živlenje Zanimivo? Bush pa Putin sta sé srečala v Sloveniji Sé pa zatou živo spomnimo vsega, ka sé je Zgodilo lani. Za Slovenijo leko pravimo, ka je bilou leto 2001 puno lepi pa tudi malo menje lepi stvari. Od tistoga, s šterim sé leko valimo, smo si najbole zapomnili lanski obisk ame-riškoga pa rusoškoga predsednika na Brdi pri Kranji. Bush pa Putin sta sé v deželi na sončni strani Alp srečala prvič, sé pogučavala od vsega mogoučoga, na konci pa je Bush pozvo Putina na svoj ranč v Teksas. Kak smo zvedli, je Putin njegovo vabilo sprejeu pa tudi šou na Bushovo farmo. Idemo v Evropsko unijo Slovenski politiki tüdi pravijo, ka je bila država zadovolna z lanskim letnim po-ročilom Evropske komisije o napredki kandidat^ Vsi vüpajo, ka de Slovenija pri-stopno pogodbo z Evropsko unijo podpisala decembra 2002, v Evropsko unijo pa stopila med prvimi. V leti 2001 je Slovenija stopila s 14 zaprejtimi od vseh 29 obravnavanih pogajalskih poglavij, do konca novem- bra pa je imela zaprejtih 22 poglavij. K Evropejcom sé pakiva tüdi Madžarska. "Slovenija ma dobre odnose s svojo severovzhodno sose-do," pravijo politiki. In takši odnosi so bili tudi v leti 2001. Državi nemata od-prejtih nikših dvostranskih vprašanj. Leko sé povalimo, ka sta Slovenija pa Madžarska po več kak 30 letaj dobili prvo direktno železniško povezavo. Nova proga je omogočila najkrajšo pot med sevemojadranskimi pristanišči in vzhodno-evropskimi državami. Leto 2001 smo si zapomnili tüdi po tom, ka je biu madžarski predsednik Ferenc Mádl na prvom uradnom obiski v Sloveniji, Budimpešto pa sta obiskala predsednik države Milan Kučan in premier Janez Dmovšek. Od-bor slovenskoga parlament ta za zunanjo politiko pa je med drugim razpravi od madžarskoga zakona o Madžari v sosednjih državah. Tej zapovedavle ništerne privilegije na Madžarskem za pripadnike madžarske manjšine iz šestih sosednjih držav. Zakon je začo valati s prvim januarom 2002. Fuzbal je najboukši Ka pá ne bi skouz pisali samo od politike, naj napišemo, ka so bili lani uspešni tudi športniki. Ešče najbole so sé izkazali slovenski füz-baleri. V skupini z Rusijo, Jugoslavijo, Švico, Luksem-burgom in Ferskimi otoki je slovenska reprezentanca ostala neporažena. Tekme za uvrstitev na svetovno prvenstvo, štero de v Koreji pa najaponskem, je končala z zmago v Bukarešti, gde je pomagala Romunijo. Zani-mi vi podatek je, ka je na zadnjoj tekmi nogometaš Mla-den Rudonja v 53. nastopu za reprezentanco dau svoj prvi in odločilni gol. Za Slovenijo pravijo, ka je fuz-balerski čüdež. V državi je samo 28.500 registreraniih fuzbalerov, pa so si vséeno prišpilali karto za svetovno prvenstvo. Kakšen de rezul-tat na svetovnom prvenstvi, mo vidli junija. Vse je nej bilou najboukše Tudi leto 2001 je nej bilo prizanesljivo z naivnimi nesrečami. Kmetom je največ problemov delala süča, zatou je državni zbor sprijo in terven tni zakon za pomoč pri odpravi posledic. Država de mogla za odpravo posledic süče, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu dati približno 5,5 milijarde tolarjev. Državne pomoči so deležni tisti, šteri majo več kak en hektar kmetijske površine, interventni zakon pa uvaja razlikovanje med sušnimi območji in novi način talala sredstev pomoči - nepos-redno upravičencem. In ka nas čaka? Tou nišče ne vej. Politiki že majo svoje načrte, gospo-dar stveniki tüdi. Ali naj vam povemo, ka sé tüdi k šlogar-ci ne splača iti. Za vsakšoga de leto 2002 takšno, kakšno si sam napravi. Dejan Fujs Človeške vrednosti Nas, lüdi leko na dvauje raztalane. Tej edni so vsigdar v „svetlosti”, tej drugi pa v „senci”. Pa tau je vendar etak vreda do tistega mau, dočas tej edni ne gledajo doj te druge. Ka buma dosta nas je takši, steri sé zvišamo. Če nas v živlenji zaodi kakša „svetloča”, te tak mislimo, ka smo samo mi nika. Tej drugi so samo za naše pleče valaun. Nega na svejti takšoga človeka, ka bi nikše vrednosti nej noso v sebi. Steroga za sploj nauroga držimo, Večkrat kaj takšega vej, kami nej. Te misli so mi zatok napamet prišle, ka sam etognauk pá televizijo gledala pa sam sé nika navčila. Eden hirašen pevec je emo program pa je ja lepau spejvo. Kamera je napona njega kazala. Njegve črevle, lače, kaput, srejco, obraz, njegve vlase. Kamera je Včasin-včasin zatok malo zablaudila pa je kazala, kelko dosta-dosta lüdi dela za njegvimi plečami. Goslarge, moški pa ženske, ki vcuj popejvajo pa cejlomi koncerti „farbo” dajo. Samo etak tak Íepau vöpride toga pevca glas. Če bi sam mogo popejvati, buma bi sé vsi čüdivala kak bi tau srmačko bilau. Pa te mi lüdje? Ka mi delamo, gda sé edna takša lejpa pesem dokonča? Ploskamo, deremo sé, pevci ime krčimo, sámo njega svetimo. Pa on? On sé nanizava, sé da svetiti pa enim eške telko napamet ne pride, ka bi z ednov rokauv nazaj pokazali na „pomočnike”. Nej, nej bi njim krona doj spadnila z glave. Ka sé leko od etakšoga kejpa navčimo? Tau, ka nas je žau dosti takši. Tau sé naprej da v kakšni delavni kolektivaj, sé naprej da v držinaj tü. Dosta nas je takši, ka sé sploj bojimo za tau „krono”, ka go na glavej nosimo. Kelko pa kelko takši lidi geste, steri so na delovnoj mesti čednejši kak Šef. Depa naprej je nišče ne pisti pa jim nišče ne prizna delo. Kelko starišov geste, steri tak misli, ka je krau on doma pa sé ne šte drugi nišče nej. Tej drugi so samo za tau, naj delajo pa tüma baudejo. Eden-eden takši „krau” samo te gor pride, ka je tau, če si vsigdar v sena, gda sam tü velkoga spadne pa v senco zleti. Samo te zna, ka je tau, želeti priznanje (elismerés), samo te vidi, kak je te, gda te nišče napamet ne vzema. Zdaj, ka je že pá nauvo leto, bi dobro bilau, če bi sé mi lüdje malo pobaukšati. Več poštenje dali eden drugomi, več zavüpanja pa de te vsem ležejše. Mislimo vsigdar na tau, ka vsakši človek nosi nikšo vrejdnost v sebi. Vsakši nika takšega vej, ka ge nej. I.B. RADIO MONOŠTER UKV(FM) 106,6 MHz Od pondejlka do Sobote od 16. do 17. vöre, v nedelo od 12. do 14. vöre. Porabje, 24. januarja 2002 Papiri pripovejdajo Senički dühovnik v Merki Z Vogrskoga so od 1880. leta odhajali lidgé v Merko. Največ ji je odišlo med 1905 in 1907. Tau so bili zvekšoga pavri, šteri so doma nej mogli živeti na svojom grünti, ka je dosta mlajšov bilau v držini. V Merki so delali v fabrikaj in rudnikaj (bánya) v državi Ohio in Pensilvanija. Iz naše Slovenske okrogline (Prekmurja in Porabja) je tö dosta lüdi odišlo v Merko, ka bi si penaze zaslüžilo, s penezi grünt küpilo pa ižo zozidalo. Pri nas je tö v dosta držinaj bilau deset pa več mlajšov. Mali grünt so vsikšoma gnako raztalali, tak ka je na ed-noga trnok malo spadnilo. Zatok so ništerni raj odišli v Merko. Iz Slovenske okrogline je med 1899 in 1913 odišlo v Merko skor 7000 lüdi. Samo z Dolenjoga Senika ji je leta 1901 odišlo stau lüdi. V letaj 1909-1914 je iz devet naši vesnic odišlo na Vogrsko 93 lüdi, v Merko 604, v drüge države pa 100 lüdi. Slovenci v Merki so na začetki živeli na ednom küpi, ka bi si leko drüg drügome pomagali. Najprve so sé zdrüžiti evangeličani 1910. leta, katoliško faro so ustanovili 1913. leta. Sprva so sé organizirali samo zavolo vöre pa kulture, sledik so politizirali tö. Z Vogrskoga so poslali v Merko dva dühovnika: 1912. leta evangeličansko-ga pastorja dr. Ernesta A. Stieglerja, 1913. leta pa katoličanskoga dühovnika Lovrenca Horvata z Gorenjoga Sinika. (Stiegler je biu Nemec iz Soprona, pa sé je v Merki navčo po naše gučati.) Badva sta mogla politizirati tö. Naše Slovence v Merki so agitirali, naj politizirajo in pomagajo tistim, šteri tau pravijo, ka smo mi nej Slo-venge liki Vendi, šteri so od Keltov. Tau agitiranje je bilau eške üše po prvi svetovni bojni. S tem so tau steli dosegnoti, ka bi v Trianoni 1920. leta Kraljevina Srbov, Horvatov in Slovencev nej dobila Prekmurje, liki bi ostali vsi Slovenci Slovenske okrogline na Vogrskom. Lovrenc (Lőrinc) Hor-váth sé je naraudo 11. junija 1883 na Gorenjom Siniki. V dühovnikaso ga posvetiu 27. junija 1906. Po tistom je biu kaplan v fari Szentelek (1906), Sv. Jurij, Rogaševci (1906-1907), v Murski Soboti (1907-1910), Tumišču (1910-1911), Vas-vörösváru (1911-1913). 1913. leta so ga poslali v Merko v slovensko faro Bridgeport v Connecticutu, ka bi skrb emo na Slovence iz Slovenske krajine, ka bi sé nej padašivali s Slovenci iz Avstrije, iz Kranjske. Eške tisto leto je üšo tadale v Perth Amboy v New Jerseyju, od tistec pa v Windbar v Pen-silvaniji. Leta 1916 je v Varaši Chichago začno vöda-vati prve slovenske novine v Merki: Zvejzda Vogrski Slovencov. Zvün toga je vödavo eške Kalendarza Vogrszke Slovence vu Ameriki za leto 1922 in novine Sztrázsa. Leta 1913 je kratek cajt biu v Bethlehemi, po tistom pa eške gnauk. 1941. leta je nikakoga tam pokopo. Gda pa gde je mrau v Merki, pa ne vejmo. (V Zvejzdi Vogrszki Szlo-vencov 13. januarja 1917 leko štemo, ka sé je Kareli Kranjec! iz Sebeščana in Karo-lini Gašpar z Dolenjoga Sinika rodila (h)či Ilonka, šteroj sta bila botra Geza in Marija Bölec.) V Bethlehemi so ustanovili katoličansko faro 1913. le- ta. Slovenci so meli svojo mešo v slovaškoj cerkvi. Od nadškofa (érsek) so prosili slovenskoga dühovnika. Merkanarski nadškof pa je proso mariborskoga, naj pošle ednoga slovenskoga dühovnika. Tam ji je tö malo bilau, zatok so poslali v Bethlehem za slovenskoga dühovnika ednoga slovenskoga frančiškana iz New Yorka. Ta je biu doma z Do-lenjskoga, pa je nej znau po naše gučati. Zatok so vsi nej bili zadovolni z njim. „Edna mala strankica bi rada mela g. Horvat Lovrenca za plebanoša, posebno njegove' lüdje iz siničke krajine, ki je pošten bio v Bridgeport za slovenskoga kapte-na. ” Depa Zaman so ga pozvali v Bethlehem, nadškof nej dovolo, ka bi tam austo. Za toga volo so Sinčarge raj tadale ojdli v madžarsko cerkev, kak bi poslüšali mešo dühovnika z Dolenjsko-ga. Sledik so sé vözmirili in vsi Slovenci začnili zidati svojo cerkev v Bethlehemi. Lovrenc Horvat je napiso edno pesem tö, štero so leko šteli v Zvejzdi Vogrszki Szlo-vencov, Kalendarji (1922) pa v novinaj Domovina (štere je v Budimpešti vödavo Aleksander Mikola). Pesem Ka „Hočeš” je Horvat napiso prauti Jugoslavija štera je dobila Goričko in Ravensko (slovenske krajine iz Železne županije) tö, nej samo Dolinsko (slovensko krajino v županiji Zala): Jugoslávskalovina je naša Domovina! Kakjáger je nazávca Tak sláv na goričánca. Glej goričko ravénec, Pleté ti sláv tám vénec. Dobiš glavo, korono V cejlom žitki boš pomno. Turbo nosi jugosláv, Prázna je, pa troubi na glás: Goričánec, gde kaj máš Vkraj ti vzemem, če na dáš. Cotaš, ronjaš, kaj „hočeš”? Dám jas tebi, ka iščeš. Vdári ostro ravénec, Tü máš trpaš, svoj vénec. O siničkom dühovnik in Slovencaj, šteri so odišli iz Slovenske krajine v Merko, leko eške dosta vse štete v knigi Mihaela Küzmiča, štere si leko na pausado vzemete na Bibliobusi, šteri na kraci pride iz Murske Sobote. /Kuzmič, Mihael: Slovenski izseljenci iz Prekmurja v Be-tlehemu v ZDA 1893-1924: naselitev in njihove zgodo-vinske, socialni politične, literame in verske dejavnosti. Ljubljana:Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001 (Mig-racije; 2)/ Marija Kozar Prvi z lejve v prvi vrsti je dr. Mirko Lenaršič. Pri njama tö eden dühovnik sedi. Tretji dühovnik je na pravi (desni) strani v drügoj vrsti. Što so uni? Gde so sé fotograferali? Poznate eške koga na kejpi? Dr. Miko Lenaršič (Gornji Slaveči 1882 - Nyőgér 1966) je biu plebanoš naTišini med 1906 in 1911, v Murski Soboti med 1911 in 1913 in na Dolenjom Siniki med 1913in 1924.V tom cajti so té kejp dojzeli. Prosimo, če spoznate koga na kejpi, pišite ali telefonirajte nam v uredništvo. Hvala! Porabje, 24. januarja 2002 4 Veseli večer v Čepincaj »Zavadi, sto ti je dau po riti!" 12. januara, v soboto večer, sé skur cejla ves na pete postavila v Čepincaj. Kaj bi pa nej! Če ji je pa takšen lejpi, veseli večer Čako v zadruž-nom daumi. Dröjštvo Čep--Čepinci je pozvalo ves goščice löjpat. Kakoli ka je vleti velka söjča bila, so goščice bile pau-radno veltje pa tak dobro zmo-čana, ka ji je človek poželo löj-pati. Kak dobro, ka pri tejm samo roke nöjcamo, lampe so nam pa slobaudno. Kakšno žu-borenjeje bilau! Kak če bi same ženske bile! Zdaj si pa zbrodi, trifrtale lidi je moškov bilau pa te štja kelko mladi! Nej Zaman, ka dröjštvo Čep-Čepinci ženske držijo gor, dapa ne pozabimo, ka so njim moški furt na pomauč. Na, mi smo zatok iz Porabja pelali par žensk tü, kak povejmo iz Števanovec Ano Ropoš, Iluša Dončec, s Traušča Ano Unti, z Gorenjoga Senika pa Micko Ropoš. Tau zimo, če mamo s seov kakšne dobre pojbe, kak z Gorenjoga Senika Ferenca Bajzeka, Lujzeka Hanžeka, s Števanovec pa Karčina Domitera pa ,Jo-žiko” Zankoč. Na, vej dočas smo sé vküp pobrali, je naš kombi tak vögledo kak okin-čeni krispan. Meli smo boriče, šibdje za mekle, košare, malo, velko drvenko, draut, kreppapire, škarice, naužice, štokedli... Dapa itak smo nej meli vse, ka gda je Joži staupo v kombi, je Včasik palinko isko. Koma bi tau na pamet prišlo? Dja, po pravici pove-dano, ranč mena, vej sam pa dja zvöjn sebe samo tehniko mejla, s seov. Zatok smo pa s cajtom tak šparali, ka smo poglednili krčmara pri Cifri na Seniki. Srmak Lujzek je štje te emo brigo. Košare je isko, ka je prej taum njau prejšnji večer, dapa kakoli je što, nikak so sé nej glijali. S krčmarom sta že skur vse gor vdarila. Ka, čeje pa eden zvöjn prejlončov, štje nodje tü daubo, malo sé je inan skvartejro. Krčmar sé ma je vejn bola radüvo kak sam gazda, gda sta skritoga najšla. Gda sam vidla, ka Lali štje mali stolec pa štokedli tü nese, sam mislila, ka sé z daumi vkraj kvartejra. Kaj pa! Te nam tau nej dojšlo, smo štje enoga vandroša, znanca iz Murske Sobote tü gor pobrali, steri je od podneva mau langnivo na Seniki, ka on prej fejs rad ma taum lidi. Zdaj nam je že rejsan samo rdeča pera falila od zar pa carinik, steri nam je malo začno tolmačiti, ka sé mi pelamo z busom, nej pa z kombijom. Dapa razmejni človek ne komplicirá preveč. Gda je gli šest vöra bila, sé je naš kombi postavo pred za-družni daum, tak ginau. Dja, ka če je dvorana bila skur prazna. Našim je bilau malo špajsno, ka prej bau, če nede lüstva. Samo čakajte, nej ka bi ji na konca telko bilau, ka nede zavole mesta. Buma za eno vöro je že tak bilau. Naši majstri so sé mogli gor spa-kivati na oder, naj vse več lidi leko pride. Te sé je pa takšno delo začnilo, ka sé je vse prašilo. Dapa gunte smo nej meli söje, tau so nam nej pistili domanji. Lujzek je štje ranč redno nej vcuj stano plesti košare, gda sé je gora kobacno s staucom vred, kak globaunec. Drügo nej, kak te „aranjoštji”, domanji stolec si nej najšo mesto pod gazdom. Na, vej sta po tistim njeva s Karčinom tak li ščukala s šiba-mi, Feri bači so me pa davali s slamov. Naš Jo-žika, on zatok trno rad ma ženske, Včasik sé je s svojo drven-kov med nje spravo. Samo ka, če so sé ženske furt vkraj mogle vugibati od njega, ka ji je s slamov furt drego. Iluš pa Ana Ropoš sta pa okin-čala s svojimi raužami boriča pa postavila za korine, tak sta njim stala kak „husara.” Ana so pa samo ku-karčno lupinje söjkali pa vlačiti skaus rame. Ana Unti furt napravijo nikšo lejpo presenečenje, kak Zdaj, ka so dva püšla naprajli že doma, dva pa taum za darilo organizatorom, Diani, Valiki, Editi pa našomi padaši, Vendeli Gášpari. Gvüšna sam, ka so vsi lejpo delo naredli, ka so sé cejli košari, drvenke, cejkarge vse dola küpili. En cejkar je gor austo, tistoga so pa postavili za licitacijo. Zdaj mi je že žau, ka smo Lalina mali stolec tü nej postavili na licit, na vej mo drgauč več pameti mejla. Naj si zatok ništja ne misli, ka smo samo delali taum. Stoli so sé skaus napunjavali z vrči, z dobrimi domanjimi poka- . raji, pogačami. Istino, ka so goščice tü vödržale skur do paunači. Nej smo vedli, Zakoj nam je cejli večer söjkala naus takšna dobra sauga. Vej gda so pred nas prinesli faj-nski golaž, smo Včasik zvedli. S punim želaudcom pa s flajsnimi nogami smo vsi na srteu šli, ka sta muzikanta cejli večer redno vlačila svojo škir. Vej ne mislite, ka so naši moški sami od sebe šli plesat. Dapa čepinske ženske so tü nej spadnile na glavau. Hajt, Vsakša si je ednoga odebrala, po tistom pa nej bilau ka. Mekla sé je doj ličila pa vsakši moški lovijo žensko, naj me samo z meklauv nej trbej plesati. Naj bi vidli Zidara Karčina, gda me je samo mekla ostala na srteli. Čepinski moški so si nika drügo štja tü vözbrodili. Eno dekio so doj posadili, en moški sé pa mogo z glavauv nut potegniti v krilo, no nej v gaulo, litji v šapko, naj nika ne vidi, drügi ma je pa na rit gor zaküro. Eden za drügom so sé tak li sipavali. Vej če je steri vönajšo, od steroga je daubo, si je čemere vöspuno nad njim. Če je človek v takšnoj dobroj drüžbi, med takšnimi dobrimi lidami, sé ma rejsan ne da domau titi. Etak smo mi tü samo na drügi den šli domau, vej je pa paunač minaula, gda smo sé vzeli prauti meje. Vö-ovadim, ka me je fejs migala tista dosta krajša paut do daumi, dapa nejsam vöjpala šofera na prepovedano delo nagončati. (Malo več štje v naslednjoj številki.) Besedilo in slike: Klara Fodor tü istina, ka sé ženske raj vo- Lojzek pa njegvo košaro. Joži sé je s svojov krbülov k ženskam spravo. Porabje, 24. januarja 2002 „Sreča" iz Meksikona Trplan Štefan iz Markovec na Goričkom si je tresti lejt nazaj tak zbrodo, ka de disi-diro pa srečo sproba. Preši-kalo sé ma je, istina ka je na začetki nej vse tak bilau, kak je mislo, depa vse je vred prišlo. V dosti lejpi mejstaj je delo v Meriki. Tak mislim, ka je najvekšo srečo- z že-nauv emo. Tam je spozno edno lejpo Meksikanko, Ofelijo. Ljubezen je velka bila pa ste sé oženila. Zdaj nej davnik sta sé pa nazaj spakivala k materi v Mar-kovce. • Kak ste Vi vMerikoPrišli, pa Zakoj ste nazaj domau Prišli vMarkovce? »Zatoga volo sam odišo, ka je te velko srmastvo bilau pa komunizem. 1963. leta sam odišo od rama. Te sam ešče samo 18 lejt star bijo pa sam sé tak odlaučo, ka odidem po črnom pauti po svejti. Najoprvin sam sé samo po Europi tepo ta pa nazaj, bijo sam v Nemčiji, Franciji. Gda sam vizo daubo, te sam odišo v Meriko, samo tistoga ipa je žmetno bilau tau dobiti.« • Kakšno je bilau živlenje v Meriki? »Ja, ovak je fajn bilau, ka prauti našomi rosagi je Me-rika bogata bila. Če je stoj taprišo, je velko bilau. Naza-četkije nej naleki šlaü, samo malo sam vedo angleški. Tam sam emo ednoga padaša, šteri je že prva taodišo pa mi je on pomago. Za tri dni sam že delo emo pa stanovanje, ka mi je padaš mesto dau na začetki. Ne brodi tau, ka bi ne vejm kakšno delo daubo. Pod sam puco pa sronjake. Takšno delo sam daubo. V New Yorki sam začno, tam sam delo deset lejt. Te sledkar sam že auf-cuk vozo dvigalo (lift), 66 štokov. Te ešča nej auto-matično bilau. Te mi je velki Varaš više prišo pa sam odišo v eden menši Varaš. Tam sé mi je pa sledkar tau nej vidlo, ka je mrzlo bilau. Na, pa te sam si tau zbrodo, ka v Kalifornijo odidem. Tam je najbaukše bilau pa najlepše. Edno stanovanje sam gor-vzejo, ka tam ram ne more dobiti, ka preveč doste pe-naz košta. Tam sam pet lejt v bauti delo, potistim sam pa šest lejt na eroplanski placi delo kak šofer, ka smo lidi nazaj zozidajo ali pa ešče vekše zozidajo. Zdaj če bi mi na eroplan trbelo vsesti, bi vendar prejk morje raj plavo. No, vej pa dja sam sé vsigdar bojo na eroplani, ka sam si furt brodo, naj samo srečno pridemo pa sam tablete djamau. Zdaj sé že vsakši de na morje, če malo časa ma.« • Držine tü ne odijo vküp, ka bi sé najšle? »Trno nej, ka so sé lidje raz-trausili po državi, pa več stau kilometrov so od ednoga druga. Na leto če sé najdejo dvakrat, te je že dosta. Steri sé pa šče pada-šivati, si tak najde. Zatok ples pa takšno dje, samo nej na teltja kak v SÍoveniji.« • Kak tau, ka vi po domanjom gučite? »Dja ranč trno ne vejm ovak gučati, pa sam malo pozabo töj gda sam tavö prišo v Meriko. Samo je mati k meni prišla.pa sam z njimi mogo gučati po domanjom. Gda sam tam bijo, sam ranč nej slovenski brodo pa računo, samo angleški. Če sé kakšno rejč škeš navčiti, te si ranč vozili. Tam je tau dobro, ka baukše slüžiš pa je vse falej, djesti pa gvant tö. Nej mujs višeše šaule meti, ka bi sé znajšo. Navaden človek ranč tak dobro leko slüži v fabriki, če sé znajde. Meni sé je v Floridi najbole vidlo. Tam je vsigdar vrauče, nej trbej zimski gvant. Doste lejpi drejv dje. Tam je gnauk svejta vse puščavabila pa so lidje posadili te lejpe drejve, paíme. Tam dež samo na leto eden mejsec de. Samo doj s plamin pride voda. Naprajli so jezera pa s tistim elektriko delajo pa te tak voda pride. Vejta ka, niti ednoga sumiča nega v Floridi. Če delaš, te leko tam živiš, če ne delaš, ne moreš tam živeti. Te sam po tistom v Meksiko üšo delat, tam je tü dobro vrejmen, samo vnoči je malo ladno.« • Ka pa na tau povejte, ka sé je lani Septembra v New Yorki zgodilo? »Tau je nišče nej Čako, ka bi sé takšno Zgodilo. Takšni Varaš po cejlom svejti nega. Lidje so takšni energični, oni tau vse preživejo, ka so krepki lidje. Tak mislim, ka ešče te dvej velki zidini tü vsakši boji. Dja sam ranč dvej leti nazaj tam bijo. Tam vrkar je lejpo, ka daleč vidi, cejli NewYork.« • Kakšne navade majo tam v Merikj ka vse ovak delajo kak v Sloveniji? »Vse je ovak, tak mislim, ka so petdeset lejt naprej oni. Pri nas de gnauk vendar tü tak. Tam saused sauseda ne pozna, vsakši samo deia pa dela. Včasik menja ne vejš sauseda, samo povejš, ka dober den pa kredi. Nišče „po vesi” ne odi k ednoma drugoma. Ti svoje padaše leko vöodabareš, sausede ne moreš. Pri nas de že pomali tü tak. Lidje vse več delajo, vsakši vse več šče meti, nauve rame, avtone... Prva je tau nej tak bilau, lidje so več časa meli za ednoga drugoga. Zdaj pa ne smejš ovak broditi, ka sé te ne navčiš.« • Zakoj ste si tak zbrodili, ka nazaj domau pridete v Markovce? »Prišli smo domau na Vikend 1996. leta. Moji ženi sé je povidlo pa smo si tak zbrodili, ka bi dobro bilau doma ostati, ka je mir, lejpa krajina pa bi fajn bilau tü živeti. Neščemo več delati, sa- Porabje, 24. januarja 2002 mo počivali. Meni sé vidi, ka malo v gauško demo, grbanje beremo pa maline kak gnauk svejta, gda sam mali pojbič bijo.« • Edno lejpo žensko ste domau pripelali, ona je z Meksikona, od toga mi malo povejte? »Ja, meni so sé meričke ženske furt vidle, ka so one takšne modeme pa elegantne. Midva sva sé v Meksikoni spoznala, gda sam tam delo. Pa sva sé tak Odlaučila, ka sé oženiva. Ona je trno dobra, prijazna ženska, vse napravi, nej je djizdavi« Na konci sam malo spitavala Štefana Ženo. Ona mi je tak nažmani tagučala, ka vrejdno bilau poslüšati. Dvej leti, ka so doma pa sé je lepau navčila slovenski. Ta je prajla, kaje moža tak spoznala, ka je on najlepši bijo tam v gostilni. Tak je lepau gledo njau, ka sé je njej tau trno vidlo. Pa ste sé povidla ednoma drugoma. Ženiíev je nej bila naleki, ka je gospaud Štefan mogo Ofelijo za rokau prositi. Mama pa ata sta tau prajla, samo tak leko njau odpela, če se zdata v cirkvi. Njena familija trno vördja Boga, edna sestra je nuna, apa-tica. Na žalost, njeni sta-rištje so Zdaj nej davnik mrli pa je ona nej mogla domau titi na pokapanji. Gda je ona tau zvejdla, ji je trno Žmetno bilau, je dosta djaukala, depa za nji trno doste moli. Trplan Ofelija se trno dobropočüti vMar-kovci, depa zatok srce go Včasik domau vleče. Dosta dela na kmetija ižo zidajo, slovenski sé vči. Tak mis-lim, ka gospauda Trplana vrejdno bilau vMeriko titi, ka si je lejpo žensko, z njauv pa srečo pripelo domau.« Valerija Časar Štiri knjižne novitete Za vsakega nekaj OD SLOVENIJE... Ruski premier na zasebnem obisku v Sloveniji Na povabilo premiera Janeza Drnovška je na enotedenski zasebni obisk v Slovenijo prispel predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov z družino. Premiera sta med srečanjem na Brdu pri Kranju soglašala, da so se odnosi med državama še posebej leta 2001 zelo razvili in poglobili. Kasjanov je poudaril, da si ruski predsednik Vladimir Putin zelo želi obiskati Slovenijo in da obstaja resna možnost, da do uradnega obiska pride še letos, verjetno spomladi. Premiera sta povedala, da je cilj obeh držav povečati blagovno menjavo na milijardo dolarjev v bližnji prihodnosti. Z ruskim gostom se je v Volčjem Potoku neformalno srečal tudi predsednik države Milan Kučan. Na čelu evropskega resorja namesto Bavčarja Potočnik Predsednik vlade Janez Drnovšek je pisno obvestil predsednika državnega zbora Boruta Pahorja o odstopu ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja, obenem pa je državnemu zboru za novega ministra za evropske zadeve predlagal vodjo pogajalske ekipe za vstop Slovenije v EU Janeza Potočnika. Preden bo Potočnik, ki je bil doslej ministrski svetnik v Drnovškovem kabinetu in vodja ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k EU, nastopil novo pomembno funkcijo, se bo moral predstaviti še pred matično komisijo DZ za evropske zadeve, kjer bo moral odgovarjati na vprašanja njenih članov. Kakšnih nepredvidenih težav ni pričakovati, saj je Potočnik zanesljivo kandidat, sprejemljiv za vse parlamentarne stranke. To pomeni, da se bo DZ z odstopom dosedanjega ministra za evropske zadeve seznanil na seji konec januarja, ko bo imel Bavčar, ki se je konec minulega leta odločil za odhod iz politike na čelo uprave koprskega Istrabenza, v skladu z zakonom o vladi v parlamentu svoj odstop pravico tudi obrazložiti. Na lanskoletnem že tradicionalnem knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu se je predstavila soboška založba Franc-Franc tudi s štirimi (jesenskimi) knjižnimi novitetami, ki so brez dvoma zani-mivetudizapo-rabske bralce. To so knjige, ki se vsaka po svoje dotikajo našega panonskega prostora in popeljejo bralca ali v Čarobno odmaknjenost in skrivnostnost Porabja, v svet bolj ali manj lahkotne poezije in seveda v otroštvo na vasi, ki bi bilo brez Čarobnega biciklina preveč prazno in pusto, da bi se lahko zapisalo v knjigo. Najprej je treba omeniti vodnik po Porabju z zgovornim naslovom slovensko Porabje. Čeprav je knjižica na prvi pogled drobna - slovensko Porabje bi si brez dvoma zaslužilo zajetno monografijo, ki pa seveda zahteva zajeten finančni zalogaj -ki jo pospremi dr. Zlatko Mur-šec, sicer generalni konzul RS v Monoštru, s temi besedami: „V Porabju človek zlahka pusti del sebe, predvsem zaradi ljudi. Če se z njimi pogovorite v njihovem jeziku, vas obvezno povabijo na palinko. Če vas že nekaj časa poznajo, ste dobrodošel gost na kolinah, ki so še vedno družinski praznik, ali pa na buči, praznovanju cerkvenega patro-na, ko se zberejo sorodniki in znanci iz sosednjih vasi”. Njegove besede so seveda toplo povabilo v porabske kraje, ki so v tej knjižici predstavljeni skozi zgodovinski, verski, publicistični, jezikovni in etnološki pogled. Knjižica je seveda pospremljena s foto- grafskim gradivom, na koncu pa so dodani tudi naslovi turističnih in gostinskih kapacitet. Skratka: dragocena knjižica, kije dobrodošla tako domačinu kot tujcu. Druga knjiga, ki bo prišla tudi v roke porabske-ga bralca v „do-manji rejči”, je mladinska pripoved Ferija Lainščka Deček na dedovem kole-su/Pojep na dejdovem bi ciklini, ki jo je z velikim posluhom za humor? nost ilustriral Anton Buzeti. Gre za mikavno pripoved o dečku Ciriju, najbrž Cirilu, ki se mora zaradi materine smrti vrniti v rodno Purkljo. Njegovo življenje seveda teče ob dedku in babici po priča-kovenem koloteču, dokler ne poseže v njegovo otroštvo veteranski bicikel, zaradi katerega se zgodi tudi ljubezen. Puchov bicikel iz druge vojne je nenavadno kolo, saj kar samo zmaguje, je hudomušno na snemanju, pa tudi za ljubezen ni gluho. Nenavadne dogodivščine, pisane z veščo in mnogokrat kar hudomušno noto, se kar vrstijo, pred mladega (pa tudi odraslega) bralca se nizajo dogodki mestnega in vaškega utripa, pa tudi Piksi, ta gastar-bajterski “svetovljan”, na koncu zasije v topli luči. Torej zgodba, ki ji pritiska na pedale prav mladostna ljubezen med Cirijem, „ki je res klasa” in Nejco, „ki je luštna, kot bi jo bog napravil zase”. Tudi tretja knjiga, ki jo predstavljam „v tem paketu”, je izpod peresa Ferija Lainščka: to je pesniška zbirka Dlan mi po tebi diši, bolje rečeno zbifka ljubezenskih krokijev z risbami Mire Ostojič. Same lirsko ubrane ilustracije najbolje ponazarjajo vzgib in vzduh Lainščkove poezije, za katero sam pravi, da ni visoka (to so v bistvu šansonska besedila, ki jih je izvajala pevka Mia Žnidarič), a prav v tej navidezni preprostosti in uporabi čim bolj »vsakdanjega jezika” je čar te poezije, ki je prav zaradi tega naklona zelo komunikativna. Sam avtor je omenil, da so pesmi napisane vsem zaljubljenim, da bo najbrž največ bralcev našel med srednješolkami, sam pa sem prepričan, da bodo po knjigi segali vsi, ki jih poezija povabi na potovanje v skrivnost človeškega bivanja. Za pokušino naj navedem tole pesem: „Na skali bo/ čez mnogo let/ nekdo opeval/ beli cvet// ob kamnu se/ bo lomil val/ in veter bo raznašal glas”. Tudi zadnja knjiga, ki zaokrožuje založbino letino, je poezija, in sicer „izbor in nove pesmi ob šestdesetletnici” Ernesta Ružiča s pomenljivim naslovom Razsanjani dan. Knjiga vsebuje izbor pesmi iz Ružičevih dosedanjih štirih pesniških zbirk, ki jim je pesnik na koncu dodal cikel Kačaste vbesede. Ta knjiga je nekakšen zemljevid pesnikovega ustvarjanja, torej od prvih modernističnih pesmi, nabitih z ludizmom in ironijo, do njegovih lirskih refleksij, v katerih je moč najti križpotja: Peskovci -Hortobagy - Erd - pusta. Orso-lya Gallos, prevajalka in lektorica za madžarski jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti, je v svoji spremni študiji spregovorila predvsem o Ružičevi »naklonjenosti” do Madžarske in zapisala: „Tako elementi madžarskega kro-notopa niso samo močno prisotni v njegovih pesmih in romanih, temveč tudi poglavitni elementi njegovega triptiha, ki ne določajo samo kraja lirskih in epskih dogodkov, temveč dajo tudi poglavitne ter vodilne motive njegovim tekstom, v katerih se da zaslediti obilico avto-biografičnosti”. Pesniška knjiga torej, ki razkriva pesnikovo ustvarjalnost skozi krogotok avtorjevih nagnjenj in stremljenj. In čisto na koncu: naslov tega zapisa je več kot primeren, saj tokratna jesenska bera založbe Franc-Franc ponuja paleto branja, ki še tako izbirčnega bralca ne more pustiti hladnega. Milan Vincetič Feri Lainšček • Anton Buzeti DEČEK NA DEDOVEM KOLESU Porabje, 24. januarja 2002 Dolenji Senik -Alsószölnök - Unterzemming Pred božičnimi svetki je telko vsega bilau, ka smo skurok pozabili na ene skrom-ne knjige, stere so vöprišle ranč tistoga ipa kak Slovenski kalendar pa pesmarica Füčkaj, füčkaj, fantiček moj. Če do sé vam te knjige od zvüna vidle skromne (szerény), te je gorodprite pa te vidli, kak so bogate od znautra. Monografijo Dolenjoga Senika je vküpposta-vila pa napisala etnologinja Marija Kozar. Ona ovak tö dosta ojdi v arhive (levél-tár), gde obrača stare papire, mape, pa vse vtjüppobe-re, ka najde od naši vasnic. Zatok je že dosta gradiva (anyag) mejla, gda go je do-lenjesenička slovenska samouprava prosila, naj napiše monografijo vesi. Najdti kejpe pa kakšne novejše papire so ji pa pomagali členi samouprave. Dolenji Senik je nika posebnoga med porabskimi vasnicami, zatok ka sé je tü najbole mejšalo lüstvo, pauleg Slovencov v vesi živijo Nemci, Madžari pa ešče par ciganjski držin tö. O tom etak piše v knjigaj no-vinarka Marija Treiber, stera sé je narodila v tau vesi. »Normalnoje bilau, ka gučimo več djezikov. V cerkvi pa na pokapanji sé je čüla nemška, slovenska pa vogrska pesem. Gda so 1946. leta na Silo odpelali z vesi Nence, smo vsi vküp djau-kali.« Na Dolenjom Seniki so bila takšna lejta, gda je v vesi ži-valo več Slovencov kak Nemcov, bila so pa takša lejta tö, gda sé je več lidi dalo notaspisati za Nemce kak za Slovence. 1880. leta je v vesi bilau 545 Slovencov, 120 Nemcov pa 16 Vaugrov. Do 1920. leta sé je tau skurok je zgorejla do zemle... obrnilo. Tistogaleta je v vesi Lüstvaje vsakši den menje, živalo 525 Nemcov pa samo vinogradi so zapüščeni, 255 Slovencov. 1990. leta, nejga nikoga, Sto bi oka-gda so vküppisali lüstvo, sé po.« je na Dolenjom mming, slovensko pa Senik, ka pomejni sonžet ali škedjen za senau. Gda so Törki 1664. leta Prišli do Varaša, je ves dosta trpala. V ednoj pismi, steroga je napiso Mihály Árvai, leko tau preštemo; »Törki pa Tatarge majo svoj tabor v okaulici Monoštra pa Dolenjoga Senika, Nenci pa svojoga prejk Rabe skurok doŽenavec. Sodacke z obadva tabora ropajo, krad-nejo po rosagi... Na tau kraja Rabe so Tatarge goravužgali skurok vse Vasnice, Senička pristava V prvo svetovne bojno so z Dolenjoga Senika odpelali 256 moškov, mrlau ji je tri-najst. Na njini Spomin so pri cerkvi postavili spomenik. Za te spomenik sé je dosta trüdo dr. Mirko Lenaršič, steri je bijo tistoga cajta žup-. nik v vesi. 1940. leta so v vesi organizirali Volksbund, dapa gda so 42. leta iskali sodake za nemško soldačijo, nišče nej Sto titi. Rusi so Prišli v ves na velko soboto, 29. marciuša 1945. leta. Največ lüstva iz vesi je odšlau v Rit- karovec ali so sé pa skrivali po goščaj. Front je tri tjedne bijo v vesi pa je dosta škode naredo. S štükom so zavadili cerkev, vničili so mešniški gvant pa cerkvene knjige, govedo pa svinje so Rusi odgnali ali podjeli. Po bojni so Dolenjsenčarge začnili švercati. V Avstrijo so nosili vino, žito pa žir, od tam so pa prignali konje pa govedo. Eden najbole žalosten datum v zgodovini Dolenjoga Senika je 26. majuš 1946. leta. Na te den so 103 lidi odpelali v Deutschland. 1956. leta, gda je vövdarila revolucija, je iz vesi več kak štirideset držin odšlau, je zapiso v cerkvene kroniko župnik Ferenc Hargitai. V knjigaj najdemo ešče dosta zanimivoga o tom, kašno je bilau cerkvene pa versko živlenje, kakšna je bila šaula, kakšna znamenja pa kipe najdemo v vesi. Knjige Dolnji Senik - Alsószölnök - Unterzemming so notapokazali na Dolenjom Seniki 20. januara. Nate den je organizirala Slovenska samouprava Slovenski kulturni den z razstavo, pred-stavitvijo knjige pa kulturnim programom. Knjige, stere je vödala Dolenjeseniška slovenska samouprava v 500 izvodih (pél-dány), Vsakša iža dobi na Dolenjom Seniki. Marijana Sukič Porabje, 24. januarja 2002 ... DO MADŽARSKE Prireditve • Sadjarstvo Smodiš prireja 26. januarja v Vinotoču Smodiš v Otovcih tradicio-nalno prireditev Stari običaje na kateri bodo nastopili tudi pevci z Gornjega Senika. Prikazali sé bodo stari običaji: Jüpanje” bučnega semena, pletenje košar iz šibja, izdelava rož iz papirja, pletenje cekarjev, poprav-íjanje čevljev. Vzporedno bo potekala žganjekuha. Za dobra vzdušje bodo poskr-beli harmonikar^ in ansambel „Ribaši” iz Rogašovcev. • Slovensko društvo Avgust Pavel in Slovenska samouprava v Sombathelyu prirejata 26. januarja Slovenski ples v obedovalnici Visoke šole Dániel Berz-senyi. Igra! bo ansambel Trio Prekmurci iz Slovenije, v programu bo nastopila folklorna skupina iz Sakalovce^ • Upokojenci iz Slovenske vesi in Monoštra prirejajo 2. februara prikaz prereza bo-rovega gostüvanje Program sé bo začel ob 14. uri pri trgovini Hétház. • 2. februara bo praznoval Moški kvartet iz Martinja 10. obletnico. V programu, ki bo ob 18. uri v Gomjih Petrovcih, bo sodeloval tudi MePZ Avgust Pavel z Gornjega Senika. Slovenski kulturni praznik Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bo 10. februara v Monoštru. V gledališki dvorani bosta predstavi svoji novi igri lutkovna skupina OŠ Gornji Senik in gledališka družina Nindrik-indrik. V Slovenskem domu bodo otvorili razstavo slikara Štefana Hauka. Prireditev sé bo začela ob 14.30 uri. 8 Odlikovanje za porabsko Slovenko Na Vogrskom 18. decembra svetijo svoj den vse manjšine, stere živejo v našom rosadji. Na te den sé deli'jo odlikovanja (kitün-tetések) tašim lidam, steri dosta delajo, včinijo za svoj narod. Skupščina Železne županije (Vas Meg-yei Közgyűlés) je 16. decembra svetila v Horvátz-sidányi štiri manjšine, Hrvate, Nemce, Rome pa Slovence. Tašoga reda vse štiri manjšine majo svoj kulturni program. Od Slovencov so pozvane bile števanovstje Ženslje, stere so svojim programom leko pozdravile porabsko Slovenko, Ibolyo Dončec, stera je prejk vzela odlikova-nje „Za manjšine”. Kakšo mišlenje, občutek je mejla, gda je zvejdla za tau, je etak prajla: »Zame je velko preseneče-nje (meglepetés) bilau. Pri srcej me je nika tak stisnilo. Nej sé vejdla, Zakoj dobim tau odlikovanja. Dapa taum na Svetki, gda so gora posteli, te sé že vejdla, ka s tejm so priznali mojo dvaj-stiletno delo na narodnostnom področji. Rada sam, pa tak mislim, ka sé tau nej sáma dja dobila, ka tau, ka dja delam, ne delam Sama. Brezi lüdi, brezi sodelavcev bi nej mogla takšni rezulta-tov dosegniti. Leko bi prajla tau tü, ka tau odlikovanje ranč tak pripada cejlim Slovencom na Vogrskom kak meni.” • Poznamo te kak glavno urednico slovenskoga programa pri vorgrskoj televiziji tak na cejlom Vogrskom kak po Sloveniji. Radi bi pa malo bola spoznali tvojo živlenje pa delo. »Svoje mlašeča lejta sam preživela v Števanovcaj, taum sam odla v osnovno šaulo. Srejdnjo šaulo sam zgotauvila v Kőszegi. Po tejm sam mejla tau srečo, ka sam leko üšla na fakulteto v Ljubljane.” • Sto tijepomago pri tejm, ka si z ene male porabske vesi kak dijakinja, mlada dekla leko vLjubljano üšla sé včit? »Pri tejm sam moram zahvaliti Ireni Pavlič, ona me je gorazvala pa mi je prajla, ka so takšne možnosti, ka tisti, steri kakšen narodnostni djezik gonči, sé leko de včit v tajinski rosag. Če bi ona nej bila, leko ka bi dja nej prišla do Ljubljane, zatau sam ji rejsan hvaležni” • Kasotipastarištjéprajli, gda so zvedli kadešvdrüd-ji rosag, kakoli küje matič-na država, je döjn daleč od dauma. »Dja tak mislim, ka so me s težkim srcaum pistili pa so oni döjn tü veseli bili, so si mislili, eno dekličine, čer majo, naj ona baugšo živlenje ma.” • Kak si pa ti Sama pre-živalaprvedni, prvemejse-ce taum na samom?Istina, ka sé je tistoga reda že več mladi včila v Ljubljani. „Mi doma v narečji gonči-mo, prave, knjižne slovenščine sam sé dja nej dosta včila. Oprvim sam vel-tje-veltje težave mejla z dje-zikom, dapa človek je malo priden bijo pa je dosta što, reči si je izpiso pa sé včijo na pamet. Tau istino maš, ka so mi dosta pomagali, tisti tü, steri so že iz Porabja taum bili. Toj leko omejnim Franceka Mukiča, Marijo Kozar-jevo, Klara Čabai pa tak naprej bi leko eštja naštevala.” • Gda si zgotauvila Ja-kulteto v Ljubljani, kak pa po tistim? „1980. leta sam zgotauvila na fakulteti v Ljubljani. Te sam prišla domau v Sombotel pa od tistogamau včim na katedri za slovenski jezik in književnost na Visoki šoli Dániel Berzsenyi. Pa že osem lejt minaulo, ka pripravlamo oddajo v slovenskom djeziki pri mad-žarskoj televiziji. Tak, ka nagnauk človek na dvaujo mesta dela.” • Tisto je zatok tü velka sreča bila, kak si zgotauvila, si Včasik dobila slöj-Žbo pa ranč nej v osnovni šauli. »Velko srečo sam mejla, ka so v Somboteli te ustanovili slovensko katedro. Te me je Profesor dr. Karel Gadanyi zisko pa proso, če bi üšla včit na katedro, pa sam od tistogamau toj.” • Ibolya, zvöjn toga priz-nanja teje štja velkoprese-nečenje zadobilo. Prejšnji den si bila pozvane v Budimpešto, Zakoj pa? „V Budimpešti je Zdaj oprvim bio prirejan narodnostni filmski festival, tauga je priredilo Uredništvo za na-rodnostne oddaje madžarske televizije. Toj so vrteli naš film tü, steri gonči o pau-vanja tikvi, löjpanja goščic pa kak sé dela tikvin olaj. Te film smo že lani pripravili, naši gledalci so ga leko vidli v oddaji „Együtt”. Drügo pa, ka je madžarska železnica letos že štrtič razpisal natečaj. Mi smo sé na tau tü zglasili s filmom, steroga so naši gledalci že tü leko vidli. Tau je film o nauvi madžar- ski-slovenski železnici. S tejm smo dosegli 2. mesto. Te filme, stere so notapokazali na narodnostnom festivali, vrti 2. program madžarske televizije.” • Gratulejramo vam, ka tašne dobre filme delate. »Vala lejpa. Dapa dja mislim, ka našim lüdam sé tü moram zahvaliti, ka če bi nam oni nej pomagali, te bi mi tü nika nej mogli naprajti.” • Tvojo delo je povezana s Porabjom, s slovenstje djezikom, tak včenje kak pripravlanje Slovenski ut-rinkov. Za telko lejt, stero delo maš raj? „Obadvajo rada delam. Dja tak mislim, ka rezultati mojoga dela sé toj na katedri vejndar ne vidijo tak kak pri novinarskom deli. Če tak pogledate, naše oddaje gledajo v cejlom rosagi pa po Sloveniji tü, vidijo pa ranč tak na Koroškem pri zamejskih Slovencaj pa v Italiji tü taum, gde leko gledajo televizijo Slovenija. Na Vogrskom gleda tak od 60.000 do 100 000 lidi. Tak mislim, ka bi dobra bilau, če bi štja več gledalcov leko pridobili. Tau pomeni, ka bi štja bola baugše mogli delati.” • Ti zvöjn slöjžbe maš funkcijo pri Slovencaj v Somboteli. Si predsednica slo- venskoga dröjštva Avgust Pavel. »Dobro vejmo, kak je težko gora držati materni djezik taum, gde samo vogrstji gončijo. Zatok smo si mi, Slovenci v Somboteli tak brodili, ka bi dobro bilau vtjüper sprajti eno drüštvo, gde bi sé leko srečali, sé pogučavali v domanjoj rejči, popejvali domanje pesmi. Zatok smo ustanovili samouprave pa drüštvo tü. Drüštvo smo poimenovali po Avgustu Pavlu, ka mi njegvo delo štjemo tadale pelati. Na leto mamo več programov, srečanja, kam vsi z veseljom pridejo. Gda mi vtjüper pridemo, sé furt dobra počütimo.” • Zvöjn slöjžba, kak na gaustaziščešgora Porabje, najbola pa svojo rojstno ves Števanovci? »Zdaj, ka na dvej mestaj delam, nejmam telko časa, kak gnauksvejta, gda sam vsikši tjeden leko üšla domau. Tau mi je trno žau, ka sam rada v Števanovci, dapa delo človeka toj drži. Med tjednom sam v šauli, na konca tjedna pa, če je kašna prireditev, demo v Porabje snemat. Zdaj že po ausmi lejtaj mislim, ka je mena vseeno, če sam v Števanovca ali sam na Gorenjom Seniki, dja sam vseposedik rada, sé doma počütim.” Klara Fodor Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsak drugi četrtek ob 13.00 na 1. programu madžarske televizije. Naslednja oddaja bo v četrtek, 31. januarja 2002. Ponovitev v soboto, 2. februar ja, ob 11.05, na 2. programu. Porabje, 24. januarja 2002 9 Priznali so ji dugoletno zvesto delo Znamo, da Porabski Slovenci nejsmo meli leko usodo. Porabska zemla je nas nej mogia tadržati, etak smo prisiljeni bili sé tepsti za vsakdanešnji krü po svejti. Pa nam je zgodovina tü dosta kaj vcuj djala, da smo mogli oditi iz svoji vasnic. V Soproni je nej malo Slovencov. Med njimi je Magdalena Bdlint Časar. Magdalena sé je 1943. leta narodila v Sakalauvci. Gda je gimnazijo pa visoko šaulo končala, je 1964. leta začnila delati na Dolenjom Seniki kak patronažna sestra (védőnő). 1967. leta sé je oženila pa je odišla v Sopron. Od tam je njeni mauž. Od 1998. leta je upokojenka, depa po tistem eške tü v slüžbi ostala cejlak do konca 2001. leta. Gda sam zvedla novico, ka je v Soproni dobila visiko priznanje, sam go po telefoni pozvali • Magdalena, ge sam 1963. ti si pa 1964. leta prišla na Dolenji Senik slüžit”. Etak sam pa mejla priliko tebe sploj dobro spoznali pa zvedeti od tebe, da si vsigdar rada pa dobro opravlala svojo lejpo, depa nej leko slüžbo. Tista lejta so eške žmetna bila za nase lüdi, depa tistoga reda se je eške več dece narodilo kak gnes-den. Prejk si mejla Gorenji, Dolenji Senik, Sakalauvec pa si nameščala ešče na Ve-rici-Ritkarovci tü. Kak še spozminjaš na tista lejta? »Dja sam rada delala doma. Tistoga ipa se je dosta mlajšov rodiio. Tau tü moramo vedeti, ka so tiste matere staukrat več trpela kak gne-šnje. Nikdar ne pozabim nistarne matere, stere so na priliko na Gorenjom Seniki z Janošovega brega ali pa z Grbenščeka v rokej več kilo- metrov nosile na pregled svojo malo deco. Poštene, dobre matere sam spoznala pri nas pa sam tau tü vidla, ka buma je žmetno bilau tistoga ipa deco gor raniti. Dja sam njine težave, probleme vsigdar pred očami mejla, če sam mogla, sam pomagala. Tista deca je na gnes že gorazrasla, že oni sami majo deco, držino. Dobro je bilau tam delati.« • Gnes si ti tü upokojenka. Lani 14. decembra si priznanje dobila v Soproni. Mesto Sopron te je odlikovalo zahumanitarnodelo. Kakši ti tau dosegnila, ka so tebe vöodebrali za tau priznanje? »Sopron ima edno zgodbo iz 1921. leta. Gda se je končala prva svetovna bojna, so rosag z mirovno pogodbo v Trianoni raztalali. Varaš Sopron je emo priliko, ka se je na referendumi (népszava-zás) leko odlaučo, ali se šče držati k Avstriji ali k Madžarski. Lüstvo (več kak 60 %) se je tak odlaučilo, naj te Varaš ostane na Vogrskom. Varaš je letos, gda so svetili te 80-letni jubilej, vodau priznanje ni-starnim. Name so zatok držali vrejdno, za tau, ka sam v slüžbi vsigdar takšim pomagala, steri so pogübleni, sr-maki bili. Pomagala sam kak sam mogla tistim, ki so nej bili bogati, depa meli so držino, deco pa velke težave. Pa gda sam v penzijo šla, sam po tistem 3 lejta eške na den 4 vöre delala pri betežni deci.« • Čestitam ti pa ti želejm sploj lejpo upokojenska lejta v držini. Pa če sam že držino opominila, kak je tvoje držina? »Mauž je eške v slüžbi, je telko star kak dja. Mava 3 deteta. Julija je v Ljubljani končala na univerzi slovenščino in an-gleščino. Ma maloga, 16 mejsecov staroga pojbiča Borisa, etak sam pa že babica tö. Mam eške dva sina, Attilana pa Jožeta. Njiva sta Obadva inže-nira. Attila je doma, Joži pa v Budimpešti. Arhitektura (épí-tészet) je njija »maštrija”, tak se vidi, ka sta mojga očo poklic prejk vzela. On je zidar bijo, depa dugo lejt je po različni firmaj Vodo lüdi. Dosta lüdi je Vodo iz Porabja na delo. Moja držina je ponosna na mojo priznanje, radi so pa mi tak pravijo, ka sam si tau zaslüžila.« • Vsigdar sam poštüvala pa za velko držala tiste lüdi, ki slüžijo betežnikom, ki sé spravlajo s takšimi lüdami, steri so nej najbole srečni, zdravi, bogati. Če sam dobro razmejla, ti si zatok dobila priznanje od Soprona, ka si v cejlom svojom živlenji bila za takše lüdi. Povej mi, od koga Si ti erbala takšo naturo? »Moram povedati, ka sam tau žilo od doma, od starišov, od Porabski lüdi erbala. Znano je, ka smo Porabci nej bogati, zvišeni lüdje. Pa te, gda sam v slüžbo staupila, sam dosta vse vidla. Tau me je prepri-čalo, ka moram pomagati.« I. Barber Pismo iz Sobote MAJSTRI Gvüšno vsi od majstrov brodite gnako, kak si od nji brodim ge sam: Brezi majstrov se gnesden ne more živeti. Kamakoli se človek obrne, se kaj najde, gde trbej majstra kcuj pistili. Tak mamo maj-stre za vsikšo stvar. Gestejo majstri za vodou, majstri za elektriko, majstri za peči, majstri za telefon, majstri za streje, majstri zacigle, majstri za bicikline, majstri za avtone, majstri za tevene, majstri za radione, majstri za stolice, majstri za pode, majstri za kovačijo, majstri za malarijo, majstri za žlebe, majstri za zlatou in vse fele drugi majstri. Rejsan dosta majstrov geste na tom svejti. In ške tou je, ka za vsikšo meštrijo geste majster pri majstri. Dapa, pri vsej tej majstraj je vsigdar ena pa ista nevola. Ta edna pa ista nevola pa se zove čas ali pa cajt, kak škete. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je začala na stara lejta voziti auto. Pa kak se šika, trbej auto vsigdar k majstri na servis pelati. In ga je pelala. Tam pa se je majster vöpokazo kak čistak pravi majster. Najprej je vcejlak nouvi auto doj pogledno. Dugo, dugo je ojdo kouli njega, tak ka si je moja tašča Regina, trno čedna ženska, že brodila, ka je küpila nekši velki klump. Gda je že bila vcejlak fertik od tej nevoul, je majster oupro lampe: -Naja! Moram vam prajti, ka te mogli malopočakati. Tou nede tak brž šlo, njoj je pomali tomačo. - Vejpa nej nevola, sé je s strajom zglasila moja trno čedna tašča. Vejpa tej dvej ali tri vöre ge žepočakam. - Ka ste prajli? se je zdrou. Kakši dvej ali tri vöre! Dva ali pa tri dneve že mogouče. Touje meštrija, ka te vedli! se je koriu tadale. Meštrijapa še ne morezgotoviti za dvej alipa tri vöre! Pridite za dva dni pa mo te vidli, kak bou. In tak je moja tašča Regina pistila auto pri tom majstri, čegli je nej meu na dvouri več kak eden auto. Na, majster je po tistom auto gledo pet dni in za tou gledanje je mogla Regina segniti v žepko tak globko, kak če bi ga nouvoga naredo. Gda ga je domou pripelala, pa je veselo prajla: -Brezi majstrov še gnesden rejsan ne more živeti. Malo po tistom je v teveni neka zašomatalo in več se je nika nej vidlo. Trbelo je po majstra. Majster je prišo in odo kouli škatüle edno pou vöre. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, njemi je sküjala kavo, natočila palinko, naredila güžino, un pa je ške li gledo in gledo. Gda je spiu in pojo, je pravo: - Velka nevoula! Teve mo mogo s seuv vzeti in ga tam redno poglednoti. Za en teden de mogouče gotov. Kak je tou pravo, je Regina skur vküper spadnola, tak njoj je gratalo lagvo. Eden teden brezi tevena! Dapa, tak je tou te bilou. Za dva tedna ga je pripelo nazaj. Nut smo ga zakapčili, ga gledali eno pa pau vöre pa po tistom nejsmo nika več vidli. Vcejlak je crkno, Regina pa je zanj segnola v žepko, ka bi leko pou nouvoga küpila. Zvali smo majstra. ■Ja, ja, je modrüvo kak kakši padar, Zdaj kuman Vidim, ka je vekša nevoula. Cejlo svojo meštrija ka jo nosim v glavej, mo mogo ponücali, ka ga vred vzemem, in ga je odneso za cejli mejsec. Gda ga je nazaj pripelo, ga je nut zakapčo. Samo se je iz njega vöskadiío in čista nika več. Majster se je škrabo po glavej, Regina, trno čedna ženska, pa po buksi, iz stere je že plačala za tou nouvo meštrijo tö. Majster je Zdaj nej nika odo kouli tevena. Gda se je enjo škrabati, je veselo pravo: - Gospa Regina, trno velko srečo mate, ka ste mene najšli za svojoga majstra. Zvün toga ka tevene popravlam, mam bauto tö. Tak vam leko včasi nouvi tevepripelam in tega za pou vöre Že leko gledali. In tak je bilou. Nagnouk je emo té majster takšo Silo, kak če bi njemi na slejdnje šlo. Za deset minutov je biu nazaj. Prineso je velko, nouvo škatülo in velki nouvi račun. Reginina buksa je že bila prazna, tak ka sam te Zdaj ge té nouvi teve vöplačo. Zdaj je moja buksa tö prazna. Ali moja tašča Regina, trno čedna ženska, se je vsela pred „njenoga nouvoga padaša” in začala gledati skuznati film. Med skuzami pa se je li nasmejala in veselo prajla: -Brezi majstrov se gnesden rejsan ne more Živeti! Leko, ka je tak. Zato si ge Zdaj brodim, kak bi ge tö grato kakši takši majster. Leko bi biu majster za stavlanje vetra. Takši je dosta na tom svejti, dapa delo nam nigdar ne sfali. MIKI Porabje, 24. januarja 2002 IOi Dar in skrivnost • Gospaud dühovnik Ferenc Merkli, Vi zdaj na Gorenjom Seniki, Dolenjom Seniki pa v Sakalovce slü-zite meše. Gda ste si naj-oprvin tak zbrodili, ka dühovnik gratala? »Kak sem jaz dühovnik grato, tö je, kot je papež Ivan II. pravo, skrivnost in darilo. Skrivnost, ker jaz tö ne vejm, kak sem dühovnik grato. Tau v cejlom živlenji trbej iskati, Zakoj sem dühovnik grato, Zakoj sem se tak odlaučo, ka bom dühovnik. Iz ene strani je tau rejč Boga, on me je povabo, on me je k sebi zvau, naj pošta-nem njegov prerok, njegov profet. In jaz sem rekel ja. To je čisto enako, kot v Svetom pismi. Bog je klico Marijo in Marija je rekla ja, jaz ostanem dekla Gospodova. Bog kliče človeka. Če odgo-voriš, ka prideš, te Bog vza-me in ti pomaga. Če ti rečeš, ka jaz ne morem, te pusti v miri. Tak leko povejm, ka skrivnost in darilo je, ka sem postal dühovnik. Jaz tak mislim, ka vsakši poklic in dühovniško poslanstvo se začne v lastni držini. Če maš takšo mater ali očo, takšoga dobroga, te leko dobiš dober poklic. Jaz sem tö malo zaradi držine pa zaradi gospauda župniki Vilmoša Harangozója in Štefana To-ta grato dühovnik. Istina, ka je zelo, zelo žmetno gnes, v danešnjem svejti ja povedati Bogu. Mislim, da je našo poslanstvo zelo žmetno. Zato ker lidje več ne vörvajo tak in zato je žmetno najti Boga v danešnjem svejti. Jaz sem našel Boga!” • Vassonagučalivdružini alipa nekak drugi, najgra-tate dühovnik ali vi sami ste si tak zbrodili, ka Boga pa vernike škete slüžiti? »Nej, v našoj družini smo se nikdar nej pogučavali o tem, ka bi se jaz za dühov-nika včijo. Tau je bilau v šauli. Jaz sem se včijo literaturo (irodalom), latinščino pa grščino in tam sem najšo večno modrost. Tam sem najšo nekaj večnoga, ka ostane na veke. Tak sem mislil, ka jaz morem ozna-njati Sveti evangelij, morem oznanjati človeške vrednote, našo vero in še posebej Jezuša Kristuša. Šaula v Pannonhalmi, gde sem se dja včijo, je lejpa pa dobra. Tam sem prijatelje emo, tam sem dühovnike emo in mislim, ka dühovno sem tö dosta dobiu. Te so me püšpek poslali se včit v Ljűbljano. Tam je tö dobro bilau, malo drügi kraj je biu, drügo dühovniško poslanstvo pa eške poslanstvo slovenskega jezika. Tau je fejs ko-ristno bilau za mene pa mislim, ka Zdaj skoraj vse dühovnike poznam v Sloveniji. Slovenski dühovnik! so meni veliko, veliko pomagali, gda sem nej emo pena-ze pa knjige. Te sem se pa v Rimi tadale včijo. Rim je velko mesto, srce katolištva in naševere.” • Vrazličnaj rosagaj ste se včili, nigdar nej bilau tašo, ka bi vüpanje zgibili, ka bi tak čütili, ka je vas Baug tanjrn, ne pomaga vam pa bi tak prajli, ka nej, don nemo dühovnik? „Tau Včasik vsakši človek čüti v sebi. Tisti je nej človek, šteri ne čüti tisto, ka je Bog njega tanjau, njema ne pomaga več, tisti je nej za istino Vören človek. Eške v Svetom pismi leko štemo, ka profetje, preroki tak mislijo, ka je nji Bog Zapüsto. Jaz mislim, ka je naša vera, našo vüpanje edna igrica. Bog se šali s človekom in človek se šali z Bogom. Včasik se Bog muči pa ne pride na pomauč in mi mislimo, ka ranč nega Boga, zato nam ne pomaga. Včasik je pa človek sam sebi kriv, ka imsli, ka njema nej trbej Boga, njema nej trbej k meši ojti. Samo te pa pride v živlenji čas, mogoče betežen grata, in te pa misli, ka njema trbej Boga. Vsakši človek mora meti Boga v sebi, mora verovati, ker je tö naš najbole intim-ni, najbole notranji občutek. Vera, vüpanje in ljubezen. Ka tisti človek ške naredli v živlenji, šteri nejma vere, vüpanja pa ljubezni? Našo živlenje je nej samo za penaze, za držino. Je nekaj večnoga, je nekaj, ka ne moremo povedati, kak sem že pravo, skrivnost in darilo. Je nekaj večnoga in tö je Bog! On je nas stvauro in je nas prvič ljubil. Zdaj, v našem časi, človek šké brez Boga živeti, depa Bog neške brez človeka živeti.” • Edno nedelo vpredgi ste tau gučali, ka gda ste eške samo v sedmi klas ojdli, ste šli v en tabor pa ste že te Biblijosseuv neslipa tam v tistem tabori seje nika čüdnoga tö Zgodilo. Ka je tisto bilau? Ja, jaz sem odo v pionirski tabor v Balatonszemes. Tam so bili rusuški ofícirdje, so-daki in njihovi sinovi. Eden mejsec smo bili tam vküper. Jaz sem že te Sveto pismo neso s sebov, ka tisto se je meni vidlo. Malo sem Sto ta-prešteti, Pogledniti kejpe. Gnauk ma pa eden padaš Pito, Zaka mam Sveto pismo, ka škem jaz tam v komunis-tičnem pionirskem tabori delati s tem. Če prej jaz ne vem, ka tü ne smejm tau šteti, ka je prepovedano tau. Sledik ma je pito, če jaz rejsan vörvam v Boga. Jaz vörvati sem ma pravo pa cejla naša držina odi v cerkev. On mi je te samo telko pravo, naj tadejem te knige, naj drügi ne vidijo, ka jaz Sveto pismo s sebov mam. Dva kedna pred koncom tabora je te pojep prišo k meni in me je proso Sveto pismo, ka prej on tö malo ške šteti, ka je tam notra, je fejs najgeri. Jaz sem ma dau pa tisto nauč sem že vido, ka na wc-ni je što. Drügo pa tretjo nauč je ranč tak bilau. Eden keden pred koncom tabora mi je nazaj prineso Sveto pismo pa mi je pravo, ka on bi tü rad biu krispan, rad bi se okrstil. Samo tau nej znau, če ga jaz leko okrstim. Jaz sem ma pravo, ka njega dühovnik mora krstiü. On prej ne more titi k dühovnik!, ka bi ga okrstil, ka njegvi stariške ne verüjejo pa bi fejs čemerni gratali, če bi tau zvedli. Te sem ma pravo, ka ga okrstim. Zadnji večer, gda smo velki tabomi ogenj meli v tabori, te sva midva šla v gauščo, ka ga okrstim. Emo sem edno flaško, gde je voda bila notri, pa sem ga okrstil v imeni Očeta in Sina in Svetoga düha, Amen. On je pa bijo zelo, zelo srečen človek. Zdaj že sploj ne vejm, ka je z njim, gde je Zdaj. Samo tau vejm, ka je Bog meni že takrat dau zna-menje, ka jaz moram okrs-titi tistoga pojba, gda sem v sedmi klas ojdo. Jaz mislim, ka tisti pojep je Zdaj dober krispan, ker je tak žmetno, tak skrivnostno bilo njega krstiti.” • Gda ste domau iz tabora Prišli, ste starišom tapove-dali, ka ste tam ednogapojba okrstili alijepa tau vaša skrivnost bila? »Nej, tau je skrivnost ostala. Jaz sem že pozabo, samo po mojem dühovniškem posvečali je meni tau na pamet prišlo. Tisti krst je že do-kazanje, ka sem dühovnik mogo gratali. Bog me je že klico.” Monika Dravec Porabje, 24. januarja 2002 11 PRIPOVEJST! IZ ČRNOGA LAUGA Po tistom, gda sta se oženila čalejr Koulivrat in čaralica Zobata, sta več nej gratala takšiva kak drugi -v njihovom Črnom laugi. Ostanila sta takšni črnivi vrani, sterivi najraj razkapleta bejli snejg. Dapa tou ne zaznamüv-le, ka sta več nej es pa ta kaj zazvörčila. Tou sta delala tadale, tak kak tou delajo vsi pošteni čalejrge in čaralice. Njüvi kral Vodislav in njüva kralica Zarivana sta se dostakrat vöobmoula v vöter. Po tistom je te veter noso dvej vrani po cejloj krajini. Ranč njima nej trbelo majütati s peroutami. Samo sta je oprla in vöter jiva je že zdigno gori do oblakov. Gda so vsi tisti drugi čalejrge in čaralice vidli, kak se tej ože-njeni trno dobro razmejo, so se nagnouk zgučali, ka se trbej brž oženiti. - Dapa brezi lübezni se tou dun ne dela, je zasopila ča-ralica Veščica. - Brezi lübezni se tou nikak ne smej naredla. Tou ranč ne smej senjati, so se na ten-ko potegnole lampe čalejra Vdarigakrevüje. Ja, tak so se zgučavali in zgučavali sedem dni pa sedem noči. Po sedmi dnevaj in sedmi hočaj so nej Prišli nikam dale. Samo tou so vedli, ka brezi lübezni nega ženitve. Leko bi si ške brodili sedem dni pa ške sedem noči, če bi se nej zglaso stari sprnjeni pen. - Vi ste pa rejsan nej najbole čedni, škem prajti, ka sploj nemate nikše pameti nej. Vej ste pa dun nikši čalejrge pa ste dun nikše čaralice, njemi je že vse više prišlo. Pa če vejte kouli po tom svejti zvörčiti, leko sebe tö zazvör-čite, nemam istino? Gvüšno, ka mam istino. Zato pa vam tak povem, eden naj ta-zloboče tiste Vaše čalejrske reči tak, ka te po tistom vsi zalübleni do vajpa ške više od vaj Prouti tomi je nej mogo nišče nika povedati. Pozvali so svojoga krala pa kralico. Lepou so njima taraztumačili, ka škejo in tak sta narodila. V istoj minuti so bili zalübleni do vüj pa ške više vüj. Tak so bili zalübleni eden v drugoga, ka so se mujs mogli zgučati, steri de steroga emo za moža ali pa za ženo. Zgučavali so se sedem dni pa sedem noči. Zgučavali bi se ške sedem dni pa sedem noči, če bi se stari sprnjeni pen nej palik doj svado. - Vi ste rejsan nej gemau. Vej se pa eden ne more Ženiti z vsemi ženskami nagnouk pa edna ženska tö ne more meti vse moške. Poglednite sé globoko v oči in te vidli, steri ma steroga najbole rad. In so tak naprajli. V očaj so se njim vužgale tiste lübezenske iskre in vsikši si je najšo koga zase. V vsikšom je gorela lübezen samo za ednoga. In so se zgučali za velko gostüvanje. Takšo gostüvanje eške nej bilou. Vsi nagnouk do se ženili na eden den, so se zgučali. Kak pa je tou vövidlo pa si leko tapreštete v novom Porabji. Milivoj Roš Sneg Ko sem sé zbüdili : odprla okno in sem vi-dela, da sneži. Takoj sem se oblekla. Iz omare sem vzela kapo, volnene ro-kavice, tople škornje in suknjič. Stekla sem na vrt. Tam sem naredila sneženoga moža. Na glavo sem mu dala pisker, v roke metlo in korenček za nos. Sneženi mož se je veselo smejal. Anamarija Bedič Gimnazija Monošter Dijakinje gimnazije v Monoštru so nam poslale svoje domišljijske spise. Tovarna smeha Neki večer, ko sem imela več časa, sem si ogledala ameriški fantazijski film. Zgodba se je dogajala v prihodnosti. Po koncu sem šla spat, ker sem bila že zelo utrujena. Ni minilo pet minut, pa sem se pogreznila v sen. Pisali smo leto 2055. Bila sem upokojenka in sem živela v veliki, bogati hiši. Vsi moji sosedi, sorodniki in znanci so živeli v obilju. Imeli smo vse, kar si človek lahko želi. Ljudje niso hodili v kinodvorane, v gledališča ali na plese. Nekdanji prijatelji in sorodniki se niso srečevali, ker si niso imeli kaj povedati. Življenje je pomenilo samo delo. Leta so minevala in smo pozabili vse pomembne stvari. Neko soboto sem dobila časopis, ki je pisal o velikem odkritju. Zgradili so tovarno smeha. Do večera sem premišljevala, kaj neki pomeni ta beseda. Iskala sem v knjigah, toda nisem je našla. Odločila sem se, kupila si bom smeh. Končno je napočil dan, ko sem prišla na vrsto. Šla sem v tovarno in sem za veliko denarja dobila smeh, obenem pa srečo. Trajalo je tri minute, potem pa konec. In takrat sem že vedela, kaj smo zgubili. Smeh je bil naš. Imeli smo ga bogati, reveži, beli in črni. Namesto smeha smo iskali v celem našem življenju samo denar. Postala sem zelo žalostna. V naslednjem trenutku sem odprla oči in sem ugotovila, da ležim v svoji postelji. V prvem trenutku sem bila prestrašena, potem sem se pa zasmejala. Hvala Bogu! Bile so le sanje! ŽužiŠulič Gimnazija Monošter Gospodarica vremena Neko noč sem sanjala nekaj posebnega. Oblaki so mi šušljali: »Od tega dneva si ti gospodarica vremena!« Zjutraj, ko sem se zbudila, sem bila prestrašena. Nisem hotela verjeti, da se to dogaja z mano. Vseeno me je pa mikalo, da bi preizkusila svojo novo moč. V mislih sem si zaželela, naj se na nebu pojavi mavrica. Pogledala sem skozi okno, in glej, na nebu je zažarela mavrica v tisočih odtenkih! Zelo sem se razveselila, da imam takšno oblast! Od tistega trenutka sem vsak dan jaz določila, kašno naj bo vreme. Če se mi je zahotelo, je začelo snežiti, ko sem se naveličala snežink, je zasijalo sonce. Ob božiču je bilo vse belo, ker sem si zaželela veliko snega. Nikoli nisem marala dežja, zato ni deževalo ne spomladi, ne poleti. Vsakomur je bilo to nenavadno, zlasti odraslim. Nisem razumela, zakaj prosijo za dež. Vprašala sem mamo, ki je rekla, da brez dežja ni življenja. Ne raste nič in ne bomo imeli hrane ne mi, ne živali. Ko mi je mama to povedala, sem se zelo ustrašila, hkrati tudi sramovala. Vestme je pekla. Hitro sem bežala na polje in prosila oblake, naj »jočejo«. Takoj je začelo deževati, zemlja je žejno požirala hladne kapljice. Porabje, 24. januarja 2002 Ko sem se i zbudila, so me polile kapljice mrzlega potu. Obljubila sem si, da ne bom nikoli gospodarila nad vremenom, niti v sanjah ne. Spoznala sem, da se človek ne sme vmešavati vzakone narave. Anita Vajda Gimnazija Monošter Postala sem filmska zvezda Prebudila sem se, toda nisem bila doma. Bila sem v neki hotelski sobi... Zelo lačna sem bila in jed je bila na mizi. Pozajtrkovala sem in se oblekla ter stopila v recepcijo. Pred hotelom me je čakala limuzina. Zdelo se mi je, da sem v Londonu. Vse je bilo zanimivo in lepo. Ko sem izstopila iz avta, me je sprejelo veliko ljudi. V kinu smo si ogledali moj prvi film, v katerem sem bila glavna igralka. Film je bil romantičen, končal se je srečno. Po predstavi je bil sprejem. Vsi novinarji so se ukvarjali le z menoj. To je bil moj prvi javni nastop. Počutila sem se slabo, ker sem pogrešala svojo družino in prijatelje. Bila sem slavna, vseeno pa nisem bila srečna. Uvidela sem, da ni vse, če je nekdo slaven. RekaHimok Gimnazija Monošter Gornji Senik Veseli penzionisti Na Gorenjom Seniki smo smo po lüpanji koštavali Med tejm časom je prišla 11. januara olüpali takšno fanjskeperece, stere so spe- poštarca pa nikše razgle-velko kmico goščic (bučno kli tetica Trnjaška Micka, dnice (képeslap) nosila. Gnauk svejta prej takša šega bila, ka so v bali leko enoma drugoma pisali mladi. Eške edno staro šego so pripravili seničke upoko-jenke. Edno čüdno napravo so gorazvezali na plafaun krčme. Tak je vögledala kak kakšen koš, samo iz platna naredjeni. Gda je lüstvo seme), ka so telko po indašnjoj šegi pri rami tri dni nej olüpali. Istina, ka nas je dosta tö bilau. Te večer je drüštvo penzionistov orga-niziralo v gostilni Cifer večer s starimi šegami. Pauleg domanji penzionistov, najbole penzionisti so Prišli nekdanešnji Senčarge pa Senčarice z Dolenjoga Senika, iz Slovenske vesi, Monoštra pa eške z Židove tö. Te večer je domanji mešani pevski zbor svojo probo tö nej v kulturnom daumi emo, liki v gostilni. Meni se je tak vidlo, ka so malo šparali s svojimi glasi, zatok so pa več popejvale domanje ženske. Vej pa tetica Kristina z Dolenjoga Senika so se tak Večkrat žaurgala »Ge ne vejm, ka je tau! Vejpa, če je gnauksvejta fudaš na Gorenjom Senik potegno fude, smo vsi zamaj spejvali kak slavi-čkUZdajsepa ništerni pogučavajo, nej ka bi spejvali.« Goščice so malo trde bile pa drauvne, zatok so si ništerni pri lüpanji z naužici pomagali. Bili so takšni tö, steri so mislili, ka njini zobge vse zdržijo, ešče go-ščice lüpanje tö. Anuška z Varaša je aldüvala pau zoba. Nej so pa trpeli zobge, gda Istina, ka je meni bole žmani bijo domanji krü Zlückine Gize tetice pa lejpa rdeča djapka vcuj. Mukičo-va Mar-janka se je trno korila z menov, gda sam ji krü ponüjali Zakoj bi ona prej krü gejla, če pa mamo dobre vrtanke tö. Dapa straušanca, stero je pripravila Vera Gašpar, stera je bila glavna organizatorka večera, je njej tö šmejkala. plesalo, je nekak te »koš« nepričakovano dolapüsto pa zakrijo kakšen par. Bilo je velko cviljenje, ka se je pod platnov godilo, smo si samo mislili... Dva fudaša sta tak vözo-šfícala, ka jim je na pomauč skočo Francek Mukič, direktor Slovenkoga radiona. Tisti koražni, steri so vözdr-žali, so Zazrankoma do tre-tje spejvali. Dapa dja sam tau samo v pondejlek zazranka zvejdla, ka sam v petek vnoči tak spala kak bujta. Z večera Senički penzionistov sam malo prva vujšla kak tej slejdnji... Marijana Sukič VABILO Zveza Slovencev na Madžarskem prireja 23. februaija 2002 od 20. ure SLOVENSKI PLES v avli osnovne šole "Istvan Szechenyi" v Monoštru. Igral bo ansambel Šarm iz Slovenije. Vstopnina z večerjo 2.000 Ft. Ruski bife pripravi restavracija Lipa. Prisrčno vabljeni! Vstopnice/karte sé dobijo od 4; februara v Varaši v Slovenskom daumi, na Slovenski zvezi pri Klari Fodor (Monošter, Gardonyi u. 1.). Cigretlinge Lujza se je etognauk etak taužila padaškinji Ilonki: »Vejš, moj mauž je že nej za’vöpre-stati. Na den petdeset cigretli-nov skadi, cejli ram je eden dim, čike pa po cejlom rami talüčo« Ilonka pa Zdaj: »Gle, Lujza, moreš ma povedati, ka ali cigretlinge ali pa ti! Naj si zmisli! Tistoga reda sam ge tü tak prajla svojomi Lajoši.« »Pa te?« pita Lujza. »Od tistega mau sam ga več nej vidla.« Žmetno delo Imre pa Janči sta se etognauk srečala. Imre etak pravi Jan-čini: »Ka je pa s teov, padaš? Strašno lagvo vögledaš. Leko si betežen?« Janči pa: »Nejsam betežen, liki drugo mi je vcuj prišlo. Vejš, Imre, žmetno delo sam si odebrau. Pri zidaraj morem cejli den cügeo pa majter nositi.« Imre pa: »Pa kak dugo boš tau mogo delati?« Jana pa: »Eške ne vejm. Samo zran začnem.« Menje plače Ivan je šparaven človek. V Varaša ma eden frizerski salon (fodrászat) pa ma ednoga ina-ša tü. Etognauk Ivan etak pravi inaši, Ladni: »No, pojbič, Zdaj vleta ti menje plače dam, zatok ka je etakšoga reda menje dela tü.« Laci pa: »Majster, Zakoj bi pa vleta menje dela bilau? Vej pa vleta se ranč tak dajo briti pa si vlase rezati ka vzima.« Ivan pa: »Dobro, dobro. Depa dobro, če vejš, ka vleta Ti nikomi nej trbej kaput gor pomagati, zatok je pa menje dela.« I.B. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1, p p. 77, tel.: 94/380-767 e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062. Tisk: SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.