Političen list za slovenski národ.
T» polti projeman velja: Za cclo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. 7 administraciji prejeman veljfi: Za celo leto 12 gld., za pol leta P» g Id., za četrt leta S (Id., za cn mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veijajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in «¿špedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredni&tvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne.
Štev. sao.
V Ljubljani, v ponedeljek 7. oktobra 1889.
Letnili XVII.
k motom v pomoč.
Od Drave, dne 4. oktobra.
Ni še temu davno, kar se je vršil v Vadovieab tabor ali shod galiških kmetov, sklican po kmetih, da se dogovore in si osnujejo društvo, čegar namen je: povečati si svoja zemljišča in skrbeti, da ostanejo v rokah kmetov. Shod sicer ni bil kaj številno obiskan, a vsekako so se ga vdeležili trije poslanci: Kramarčik, Potoček in Romanovič. To, kar ima za nas Slovence največjo važnost, pa je govor drugega govornika Frautiška Zalilnskega, kateri podajem vsled tega v pretres in ravnilo tudi mnogospoštova-nim gg. čitateljem „Slovenca".
Po kratkem uvodu rekel je govornik: „Ako sem se poprijel misli, osnovati društvo za ekonomično obrambo naroda, storil sem to zaradi tega, ker več let že delujoč na razširjenje prosvete vidim naposled neizogibno potrebo takošne ekonomične naprave. Ko so drugi narodi, ki so prej bili ravno tako revni, kakor mi, pa so bili prosti ter se po-prijeli dela in se s tem dvignili, smo mi za celih sto let zaostali, zanemarili se, da stojimo nižje, nego do nedavnega še prezirani narodi, kakor Ru-muui, Bolgari in Srbi. Da je to napačno, to čutimo vsi, iu pred nedavnim časom pokazal je to s številkami poslanec Ščepanovski v knjigi, katera bi morala biti v rokah vsakega sina naše dežele, v vsakej bajti. Kot jasen dokaz navaja govornik glavne točke Ščepanovskega dela, kot: število ljudij, ukvarjajočih se s poljedelstvom, katero je v dotiki z onimi, ki pridelke potrebujejo; dalje preogromna množica neobdelane zemlje, ležeče brez koristi, — preveč nizko število domače živine, -- slaba hrana prebivalstva in zaradi tega manjša kot drugod sposobnost za delo, konečno vedno krajši čas človeškega življenja, pa vedno večje število nedoletnih, ki se žive ob delu starejšega prebivalstva.
Davkov, pripadajočih na glavo prebivalstva, plačujemo znatno manj, nego druge dežele, — toda v primeri z dohodki so oni jako visoki. Ni tudi mogoče
mamiti se z nado, da bi se davki zmanjšali, nasprotno vsled vedno rastočih potreb države se bodo še zvišali. Toda vkljub temu pošiljamo iz dežele jako obilno milijonov za blago, katero nočemo doma sami izdelovati. Ako stvar tako še nadalje traja, — poginemo. Treba je torej, da se rešimo.
Toda povprašate: kako se rešiti, ker smo tako revni? Je nekako sredstvo, ki je povsod delalo čudeže in jih tudi pri nas stvari, — a to je moč varčnosti. Zdi se, da vsak človek more prihraniti vsak dan '/:, (tretjinoJ krajcarja, — celo najrevnejši berač. Recite, — ali je tako? (Glasovi: Gotovo! Berač premore še več!) Evo, ko je tako, pa bi vsak prihranil vsak dan 1/3 krajcarja, — bilo bi tega — vštevaje prirastek obresti — v šestih letih 40 milijonov, in teh 40 milijonov bi se obrnilo na zboljšanje gospodarstva, na požlahtnjenje živine, na osnovanje tovarn, katere bi izdelovale blago, ki ga sedaj od drugod kupujemo, s čemur bi se povečalo število obrtnikov, to je ljudij, ki bodo potrebovali vaših pridelkov. Torej moremo še rešiti, ako le hočemo. Ne mislite, da bi vas mogel deželni zbor rešiti, kajti zbor more zidati še le potem, ko bo v kraji že gradivo na to pripravljeno. Višji stanovi vam ne morejo pomagati, ker nas je malo. Vas je štiri in pol milijona poljedelcev, — ako bi vrgli vsak po jeden novec v zrak, moralo bi solnce za-temneti, mi ostali kaj takega ne premoremo. Treba je biti varčnim, treba je zbirati se v društva ter vzajemno delovati, da se nakupi več zemlje, zlasti tam, kjer bi imela priti v tuje roke. Potreba je vravnati zadolžene kmetije, da se ohranijo v rokah sedanjih poljedelskih rodbin. Ako se bo društvo ukrepilo in razvilo, moglo bo svoje delovanje tudi na druge panoge gospodarstva razviti" itd.
Po takošnih dokazih govornika bil je, seve, vsak navzoč kmet prepričan, kako potrebno bi bilo takošno društvo, ki se je potem tudi osnovalo. Ker bi bil skrajui čas, da se poprimemo takošnega dela tudi Slovenci, naštejem tukaj glavne točke pravil dotičnega društva, ki se glasč:
Namen društva je: podeliti svojim članom moralno in gmotno pomoč, ki bo služila v ohranitev, povečenje zemlje in povišanje vrednosti posedano kmetije z vsakoršuimi sredstvi, kakoršna bo društvo imelo na razpolago. Zaradi tega bo društvo kupovalo kmetije, a to iz proste roke, ali pa tudi na javnih dražbah, na podlagi naznačene vrednosti ce-nilnih mož, ki bodo nalašč za to od vodstva postavljeni.
Društvo bo nadalje posredovalo med zadolženimi društveniki in njihovimi upniki, da bi zadolžena kmetija ostala v celoti, ali vsaj deloma v rokah dosedanjega lastnika. Konečno bo podelilo svojim udom za nizke obresti denar, potreben za gospodarstvo, trgovino in obrtnijo, za kolikor njegovo imetje ne bo zavezano v nakup zemlje.
Delež bo iznašal le deset goldinarjev in se moro plačati v dveh polletnih obrokih. Vpisnina iznaša 1 gld. 50 kr. Poroštvo sprejelo se je najnižje, kolikor ga zakon dopušča. Po pretresovanji pravil jeli so se navzoči vpisovati ter so podpisali štiriin-šestdeset deležev, na katere so vplačali v gotovini 335 gld. Po izvolitvi odbora bilo je društvo osnovano.
K temu poročilu naj dodam sledeči pristavek:
Ne smemo se sicer pritoževati, da bi se zadnji čas med nami ne obračala največja pozornost na gmotno stanje našega ljudstva, tolikanj potrebno za neodvisnost našega naroda. Toda kar je pri tem največ čudnega, je to, da imajo vse naše narodne posojilnice in hranilnice dosti več izposojenega nego vloženega denarja. So mar res vsi Slovenci bres denarja? V čeških hranilnicah leži, — po poročilu časopisov, — nad dvajset milijonov gotovine; a v naših? Iz tega razmotrivanja se da razvideti, da naš slovenski denar leži še vedno v nemških hranilnicah, ki delujejo proti nam. Sam poznim človeka, ki ima nad 100.000 gld. v graški nemški hranilnici, ki se je tako sovražno izjavila proti nam. Skratka, skrb slovenskih rodoljubov naj bo, da se vložijo takošni denarji v naše domače denarne za-
LISTEK.
Pisma iz Italije.
(Dalje.)
Ne mislite pa, da ondi počiva telo sv. Klare. Ne, zidana je bila na vrhu, na skrajni meji mesta nova, lepa cerkev, in tje preuešeno njeno telo. Počiva pa blaženo telo v kripti pod velikim altarjem, ki je bogato opravljena z marmorjem in svetilnicami. Spodaj je tudi altar. Telo Klirino pa leži še naprej v posebnem prostoru, kamor pride sestra klarisarka, prižge sveče in razsvetli ležišče. Sv. Klara leži v stekleni omari, ki je podobna oni sv. Deodata v Ljubljani. Popolnoma je nestrohnela. Videl sem natančno njen obraz, ki je čeloma ohranjen, kar nič vdrt, samo črn je. Pokleknili smo in sv. Klari priporočili sebe in vse, ki so nam bili v molitev priporočeni, zlasti pa naše drage tretjerednike. Na takem mestu človek spozna ničevost in nehvaležnost svetil, na drugi strani pa, kako dobro je: „adhae-rere Deo". Tu leži in čaka vstajenja ona devica, ki je imela v svojem srcu prostora le za Boga. Zdi se mi, da čujem iz njenih ust besede: „Omuem or-
natum saeculi contempsi propter amorem Domini mei J. Christi, quem vidi, quem amavi, quem cre-didi, quem dilexi". Nato pa odmeva iz nebeških višav: „Veni, electa mea, et ponam in te thronum meum, quia coucupivit Rex speciem tuam".
Postrežljiva sestra nam je potem gori v cerkvi v zaprti kapoli pokazala križ, s katerega je Jezus govoril one besedo sv. Frančišku : „Vade, Francisce, repara domum" itd. Videli smo tudi glavo sv. Neže Asiške. — Blagor vam, častite sestre, ki ste postavljene za varuhinje tako častitih svetinj! Pri vsaki stopinji vas sreča duh Klarin.
Radoveden bralec že težko čaka, da bi šla k grobu sv. Frančiška; pa to ni v moji moči. Moral sem iti prej še v neki samostan, če se sme tako imenovati. Iz Asisa namreč vodi pot nekoliko viši, nego je sredina hriba, rekel bi poldrugo uro. Vse je golo, le tam v zatišji je skrit gozd, poleg katerega je tako imenovani samostan „ad Carceres". Ta samostan je v skalo vsekano prebivališče, kateremu se je pozneje prizidalo nekoliko celic. Je „recessus", kamor so hodili in še hodijo duhovne vaje opravljat duhovniki in imenitni svetni ljudje. Tudi sv. Frančišek je hodil gori devetkrat na leto. V ta namen je našel v zemlji votlino, ki je pač grozniša od vsako ječe. Prav ozkega sem se moral narediti in v dve
gubi držati, da sem prišel notri. Ondi se kaže kamen, na katerem je počival. To, ljubi moji, ni bila šala. To prenesti je mogel le oni, ki je res zapustil svet v duhovnem pomenu. Res, da se tako življenje ne dii posnemati, nikdo ne more reči : „fac similiter" ; vendar tukaj se spozna huda pokora, katero je sv. Frančišek delal zd-se in za grešni svet. Semkaj bi pripeljal lahkoživca, morda bi na tem groznoresnobnem kraji tudi sam postal res-noben. — Videli smo nadalje kor, na katerem so skupaj psalirali: sv. Bernardin Sij., sv. Jakob iz Markije in sv. Janez Kapistran. Kor je, kakoršen jo bil, iu močno moramo biti hvaležni našim sobratom, da so s tako vstrajnostjo ohranili priče del naših začetnikov.
Sli smo potem pogledat votline, v katerih so sveti možje živeli kot pravi puščavniki. Ena je blaženega Antonija Štronkonija, druga blaženega Ru-firia, tretja shajališče, kjer se je sv. Frančišek v razvedrilo pogovarjal z bratom Masejem. Naj omenim še troje reči, ki so se v tradiciji bratov ohranile. Ravno mimo te naselbine gré struga, v kateio se mora po natornih postavah stekati vsa voda ob času hude ure. In res je voda bratom močno nagajala. Njen šum je bil tako silen, da sv. Frančišek s svojimi sobrati ni mogel moliti oticija na koru. Torej

vode, da ne bodo služili v rokah naših nasprotnikov kot orodje proti naui.
Pa tudi osnovanje zgoraj omenjenega podobnega društva bilo bi nam jako potrebno. Mala je naša domovina, jako mala, in Še to trohico zemlje nam hote izpuliti tujci iz rok. Ua, celo nalašč za to se je že osnovalo v Nemcih društvo, da bo iz-podkopavalo tla našemu ljudstvu še v dosti večji meri. Tej pogubonosni napravi se je treba takoj s početka postaviti v bran. Osnovanje tskošnega društva, kakor so si je osnovali Poljaki v Vadovicah, koristilo bo nam Slovencem dosti več, nego Nemcem njih „šulferajni", in naša šolska društva, ako-ravno s tem ni rečeno, da bi bila poslednja nepotrebna. Dela je torej še dovolj, le nikar se ga strašiti! Da bi se vsaj ta glas popolnoma v vetru ne zgubil!
Kaj uničuje naše kmete?
IV.
Mnoge zamere in neprijateljstva na kmetih na-stajejo tudi iz tega, ker ljudje „opravljajo" otroke teh ali onih starišev. Nobena stvar starišev tako ne speče, kakor ravno to. Ko bi rajši uvažali, kar se pripoveduje o njih otrocih, ko bi pomislili, da nekaj je vendar-le res, in ko bi svoje otroke tako vzgajali, da bi nihče o ujih ne mogel črhniti kaj slabega, gotovo bi bilo to stokrat bolje. Toda marsikatera občutljiva mamica se jezi ca te „poredne, opravljive jezike" pred svojimi otroci, in sinček — no, ta se pa na tihem smeje, ko se stariši potezajo za ujih nerodnosti. Tuj človek se ga še dotakniti ne sme, to bi staknil! Očka je župan in „premore" vse. To si vse dobro zapomni tak-le otrok, kar se stariši pogovarjajo med seboj. Prava šiba so otroci za take stariše!
Ni jih skoro otrok., da bi bili bolj nesrečni, nego so otroci kmetskih predstojnikov in bogatašev. Pomislite malo, in našli bodete dosti vzgledov. Je-dva je fantalin odrasel šoli, mu učitelj ne sme ukazovati, duhovnik ga ne vidi ves čas, tuj človek ga ne sme opominjati, ker bi jo znal skupiti, stariši pa često sami nimajo tudi razuma, da bi jih opominjali iu strahovali. Kdo drugi ima za to skrbeti uego oni? Kdo bo za to enkrat odgovoren? Iu kdo drugi bode neki za vse to moral trpeti nego največ sami? Naj bodo ponosni na svoje otroke, toda na svojo čast iu dobro ime, ne pa na to, česar si uiso sami zaslužili, in morejo vsak hip zgubiti. Naj se spominjajo, kar se jim je reklo v šoli, kar jim je gospod duhovnik tako lepo pripominjal.
Nobena napaka odrasle mladine, koja postane pozneje občanstvo, ni zakrivila toli neprijateljstva po kmetih, nobena toliko tožeb zaradi razžaljenja „časti", nobena ni toliko gospodarjev pripravila ob posestva — kakor ta nesmiselna ošabnost! Tak človek ničesa ne prenese od druzega; kar mu ravno ni po volji, takoj toži, seveda odvetnik se pa lepo smeja, in ko obsojeni pridejo domov, posmehuje se jim vsa občina. To nazivljajo razžaljeuje „časti"; toda, kdor ima pravo čast, ta vč, da mu je nihče ne vzame, naj govore, kar se jim zljubi; resnica vendar pride na dan, in ko bi to tudi trajalo dolgo.
Žal, da je ta napaka tako često vkoreninjena med odraslo šolsko mladino. Fantalinu je kmalu že preveč, pozdravljati starejše ljudi, ker vé, da se mu žaleg» zgoditi ne more. Kaj si ta ali oni o njem misli, še zméni se ne. Odrasel je šoli, koga bi se zdaj bal? Kmalu se ne zméni za svojega starega dobrega učitelja, in duhovnika pozdravlja nekako bolj površno, da bi se vsaj ne reklo, da ga ne pozdravlja. A tudi v cerkev hoditi mu preseda; raje gré nekam v krčmo med sebi jednake tovariše, ki se mu spretno prilizujejo in — ga skubejo. In ko je ves ožet, gredo pa k drugemu, zânj se ne brigajo več.
Žal, da je mnogo tacih zaslepljenih občanov naših po deželi. Ne znajo ločiti resnice od laži, oholost jim slepi oči njim v največjo nesrečo. In če mu pošlje Bog nesrečo, na pr. da pogori ali mu počepa živina — potrebuje torej denarja. Kam pa ponj? 11 kakemu sosedu v občini? Bog varuj! „Tega mi še manjka, da nas bode povsodi nosil na zobéh!" pritrjuje žena. „V mestu so že vrli ljudje, ki posodijo vsakemu, ogoljufali še nobenega niso. Pojdimo le tjit!" Iu res gredo; oderuh seveda molči, in kako molči! vsi;j ou vé zakaj. Posodi jim ter se ne briga za obresti in poplačanje dolgd. „No, kedar bote imeli, pa se bom oglasil!" In res se ne oglasi tako dolgo, dokler ima tak gospodar česa v zastavo. Toda kmalu je dogospodaril, in preduo se to pripeti, je prvi tii oderuh, da bi nič ne izgubil. Kako je to sramotno, ko se pripelje nekoliko kočij pred hišo, in cela tolpa teh pijavk privre ter zapovedujejo, kakor bi bilo vse to njih. Gotovo so vam znani taki slučaji. Oderuhi so rubili, kar so kje mogli, prodajali najpotrebniše stvari kar na pol zastonj, gospodar je begal objokan po hiši, gospodinja strahu vsa prepadena in bleda, otroci preplašeni, in ker ne vedo, kaj se godi, pobegnejo na vrt in jokajo z drugimi. Lehko bi vam pripovedovali tožne prizore, žalostne, da jih niste videli jednacih. Uvažujte, koliko je po kmetih zadolženih teh hiš, posestev pri oderuhih; zrcalo o tej točki so zaduje strani našega uradnega lista.
Oderuhi so tisto nenasitno žrelo, v koje se zgublja vsa skrb, delo, ves trud, jadikovanje, ves mir in blagor — a ž njim tudi vsa pobožnost našega ljudstva. Prijatelji, vzdramite se, da ne bode prepozno ! Žal, da se tako malo pomišlja na zadnja kolesa. Misli so, če so novci izposojeni iz daljine, da je to bolje. Mi vam pa pravimo, kogar ima satan enkrat v pesteh, pusti ga in daleč gré, ker vé, da mu no uide, in tako je tudi lit dolg, na pr. v Ljubljani, ali v daljnem mestu stokrat hujši, uego bi bil doma. O obrestih, na koje posojujejo in so po-sojevali oderuhi in na koje bi posodil marsikak pameten in razsoden sosed, še govoriti nočemo. In tako se lepo pozablja dolg, vedno se odlaša, da nazadnje ne zadostuje niti ves dom z vsem poljem. Prodii se jim — zdaj pa pojdite s trebuhom za kruhom !
In kaj slepi zlasti nekatere naše kmetske gospodinje? Vsaka hoče biti prva, ali to že gré ali ne. ôe ne gré in ni ničesa pod palcem, pa se izposodi, bodisi kjerkoli hoče, da se le dobi. „Kaj
se obrne do Boga s prošnjo, naj bi odvrnil to vodo. In res od onega časa nikdar ni kapljice po tej strugi, naj bo naliv še tako hud. Zgodi se pa vendar le redko v enem stoletji, da pridere voda; takrat pa, pravijo bratje, nič dobrega ne pomeni. Zadnjikrat je pridrla leta 1870., ko ie papež bil oropau svetnega posestva. Odkod imajo pa bratje vode? To je čudno. Dasi ni nikjer najti kapljice vode, na dvorišču samostana je vodnjak, ki ima živo, dobro vodo, katere nikdar ne zmanjka, nikdar ni preveč. Pa tudi ta vodnjak ni več na starem mestu. Ko so samostan razširili, bil je na potu; torej prosi Bernardin sv. Frančiška, naj prosi pri Bogu, da se vodnjak umakne, in to se je tudi zgodilo. Saj je Kristus obljubil: Ako bote imeli trdno vero in bote rekli hribu, naj se umakne, pa se bo umaknil.
Drugikrat se je primerilo, da je ueki brat v kapelici zaostal in zaspal. Naenkrat čuti v spanji, kakor da ga nekdo po lici udari, in čuje besede: Spi se v celici, ne pa v kapelici. Zbudi se iu še vidi desnico, ki jo Križani nazaj jemlje, potem ko je brata rahlo udaril.
Sv. Rulin, ki je prebival v eni imenovanih votlin, bil je nekoč v veliki dušni težavi. Satan se mu prikaže v podobi Križanega iu mu reče, da mu
njegova pokorila nič ne bodo pomagala, ker on ui v številu izvoljenih. „Non est in numéro electorum." Rufin gré zjutraj k sv. Frančišku, in mu potoži dušno bolest. Frančišek moli k Bogu, in bilo mu je razodeto, da je Rufin izvoljen. Iu tedaj mu reče Frančišek : Ti in vsi, ki bodo natančno spolnovali vodila, so v številu izvoljenih. Pojdi nazaj in če zopet dobiš skušnjavo, reci satanu: Tvoja usta so polna blata. Tako je Rufiu tudi storil in satan je osramočen pobegnil.
Ljubeznjive so te tradicije, zlasti če jih človek na mestu sliši. Ko nam je prednik vse stvari razkazal, zahvalil se nam je še za obisk in prosil svetega blagoslova „pro misero peccatorc" , kateri mu je podelil eden prečast. gg. provincijalov. Mislil sem si: Ti miser peccator, ki si tako vreden naslednik nekdanjih prebivalcev samostana ! Kaj bomo pa drugi rekli?
Nazaj gredé ob hribu smo uživali prekrasen razgled iu hvalili Boga, ki je vse to ustvaril. Ti pa, častiti bralec, zdravstvuj; prihodnjič se vidiva v baziliki sv. Frančiška.
As i si, dné 19. septembra.
P. H.
neki bi rekli ljudje, ko bi mene ne bilo tjit, ko bi ne storila tega in onega, tega in tega ne imela, ko bi naši otroci tega ali onega ne imeli, tu jp tam ne bili I" Mi pa vprašamo, kaj pa ti ljudje potem poreko, ko pride posestvo na boben? Ali pozabljate na to? Koliko je tacih mater, koja svoje otroke zoper njih voljo povsodi rijejo naprej: hči mora imeti obleko, kakor vsaka druga, da bi se ue reklo, da so kaki prosjiiki ali dragoletniki.
Slava je slava, in ta mora vendar biti! Kako pa to izgleda v dolžni knjigi, ua to se često pozabi. Kako jadikovanje iu obupovanje, ko se necega dne odpre dolina knjiga, v kateri čita upnik kot vsemogočni gospod grehe, ki so se nabrali tekom celih 10 ali 20 let Oj kako probujenje iz teh brezskrbnih 6auj; po takem probujenji nastaja krč okolu — lačnega želodca!
Politični pregled.
v L j u bij an i, 7. oktobra. 3Totraiije dežele.
Češki deželni zbor bo v prihodnjem zasedanji obravnaval mej drugimi predmeti tudi o postavnem načrtu glede uradnega jezika v občevanji samoupravnih oblastnij, o postavi „Clam-Martinic", ki vrejuje jezikovno vprašanje na srednjih šolah, in postavi „Kvičala", po kateri naj se v ljudske šolo vsprejemajo le taki otroci, ki so zmožni učnega jezika. — Mladočehi imajo vsled tega, ker se Nemci nočejo vdel8Ževati deželnozborskih sej, v kuriji kmetskih občin večino, vsled česar jim pristujeta dva sedeža v deželnem odboru. Za to sta izbrana baje Gregr in Tilšer.
„Narodni Listy" objavljajo „poslano" češke aka-demiške mladeži, ki pravi, da se ne bo ustanovilo novo češko akademiško bralno društvo, ker vlada ne pripušča, da bili njegovi člani poleg akademikov tudi neakademiki. Izraža pa nado, da češki narod ne bo odrekel podpore, ko bi se pri drugih razmerah osnovalo tako društvo.
Govori se, da se bo stalni kazenski odsek sešel dne 11. oktobra, in to le k nekaterim sejam, ker je baje jako malo novih predlogov došlo.
V soboto se je v Krakovem slovesno otvorila kirargična vseučiliščna klinika v navzočnosti namestnika Badenija in naučnega ministra Gautscha.
Ogerski državni zbor iu zbornica magnatov bodeta imela v soboto dne 12. t. m. prvo sejo, v kateri se bo le določil dnevni rtd prihoduje seje. Finančni minister Weckerle bo proračun za 1. 1890 z obširnim poročilom predložil v torek, dne 15. t. m.
V nanj© države.
Zadeva s kraljico Natalijo je spravila srbsko vlado in regentstvo v veliko zadrego. Na eui strani ima vlada zavezane roke, na drugi strani pa preti nevarnost, da se bo skupščina, ki se bo v nekaterih dneh sešla, lotila Natalijine pravde proti Milanu iu vladi, in čeravno trdijo vladni krogi nasprotno, vendar je z ozirom na javno mnenje med narodom več ko verojetno, da bi niti Milan niti vlada ne bila za-dovoljua z razsodbo skupščine. Vlada je v tem svojem neprijetnem položaji prosila v Švici rnude-čega se Milana „primern;h" navodil, ki tudi uiso izostala. Kakor namreč „Pol. Corr." iz Belegagrada javlja, odgovoril je Milan na dotično vladno vprašanje. Načeloma pritrjuje Natalijinemu sestanku z Aleksandrom, podrobnosti v tem oziru pa prepušča previdnosti kraljevih varuhov — regentov.
O namerah Turčije nasproti Bolgariji piše dunajski poročevalec „Koln. Ztg.": Kakor se ve iz zanesljivega vira, dal je povod obravnavam turške vlade o bolgarskem vprašanji angleški veleposlanik White. Po zaupnem razgovoru velikega vezirja z Whitom sklenil je turški ministerski sovet rešiti bolgarsko vprašanje s korakom kot suvereuni dvor. Sultan je bil začetkoma popolnoma s tem zadovoljen, toda postal je omahljiv pozneje vsled posredovanja ruskega veleposlanika. Vzlic temu pa so turški vladni krogi za trdno prepričani, da bo Turčija vendar-le razposlala že pripravljeuo okrožnico velesilam. Dunajski kabinet ni pri tem ničesa storil, čeravno je turškemu veleposlaniku znauo, da Avstrija želi edino le mir in da bo pritrdila priznanju Ferdinanda kot bolgarskega kneza, v kolikor bi to pripomoglo k stalnejšemu evropskemu miru. Bismarckovo glasilo „Nordd. Allg. Ztg." je bilo dosedaj malo prijazno nasproti princu Ferdinandu. Tem pomen-jjiveje je tedaj, da v svojem političnem pregledu omenja sedaj namero turške vlade gled<5 priznanja bolgarskega kneza in da temu dostavlja: „Ker ni ugovora, verjeti se mora tej vesti." Celo neodvisni nemški listi, kot „Voss. Ztg.", sklepajo iz pisave avstrijskih poluuradnih listov, da je Nemčija sedaj bolj kakor poprej naklonjena, priznati Ferdinauda za kneza. V istem smislu se izražajo „Times", da bo brž ko ue Turčija izvršila svojo prvotno namero ter razposlala okrožnico, ki priporoča, uaj se na korist evropskega miru priznA princ Ferdinand za bolgarskega kneza. .Položaj balkanskih držav se je sedaj tako premenil, da države srednje-evropske
mirovne zveze ne morejo več zaradi ruske občutljivosti odrekati princu Ferdinandu priznanja. Tudi Anglija se takemu početju turške vlade ne bo pro-tivila, čeravno dosedaj ni hotela storiti prvega koraka, ker jo to le posredno zadeva." — Kakor je pa položaj Bolgarije v splošuje-političnem oziru vedno ugodnejši, isto tako sme sofijska vlada z državnimi financami biti zadovoljna. Nameravanega posojila 25 milijonov frankov sedaj še ne bo sprejela, ker je v državnih blagajnicah toliko denarja, da se bodo ž njim lahko poravnale vse javne potrebščine do meseca junija prihodnjega leta. De-setinski davek bo letos za deset milijonov več znašal, carine za šest milijonov, poleg tega bodo pa došli zaostali davki štirinajst milijonov tekom leta v blagajnico, ker se sedaj pobira ta davek vsak teden, in sicer po dvainpetdeseti del dolga. Sploh računa vlada, da bo letošnji prebitek znašal 30, oziroma po odračunjenem proračuuskem primankljeji 16 milijonov frankov.
Francoski vladni krogi pripisujejo posebno važnost okoliščini, da se je hotel ruski car poprej v Kodauji sniti z angleškim princem Waleškim, predno odpotuje v Berolin. Letošnje poletje se je razširjala vest, da jo Anglija s trodržavuo zvezo sklenila neko pogodbo, kar je tako v Rusiji kakor Franciji vzbudilo precejšnje vznemirjenje. Nekaj besedi mej princem Waleškim in carjem pa more pomagati resnici do veljave in razpršiti vse neosnovane napetosti, tembolj, ker bo ravno sedaj car obiskal nemškega cesarja in slednji turškega sultana. Car je prosil angleškega princa, naj zatrdi kraljici Viktoriji, da Rusija tako v Evropi kakor Aziji želi mir.
Včeraj so se v Franciji vršile ožje volitve. Poleg kandidatov z 22. dne septembra se je oglasilo 71 novih kandidatov, večinoma nepoznate veličine. Ferry se je, kakor znano, odpovedal kandidaturi, kar je pa z zadovoljstvom navdalo tako njegove pristaše, kakor tudi protivnike. „Presse" objavlja dopis iz Pariza, ki pravi: „Oportuncem samim ni več ležeče na tem, da bi njihovo vodstvo zopet prevzel „najbolj črteni francoski državnik", kajti boje se, da bo narodova nevolja zoper Ferry-ja škodovala sploh oportunski stranki; zaradi tega se bodo rajši zbrali pod zastavo Leona Say-a ali pod Ribotovo." — Nesloga mej opozicijonalci se še vedno ni polegla. „Autorite", „Gaulois" in „Univers" so še za zvezo z bouLngisti, popolnoma proti nji pa „Figaro", „Gazette de France" in „Monde". Zameriti se sploh ne sme katoličanom, če nočejo ničesa vedeti o zavezništvu z „generalovci", kajti večina boulangistiških kandidatov ni hotela, čeravno v manjšini proti konservativcem, ničesa vedeti o odstopu od kandidature; ko bi pa kdo odstopil, storil bi to le na korist republikancev. Bolje tedaj, da katoličani za-se rešijo, kar je mogoče še pridobiti sedežev, ker tudi mnogo znakov kaže, da bo po končanih volitvah napočila mirnejša doba za katoliško cerkev. V tem smislu vsaj „Figaro" piše: „Eno dobro bodo imeli novi možje prihodnje zbornice, da ne bodo, čeravno ueizkušeni, na nobeno j stranko navezani. Njihov vspored in ministerstveni program marveč namerava le doseči cerkveni mir in preprečiti revizijo, katere pravo ime je — revolucija."
Znani shod za nedeljski počitek v Parizu je za častnega predsednika izvolil II. Harrisoua, predsednika Združenih držav, za prvomestnika pa Leona Say-a. Vdeležilo se ga je posebno veliko in-ženerjev iu velikih obrtnikov. Nazor, da mora biti tedenski dan počitka ravno nedelja, dan Gospodov, zmagal je na celi bojni črti. Shod je potem stalen odsek ustanovil, ki bo pripravljal nadaljue shode in ob euem osnoval francosko ligo za nedeljski počitek.
Italijanska naučna uprava namerava nov napad zoper katoliško cerkev. Kakor namreč „Beri. Tagebl." iz Rima poroča, odpravila se bo na rimskem vseučilišči stolica za zgodovino krščanstva. „Tribuna" vsaj pravi, da je to trdon sklep naučnega ministra Bosellija. Moti pa se, kdor misli, da je Boselli ljut protiklerikalec ali agitator za spomenik Giordaua Bruna, marveč spada k desnici, to je zmerni stranki. Moj italijanskimi levičarji in desničarji pač ni razločka, kar se tiče sovraštva zoper katoliško cerkev. — Od 24. do 26. dne septembra je v Pija-čenči pod predsedstvom nadškofa Oapecelatre zboroval mnogobrojno obiskan katoliški shod, ki je spoznal potrebo boljšega ljudskega poduka v vero-nauku in sklenil, da se morajo ustanoviti v ta namen posebno šole, po raznih župnijah pa družbe, ki bodo pospeševale temeljitejši poduk v veronauku. Resolucija se je sprejela tudi glede strožjega izvrševanja nedeljskega miru.
„Wr Tagblatt" objavlja zasobno vest iz Bero-lina, da se je Turčija nasproti vsem preklicem pridružila trodržavni zvezi. Treba jo v tem oziru na vsak način počakati pristojnega potrdila. — „Pol. Corr." pravi, da je poročilo londonskega lista „Times" o znižanji turške armade od 250.000 na 100.000 mož v toliko resnično, v kolikor se trudi sultan, da bi se doseglo proračunsko ravnotežje, in je iz članov ministerskega soveta sklical komisijo, ki naj preišče, ali ni mogoče kaj prihraniti pri vojaških izdajah. Ta komisija se je izrekla za zmanjšanje mirovnega stanja, kateremu mnenju pa odločno oporekajo vojaški krogi. Zaradi tega je verojetno, da sultau ne bo komisijskemu nasvetu pritrdil.
Izvirni dopisi.
Iz ljubljanske okolice, 3. oktobra. Dandanes se od kmetijstva posestnikom in posebno tudi gg. učiteljem zelo sadjarstvo priporočuje, da se bolj odrasla šolska mladina v tej prekoristnej stroki kmetijstva pod-učuje, ker najbolj ljudstvo za to dobi veselje, ako pri šolah vidi lepo vrejene vrte. Nekaj let sem se je tam pa tam v tej stvari vže precej storilo ; a pri nekaterih vaseh in šolah se pa vendar žalibog sad-jereja še zelo pogreša. V Hrušici pod Ljubljano je še le tri leta, odkar je šola zidana, a vže obstoji pri njej lepo in umetno vrejen šolski vrt, na katerem je že zdaj nad 6000 jabolčnih in hruševih divjakov iu čez tisoč cepljenih drevesc. V tako kratkem času je res to veliko število I Videti je poleg tega tudi mnogo raznih lepih cvetic in zdravilnih rastlin. Pred šolo so za senco lipe in kostanji, zadaj in ob krajeh šole pa lepa jabolčna in hruševa drevesa v spomin štiridesetletnice vladanja našega presvetlega cesarja Fr. Jožefa vsajena. Za ves ta trud in precejšnje stroške pri omenjenem vrtu gre pa hvala le g. učitelju Fr. Klinarju. Škoda le, da ni vrt tako ograjen, kakor je za taki vrt primerno in koristno, ker s tako ograjo ni vrtu podoben in tudi ne pred kokošmi in drugimi živalimi zavarovan. Razun tega še vodnjaka ni, ki bi pri vsaki šoli moral biti. Omeniti je še, da je pri tej šoli lega zbirka raznih kamnov in rudnin. Vse to je gotovo posnemanja vredno. L. M.
Iz Zagreba. 3. oktobra. V našem mestnem zastopstvu so se pokazale v novejšem času kaj čudne razmere. Dosedaj se je smatralo to zastopstvo kot opozicijoualno ; čeravno se ni nikdar posebno pokazalo v tem smislu, vendar pa je imelo vedne borbe z vlado, kadar koli je hotelo doseči kako uslugo od nje. Ali odkar ima mesto vladinega nadnačelnika, skoraj da pojemlje pri pojedinih zastopnikih požrtvovalnost za občinske zadeve, pa tudi v narodnem pogledu postajajo vse bolj popustljivi. K sejam dohajajo precej neredno in to znajo njihovi protivniki vse upotrebiti v svoje svrhe. Tako se je pokazalo mestno zastopstvo dokaj nespretnim, ko je poklonilo na grob venec pokojnemu ministru Bedekoviču, in ravno tako je v političnem pogledu pogrešilo, ko je v zadujej seji sklenilo, da se pozdravi novi minister, ter od njega pomoč dobi v mestnih zadevah. Novi minister g. pl. Josipovič je poznat stare korenine privrženec Madjarom ter se od njega more kaj malo pomoči pričakovati. Zraven tega pa ne bi smel že narodni ponos naših zastopnikov kaj takega trpeti, da se pri takih ljudeh priporočajo. Mesto se je dozdaj lepo razvijalo z lastuo pomočjo, pa se more tudi v bodoče, ako bodo imeli zastopniki dobro voljo za to; iskati pomoči pri protivuikih je pa skoraj nedostojno in brezvspešno. Ko pride prava potreba za kako stvar, kakor u. pr. za novi kolodvor, rešilo se bo vprašanje ugodno za mesto ravno tako, kakor je bilo z veliko vojašnico, katera se je sezidala v kratkem času, čeravno je poprej vlada toliko časa stvar zaustavljala Najboljši dokaz, kakošui so protivniki narodnega zastopstva, posebno če se jim popušča, pokazalo se je že v istej seji. Bivši župan zagrebški je poslal mestnemu zastopstvu oprostno pismo, ki se je imelo v seji prečitati. V tem pismu omenja bivši župan Badovinac, kaj in kako se je delalo za njegovega županovanja, ter se poslavlja od zastopstva z lepimi besedami posebno priporočajo vedno vernost iu udanost do presvetlega vladarja. Ta spomenica se pa ni mogla vsa prečitati, ker se je odstranil precej ob početku čitanja iz dvorane zastopnik g. Mošiuski vladni tajnik. Vsied tega je postalo zastopstvo nesklepčno. Isto tako bi se lahko zgodilo s prvim predlogom, da se je hotel oddaljiti koji zastopnik, ki morda ni bil sporazumen, ali tega ni hotel nobeden storiti, kar je izvel vladni tajnik pri drugem predlogu, če protivniku popustiš, ponašaš se taktno; če imaš pi ti kaj od njega zahtevati in to storiš, potem si ravnal netaktno To bi si morali povsodi dobro zapamtiti. Naš vladin tajnik ni hotel, da se omenjena spomenica čita v zastopstvu, ker bivši župan je spadal med protivnike ter je bil radi tega tudi suspendiran, kar sem vam o svojem času v dopisu razjasnil. Da se v spomenici marsikaj navaja, kar se no more dopadati današnej vladi, to je naravnka stvar, zatorej naj se pa tudi javno ne čita. Taki so naši protivniki, katerim se ne sme nikjer iu nikdar popuščati, ako hočeš, da ostaneš od njih neodvisen. Da se pa dogajajo take stvari v našem mestnem zastopstvu, ni nič čudnega, saj je v celej deželi mnogo gnilega.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je podaril prostovoljnemu gasilnemu društvu v Polhovemgradcu 80 gld.
(Odlikovanje.) Ravnatelj in nadučitelj druge mestne deške šole v Ljubljani, g. Leopold Beler, je povodom svojega umirovljenja odlikovan z zlatim križcem za zasluge.
(Imenovanja.) Za triletno dobo, to je, do konca šolskega leta 1891/92, so imenovani v izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole z nemškim poučnim jezikom v Gradci: Načelnik: deželno-šolski nadzornik Iv. Rožek; njegova namestnika sta: ravnatelj na pripravnici Karol Jan ker in mestni šolski nadzornik gimnazijski profesor Ivan Reis; člani so: profesorji na pripravnici: Albert Gauby, Franc Hauptmann in Ferd. Zafita; profesor na realki; dr. Hoffer, ravnatelj meščanske šole Ign. Gugl; učitelja na vadnici: Ivan Kortschak in Jos. Gauby; z nemškim in slovenskim poučnim jezikom v Mariboru: ; načelnik: vodja na pripravnici Jurij K a as; namest-! nik: veroučitelj na pripravnici Franc Janežič; i člani: profesorji na pripravnici: Ponkrac Ehrat, j Ivan Koprivnik in Luka Lav t ar; profesor na j realki Robert Spiller, gimnazijski učitelj Ivan I Košan in vadnični učitelji: Jan. Levitschnigg, j Ivan Miklošič, Alojzij Vavroh in Rud. Marki.
(Iz deželnega šolskega sveta.) Dvorazredna j šola v Domžalah je razširjena v trirazredno. Učitelj I v Št. Vidu nad Ljubljano, g. Josip Bregar, je j dobil nadučiteljsko službo v Kranjskigori, učitelj v i Preloki, g. R. Justin, nadučiteljsko službo v Strekljevci in g. Anton Vertnik je premeščen iz Sp. Loga v Banjaloko. G. Ivan Gantar je stalno j nameščen kot nadučitelj na Studencu. G. nadučitelj j Josip Božja je premeščen iz Košane v Bloke.
(Promotio sub auspiciis Imperatoris.) Dne 10. oktobra bode v Gradci jurist g. Vladimir Ž i te k promoviran „sub auspiciis Imperatoris" doktorjem prava.
(Na Brezjah) bode prihodnjo sredo, kakor smo ! že sporočili, slovesno blagoslovljenje temeljnega i kamna za novo cerkev. Vozni listki po znižani ceni i za ta dan se dobivajo pri g. J. Pavlinu na Ma-, rijinem trgu št. 1., in sicer za II. razred po 1 gl. 30 kr. ! in za III. razred po 90 kr. za tje in nazaj. Ogla-' siti pa se mora vsaj 50 oseb.
(Tržaški petardisti) so na predvečer cesarjevega | godu pokazali, da policija ni še vseh zaprla. Kakor j smo že zadnjič omenili, razpočila se je petarda v četrtek zvečer pred kadetsko šolo. Poluradni „Mattino" piše o tem: „Sinoči se je raztreščila petarda poleg c. kr. kadetske šole. Razun šuma ni bilo | druži h posledic. Nebo je ostalo zvezdnato | iu vedro vso noč". Lahonski list torej niti z j besedico ne graja zlodejstva. Ali zasluži tak list ! ovsa iz vladnih jasli ?
(Slovensko gledališče.) Včeraj se je na tukaj-| šnjem odru prvikrat predstavljala veseloigra „Vodno . društvo". Z igro in predstavo je bilo občinstvo prav j zadovoljuo, Obširnejšo oceno priobčimo jutri.
(Mestni zastop celjski) bode prosil deželni zbor štajerski, da se mestna občina celjska loči iz celjskega okrajnega zastopa.
(V Tolminu) na Goriškem je bilo dne 25. sept. premovanje konj, katerih so konjerejci prignali 29, iu sicer kobil z žrebeti 8, brejih kobil 10, žrebet 11.
(Pravico javnosti) je dobila slovenska dekliška j šola v Gorici; to šolo vzdržuje slovensko narodno-i politično društvo „Sloga."
(Rodbina Macunova) v Gradci objokuje izgubo i svoje uepozabne hčere, gdč. Jaroslave Macunove, j obrtne učiteljice v Ferdinaudeum-u, ki je umrla dne j 3. t. m. Naj v miru počiva!
(Potres.) Iz Adlešičev se nam poroča, da so v četrtek, dno 3. t. m., malo pred četrto uro zjutraj čutili precej močan potres.
(Kočevska nižja gimnazija) šteje letos osem-inosemdeset učencev.
(Umrl) je v Trstu dne 2. t. m. umirovljeui gimnazijski profesor Fr. V račk o.
(Ogenj v ministerski palači.) Z Dunaja se poroča, da je v soboto opolunoči v ministerstvu za notranje stvari, v sobi grofice Luize Taatfe, uavstal ogenj. Zgorelo je več hišnega orodja, Požarna straža je bila hitro na mestu in pogasila ogenj, kateremu vzrok ni znan.
(Učiteljsko društvo za kamniški okraj) zborovalo bode dne 24. oktobra ob 2. uri popoludne v kamuiški šoli. Na dnevnem redu so: 1. Pozdrat
predsednika. — 2. Poročilo tajuikovo o društvenem delovanji. — 3. Poročilo blagajnikovo. — 4. O risanji brez stigem, predava g. nadučitelj Burnik. — 5. Določitev kraja prihodnjemu zborovanju — 6. Prosti nasveti.
(Popravek.) Na tri dopise v našem listu, v katerih so dopisniki blagohotno hoteli opozoriti si. odbor družbe sv. Mohora, naj ne kupuje papir za svoje knjige pri Leykamovi družbi, dobili smo te dni malo dostojen odgovor od kompetentne strani. Mej drugim čitamo v odgovoru, da tiskarna sv. Mohora že tri leta ni niti jedne pole papirja kupila pri Leykamovi družbi. S tem bodi nepovoljna stvar končana, kajti vrednik tudi ni nilkovalo — nikomur.
(Mrtva roka.) Oporoka nedavno umrlega ča-nadskega škofa Bonnaza obsega nastopna volila: za založbo katoliškega vseučilišča na Ogerskem sto tisoč gold., in ko bi vseučilišče ne bilo zgrajeno tekom 30 let, ima se uporabiti ustauovni kapital za šolske namene, katere bi imenoval čanadski vladika; iz tridesetletnih obresti od glavnice ima se postaviti v čanadski školiji zavod za gluhoneme. Mestu Sze-gedinu je volil za nravno-verske namene sto tisoč gold.; za stavbo cerkve v Temes-Gyarvarosu 20.000 gld.; za stavbo druge farne cerkve v Aradu 40.000 gl.; šolske sestre v Temes-Jozseforresu dobe 20.000 gold.; semenišče v Szegedinu in licej v Temešvaru tudi 20.000 gld.; duhovniško semenišče v Čanadu dobi 15.000 gld.; za poučevanje gluhonemih je določenih 20.000 gld.; za stavbo nove cerkve v Detlu 10.000 gld. Vrhu tega so prejeli mnogi občekoristni ustavi po 2000 do 5000 gld. Sorodnikom svojim je pa volil umrli škof — 15.000 gold. — Kardinal Si mor, ogerski knez-primas, je zgradil letos v predmestji v Ostrogonu krasno veliko poslopje, ki je namenjeno za dekliško sirotišče, v katero bode vspre-jetih 40 deklic-sirot iz ostrogonske nadškoiije. — Kardinal Hayn al d je pa daroval povodom petdesetletnice svojega pastirovanja 370.000 gl. za ustanove!
(Proračun ljubljanske trgovske in obrtniške zbornice.) C. kr. deželna vlada za Kranjsko objavlja o pobiranji doneskov, katere je v pokritje troškov ljublj. trgovske in obrtniške zbornice plačevati za leto 1889, nastopni ukaz: „O. kr. trgovinsko mini-sterstvo je z razpisom z dne 10. decembra 1888. odobrilo proračun trgovinske in obrtniške zborn-ce ljubljanske za leto 1889 v zahtevanem znesku petih tisoč dveh sto šest in sedemdesetih (5276) goldinarjev 25 kr. av. velj. ter dovolilo, da se nepokrita potrebščina pokrije s priklado na vsak skladu podvrženi davčni goldinar, namreč v znesku dveh krajcarjev (2 kr.) na pridobnino in merovino z izvanredno do-klado vred in v znesku tudi dveh krajcarjev (2 kr.) na dohodnino z izvanredno doklado vred tistih, ki imajo v zmislu novega volilnega reda volilno pravico. •— Naroča se vsem c. kr. davčnim uradom in mestnemu magistratu ljubljanskemu, da poberejo donosne deleže v jednem obroku vsaj do konca decembra tekočega leta od vseh, ki imajo pravico voliti v trgovinsko in obrtniško zbornico ljubljansko. — To se vsem, kateri so dolžni skladati te doneske, daje na znanje s tem pristavkom, da se bode proti vsakemu, kdor bi zaostal s svojim doneskom, postopalo po § 2. ces. ukaza z dne 20. aprila 1854. (dež. zak. št. 96)."
(Izdelovanje paramentov.) Beseda „parament" pomenja navadno vse cerkvene dragocenosti, kot mašno obleko, olepšave na oltarjih itd. Ti predmeti so iz-gotovljeni iz tkanih snovi, svile, lesa, kovine, i. t. d. Izdelavanje teh različnih predmetov torej spada v stroko raznovrstnih rokodelcev. Vsled tega sta ministerstvi za trgovino in notranje zadeve dne 4. sept. t. 1. naročili obrtnim uradom, da ne smejo sprejemati zglasil za obrt „izdelki paramentov" v tem splošnem pomenu besede, temveč mora prosilec natanko naznačiti ali omejiti obseg obrti, katero hoče izvrševati, in nadrobno naznaniti predmete, katere hoče izgotavljati.
1. 5
trudu so trn spravili k zavesti, in tu je povedal, da je stavil 10 gld. in zadel 48.000 gld. Mož je potem odšel in odslej ga pogrešajo.
— Za državne dolgove plačuje Pruska 11, Anglija 10 94, Avstrija 18, Francija 23'74 in Italija 26 62 odstotkov vseh državnih troškov.
Telegrami.
Praga, 6. oktobra. „Nar. Listy": Pražka redarstvena oblastnija je dopisovalca ruskim listom, Adolfa Kohana, iz Avstrijo prognala.
Belgrad, 7. oktobra. Nataliji bližnji krogi zatrjujejo, da je ta sklonila, ustavljati se vsem slučajnostim, na vsak način ostati v dosedanji pasivnosti, sklicevati se na to, da tir-jatev glede omejitve njenega bivanja v IJe-lemgradu na določeno dobo pomeni prikraj-ševanje njenih državljanskih pravic, tedaj premembo ustave, v kar pa mala skupščina ni pristojna, ker jo nova ustava pet let ne-premenljiva.
Pariz. 6. oktobra. Mej izvoljenimi republikanci so Flotjuet, minister javnih del Ouvot in Berger, slednji zoper Andrieiua. Izmed boulangistov so zmagali: Laisant, Chiche, Aimelafile, Naquet. Sourde in Mautin. V Belleville-u je socijalist Dumav proti Eoclie-fortu prodrl. Izgredov ni bilo posebnih.
Pariz, 7. oktobra. Uradni izkaz o izidu ožjih volitev: 124 republikancev, 45 opozi-cijonalcev; devet izidov še ni znanih. Nova zbornica bo imela 362 republikancev, in sicer 236 zmernih in 126 radikalnih, ter 205 opo-zicijonalcev, mej temi 100 rojalistov, 58 bo-napartovcev in 47 boulangistov.
Edini izkušeni zdravilni način pri Brightovi ledičui bolezni kakor sploh pri vseh boleznih ledic je temeljito lečenje z „Warnerjevim Safe Cure" in ž njim zvezanimi dijetičnimi naredbami. Jako mnogo slučajev je bilo tako ozdravljenih, čeravno so bila vsa druga sredstva brezvspešna, kar spričuje na stotine ozdravelih.
Dobiva se v deželni lekarni pri „Mariji pomagaj!", kakor tudi v vseh ostalih ljubljanskih lekarnah, (i)
Listnica vredništva:
Prof. Suess ni sicer „obrezan" zid, a je, kakor se naui zagotavlja, po svojem pokolenji, po svojem mišljenji in delovanji pa bolj židovsk, nego vsak žid, akoravno je anglikanskega veroizpovedanja. Kavno tako nam tudi gg. pri ,,Laib. Wochen-blatt"-u niso vzor krščanske resnicoljubnosti, akoravno imajo krstne liste.
Umrli n» :
3.	oktobra. Koza Pirnat, usmiljena sestra, 29 let, Kravja dolina 11, jetika.
4.	oktobra. .Julijana Kosta, uradnikova vdova, 89 let, Gradaške ulice 22, marasmus. — Marija Šuštar, postreščkova žena, 38 let, Rožne ulice 3, jetika.
V bolnišnici:
4. oktobra. Evzebij Fischer, fotograf, 28 let, legar. — Henrik Slapar, mizar, 34 let, jetika.
Vremensko sporočil«.
Gas
opazovanja
Stanje
zrukoniern v uim
toplomera po Celziju
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.
7365 735 6 735-1
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.
785 1 735-5 734 7
Sli 17 8 136
11-8 14-2 13 6
Veter
si. svzh.
H
sl. vzh.
si. zapad
Vreme
O S „
'S| i
o in
S rt d
del. jasno oblačno
oblačno
7-10
dež
20-30 dež
Srednja temperatura oboli dni 13-2" in 13'2° za 0-2° in 0'3° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 7. oktobra.
Papirna ronta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % 5% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta .... Akcije avstr.-oggske banke ....
Kreditne akcije ........
London ...........
Srebro...........
Francoski napoleond.......
Cesarski cekini ........
Nemške marko .....
83 gl. 95 kr.
84		80
. 110		50
. 99		75
		—
		75
. 119	»	65
9		47
		67
58		37'
Izurjen dacar
se sprejme v službo.
Prošnje do 15. t. m.
V Kamniku, dno 6. oktobra 1889.
Fischer s. r.,
župan.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
X Kruta Ebcrl, i
X Izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X X	1,1 napisov.
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
H	I-j*Ml»IjiVHa»,	H
y za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 1 ^
^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse 2 v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^^ X znano reelno lino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve 4+ a v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem ^ X ianenem oljnatem firneži najtineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.	(16) aa
^	Ceniko 1111 zahtovanje. "•H ^
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Oscin svetinj!
eoiise ročne harmonike «/ <
z 1, 2 in 3 vrstami tipk, orhestralna harmonika z jeklenimi glasovi, in usnjati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godbeni instrumenti, gosli, citre, flavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene škatljice, ustne harmonike, okarine, lajnice, aristoni, lajnice za ptiče, albumi z godbo, pivni in vinski kozarci, necessairs za gospe z godbo itd.
JAN. N. TRIMMEL,
tovarna harmonik,	(80—12)
Dunaj, VII., Kaiaerstrasse 74.
Ceniki franko in zastonj.
Nič več mokre notje ali trdo usnje!
I. Bendiks iz Št. Valentina na Spodnjem Avstrijskem ima izkUučno pravico v Avstro-Ogcrski za izdelovanje c. kril. priv. nepremočljive
hranilne masti za usnje 1
katere vspehi so potrjeni s stotinami spričeval. Cene: cela škatlja^l gld., »/j škatlje 50 kr., >/< škatlje 25 kr., '/„ škatlje
Za likanje usnja priporoča ravnokar patentovano
hranilna tinkturo za usnje
ne lak za usnje ali momentni lik, tudi ne apretura za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo c. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. Kazprodajalcem rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije, v Ljubljani pri gg. Schusnigu & Weberju in A. Krisperju. — Sva-imo pred ponarejanji! Prosi se za ponudbo v razprodajanje, kjer se ni založb.	(30—22)

Raznoterosti.
—	Visoki pisateljici. „Oesterr. Volksztg." piše: V nekaterih tednih bo izšla knjižica z naslovom „En Herbst im Süden" (Jesen na jugu.) Spisali sta to knjigo, katera bo pa le posebnim od-likovancem prišla v roko — naša cesarica in nad-vojvodinja Valerija. sl;ke pa je napravil Valerijin ženin, nadvojvoda Franc Salvator.
—	Ter no! Na Dunaj je pred nekaterimi mesci iz Celovca došel zlatarski pomočnik Alojzij Jäger. Minoli četrtek je zvedel, da je zadel terno. Pri tem se je uezavesten zgrudil ua tla. Po težkem
Kupijo se knjige
posamezno ali v več iztisih, katere so po knjigotržcih popolno razprodane, in sicer:
Dllhovili Pastir, 1884. in 1885. letnik.
Ceeilijn, I. del. (Izdala družba sv. Mohora v Celovci.) Slovar, Janežičev, slovensko-nemški in nemško-slovenski. Jezičllik, razni letniki. Ponudbe vsprejema
„Katol. Bukvama"
v Hijnl>lJani.
(3-2)