Želimo vam vesel božič in SREČNO V LETU 2014 DECEMBER 2013 Cirkulane GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirkulane.si. Naslovnica: Rado Škrjanec g f 1 'U F JI pE1 O j m m V vlBS Spoštovane občanke, spoštovani občani! Leto se počasi končuje, narava miruje in kmalu, ob prvem snegu, bo zima še nekoliko vidnejša. Tako občutimo, da se leto nagiba h koncu. Ob približevanju božično-novoletnih praznikov so se ponavadi pojavljala pričakovanja v vseh smereh in željah. Trenutna situacija pa je žal taka, da je zelo malo takega veselja ob praznikih. Za malodušje in jezo je poskrbela naša trenutna vlada, ki je žal sprejela nekaj zakonov, ki ljudem življenja ne bodo olajšali. Ti ukrepi niso samo nepriljubljeni, pač pa uničujoči za podeželje in tudi občine.Veliko obljub o boljših časih je bilo danih, pa se ti samo še vedno bolj odmikajo. Krpali bomo bančne luknje, sami pa bomo zraven tega uničeni, saj se kriza še vedno nadaljuje in ji ni videti konca. Aktualna vlada govori o ukinjanju občin, o novih davkih, kot je davek na nepremičnine, povišan DDV in drugo, kar v veliki meri negativno vpliva na podeželje, na podeželske občine, ki so do sedaj pokazale razvoj in svoj potencial. Da ne bi bile preveč uspešne, jih je potrebno ukiniti, s tem pa se zamegli marsikateri državni problem ali problem velikih občin, predvsem Ljubljane. Študije kažejo, da so ravno občine, ki imajo od 2000 do 5000 prebivalcev, najbolj ekonomične in najbolj smoterno porabljajo svoj občinski denar. To seveda ne ustreza vladajoči politiki, ki bi rada centralizirano državo, v kateri bi imeli odločitve v Ljubljani, pa mogoče še v kakšni večji občini, medtem ko bi bili kraji, kot je naš, spet pozabljeni. Upam, da prebivalci Slovenije tega ne bomo dovolili. Kriza v naši državi nikakor ne pojenja, prav ta pa prizadene velik del populacije, ki je prav na našem območju. Veliko ljudi v tej krizi ne zaupa več prav nobeni politiki, kar pravzaprav ne preseneča, saj se veliko ljudi bori za svoj vsakdanji kruh, veliko pa je tudi tistih, ki so to bitko že izgubili in so trenutno brez dela. Prepričan sem, da so bila vaša pričakovanja od države, tako kot moja, po vsej verjetnosti drugačna. Edina tolažba v tem času je uspešno delo v sami občini. Tako kot prejšnja leta, je tudi tokrat proračun naravnan investicijsko. V letošnjem letu je realiziran v vrednosti 3.064.927,00 € prihodkov. Investicije, ki smo jih v letošnjem letu uspeli realizirati, so energetska sanacija šole v vrednosti 336.000,00 €, cesta Mali Okič-Veliki Okič v vrednosti 806.475,00 €, obnova ceste Pri-stava-Pohorje v vrednosti 223.520,00 €, uredili smo tudi del poti na pokopališču, posodobili javno razsvetljavo na pokopališču, uredili smo notranjost šole z učilnicami in nekaj ostalimi prostori, uredili garderobne omarice in še več manjših investicij. Občine so ta trenutek edino gonilo razvoja in poganjajo malo gospodarstvo, ki prihaja tudi iz mestnih občin v male občine ustvarjat svoj prihodek in skrbi za svoj obstoj. Veliko je še dela na raznih cestnih odsekih, ki so potrebni posodobitve ali preplastitve. Tako bomo v naslednjem letu preplastili cesto Gradiški hum, cesto Gruškovec-Ržakov breg, cesto Le-vičnik-Brezovec. Energetsko bomo obnovili tudi staro dvorano, ki je potrebna obnove kljub prejšnim vlaganjem. Uredili bi jo tako, da bo najširše uporabna. V letu 2014 imamo predviden proračun v višini tri milj one sedemsto tisoč evrov (3.700.000 €), kar je v obdobju krize veliko. Zato, da smo te projekte dobili odobrene in sofinancirane, pa je bilo ptrebno vložiti veliko dela in truda. Kljub krizi nam je uspelo pridobiti za milijon osemsto tisoč evrov, zato se bo naša občina razvijala še naprej, kar je iz planiranega proračuna tudi razvidno. Moram priznati, da je za našo občino to velik denar, čeprav se proti proračunom nekaterih večjih občin to zdi malo. Tukaj se ravno pozna kvaliteta in racionalna uporaba denarja, s katerim gospodarimo. Glavni vir financiranja naštetih projektov je evropski denar, ki smo ga uspeli pridobiti. Tako se bomo še prijavili na razpis razvoja regij s kanalizacijo Dolane in upam, da bomo tudi na tem razpisu uspešni. Na ta način bomo sredstva proračuna še povečali. Pri tem se dejansko vidi, da male občine porabljajo svoj denar veliko racionalneje kot velike, kjer se izgubljajo milijoni evrov. Veseli me, da je občina Cirkulane od svoje samostojnosti naprej pokazala velik razvoj. Veliko se je v tem času postorilo, zato želimo še naprej sami odločati o svoji usodi, o svojem razvoju in življenju. Upam, da to lahko trdim tudi v vašem imenu, spoštovane občanke in občani občine Cirkulane. Prihajajoči prazniki so za marsikaterega našega občana grenak opomin, kakšno je trenutno stanje v naši državi. Zato želim vsem občankam in občanom, da najdejo delo, ki si ga želijo, in da ob naslednjih praznikih zaživijo človeka dostojno življenje. Na naši občini se bomo vsi še naprej trudili, da bo uspeh občine še naprej viden in da se bo vložen trud obrestoval in prispeval k večjemu zadovoljstvu vseh občanov. Vsem Vam v svojem imenu, imenu Občinskega sveta in Občinske uprave iskreno čestitam ob božično-novoletnih praznikih, v želji, da se Vam uresničijo vse skrite želje. Leto 2014 naj bo preobrat z veliko uspehov, sreče, dobre volje in obilo zdravja. Tudi letos bomo nazdravili prihajajočemu novemu letu s kuhanim vinom na novem parkirišču stadiona v Cirkulanah ob 1. uri. Lepo vabljeni na zdravico ob novem letu tudi vsi občani. Župan Janez Jurgec Delovanje Občinskega sveta občine Cirkulane v obdobju od oktobra do decembra 2013 Župan občine Cirkulane Janez Jur-gecje v obdobju od oktobra do decembra sklical eno redno sejo Občinskega sveta občine Cirkulane. Svetniki so odločali in razpravljali o zadevah, ki sodijo v pristojnost Občinskega sveta in so pomembne za delovanje občine. Na 20. redni seji Občinskega sveta občine Cirkulane, ki je bila dne 28. 11. 2013, so svetniki potrdili Rebalans proračuna za leto 2013, v katerem prihodki znašajo 3.064.927 EUR in odhodki 3.048.509 EUR. Na isti seji so svetniki občine Cirkulane sprejeli sklep, da gre Predlog proračuna za leto 2014 v 15-dnevno javno obravnavo, v katerem prihodki znašajo 3.624.068 EUR in odhodki 3.501.668 EUR. Občinski svet je s sklepom potrdil Soglasje o številu in vrsti oddelkov ter zvišanju normativa otrok v zavodu OŠ Cirkulane-Zavrč, OE Vrtec Cirkulane in cene programov ter sistemizacije delovnih mest. Sprejel se je tudi Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov drugih društev iz proračuna občine Cirkulane. Župan je podal aktualne informacije glede izgradnje Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Pri tem je poudaril, da zakonsko stvari niso urejene, zato je Občinski svet sprejel sklep - ko se uredijo zakonske zadeve, bo občina Cirkulane pristopila k sofinanciranju izgradnje Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Svetniki so na seji potrdili sklep, da so seznanjeni s polletnim poročilom o delu Skupne Občinske uprave in Glas- bene šole Karol Pahor Ptuj. Sprejel se je tudi sklep o razrešitvi člana Odbora za okolje in prostor in imenoval se je novi član Odbora za okolje in prostor. Svetniki so obravnavali pobude občanov in drugih subjektov ter sprejeli sklepe. Župan je predlagal člane inventurne komisije, ki jih je Občinski svet potrdil. Občinski svet je sprejel tudi Odlok o določitvi mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni v občini Cirkulane ter potrdil imenovanje članov Območnega razvojnega sveta Spodnje Podravje. Na vseh sejah Občinskega sveta je župan občine Cirkulane Janez Jurgec sproti obveščal svetnike o realizaciji sklepov Občinskega sveta in poteku aktualnih investicij v občini Cirkulane. Mihaela Fridauer Aktivnosti vaškega odbora Gradišča Člani vaškega odbora Gradišča smo v zadnjem času v sodelovanju z našo Občino in njenimi delavci izvedli kar nekaj aktivnosti. Ceste smo posuli z gramozom, na nevarnih odsekih smo postavili zaščitne ograje ter ob cestah požagali drevje in grmičevje. Uredili smo tudi obstoječe oglasne panoje; postavili smo tudi novega. Ena izmed pomembnih nalog pri našem delu t V Gradiščah je vaški odbor poskrbel za postavitev novega oglasnega panoja. je tudi skrb za varnost občanov, zato smo namestili ob cesti Gradišča-Dravci opozorilno tablo za nevarnost, saj je na tej relaciji velikokrat prihajalo do zdrsov avtomobilov zaradi spolzke ceste. Vse krajane pozivamo, da predsedniku vaškega odbora podajo svoje predloge za delo v naslednjem letu. Obenem želimo vsem srečno in uspešno leto 2014. VO Gradišča V našem obsegu delaje tudi skrb za varnost občanov, zato smo namestili ob cesti Gradišča-Dravci opozorilno tablo za nevarnost. Zadnji dan v letošnjem oktobru je bilo na kmečkem turizmu Kozarčan v Pristavi zelo veselo. V popoldatiskih urah smo se vaščani zbrali, da bi se ponovno srečali, poklepetali in se poveselili. Člani vaškega odbora in lastnik kmečkega turizma Franc Roškar so poskrbeli, da ni manjkalo ne hrane ne pijače. Pekli smo tudi kostanje, na koncu pa smo se posladkali z okusno in lepo torto, ki jo je naredila Dušanka Lazar. Srečanja se zaradi službene odsotnosti ni mogel udeležiti predsednik vaškega Srečanje vaščanov Pristave odbora Stanko Korenjak, zato smo z njim stik navezali in poklepetali kar preko omrežja Skype. Zatrdil nam je, da bo vse zamujeno nadoknadil na srečanju prihodnje leto. Ko se je začelo večeriti, se je vzdušje zelo sprostilo. Zaplesali in zapeli smo ob zvokih harmonike. Otroci smo izdolbli buče, jim izrezali obrazke ter vanje položili svečke. Bilo je lepo in upamo, da bo naslednje leto naše srečanje spet tako uspešno in zabavno. Ana Petrovič Utrinek s prijetnega srečanja vaščanov Pristave. Foto: AP Zloženka ob 20-letnici Turističnega društva Cirkulane Turistično društvo Cirkulane so vedno bili in so člani društva, ljudje, kijih druži ljubezen do svojega kraja, do njegove bogate dediščine in kulture. Prav ta srčnost, prostovoljstvo, angažiranost in vztrajnost članic in članov Turističnega društva Cirkulane se izkazuje kot dolgoletno delovanje društva. Društvo opravlja razne dejavnosti in organizira oziroma pomaga pri prireditvah, med katerimi sta zagotovo najpomembnejši martinovanje in pustna povorka (fašenk) - letos je bila prav posebna, dvajseta po vrsti. V okviru društva od leta 2000 deluje tudi Sekcija za ohranjanje starih običajev Mali Okič-Slatina, ki s svojim delovanjem skrbi za ohranitev šeg in navad v kraju (fašenk, binkoštni pok, haloške koline, postavitev in pospravljanje klopotcev, vizenica, prvomajski kres ...). Društvo je nastalo na pobudo krajanov leta 1993. Leto 2013 je prav posebno, ne samo za člane, ampak tudi za celotno občino, saj društvo obeležuje 20 let svojega delovanja. To dejstvo ga uvršča med naj starejša delujoča društva na območju občine Cirkulane. Ker naša sredina nima dokumenta, ki bi predstavil kraj, zanimivosti in turistično ponudbo, se nam je prav ob 20-letnici delovanja Turističnega društva porodila ideja o izdaji zloženke. Svoje delo bo pri nastajanju tega dokumenta prispeval uredniški odbor, velik del pa domačinka, strokovnjakinja z izkušnjami na tem področju, gospa Mira Petrovič. Zloženka, ki bo luč sveta zagledala v začetku leta 2014, bo obsegala 5 sklopov: 1. Predstavitev in zgodovinski pregled kraja - okolja (ga. Mira Petrovič), 2. Zanimivosti in objekti v kraju, 3. Pomembni dogodki skozi leto, 4. Reklame (predstavitve) ponudnikov/pravnih subjektov, 5. Seznam pravnih subjektov v občini Cirkulane. Kot prej omenjeno, bo v zloženki nekaj strani namenjenih tudi predstavitvi pravnih subjektov, ki bodo v zameno pripravljeni prispevati določen znesek, ki bo še kako prav prišel pri oblikovanju tega, za nas težko pričakovanega in pomembnega dokumenta. Seveda je vsaka druga pomoč dobrodošla. Zato že sedaj vabimo vse, ki bi s svojo vsebino o dogodkih in zanimivostih lahko popestrili dokument, da se nam pridružijo. Na tem mestu bi radi v čim večjem številu spodbudili in pozvali vse pravne subjekte za finančno pomoč in se jim vnaprej zahvalili za njihov prispevek, saj se zavedamo, da nam brez njihove podpore in pomoči ne bo uspelo realizirati naše zamisli o izdaji zloženke. Mirjana Fuks, za pripravljalni odbor Spoštovani lastniki gozdov! ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Maribor KRAJEVNA ENOTA HALOZE Zaradi uresničevanja Uredbe EU, ki določa obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les, je bila z dopol- nitvijo Zakona o gozdovih (Ur. L RS, št. 63/2013) za prevoz lesa uvedena prevo-znica, ki potrjuje izvor lesa in zagotavlja njegovo sledenje do prvega kupca. Na zahtevo Ministrstva za kmetijstvo in okolje smo z 2. septembrom na Zavodu za gozdove (ZGS) pričeli prevoznice tudi izdajati sočasno z izdajo odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves (»štemplanja«), Prevoznice za les, ki je bil označen za posek pred 2. septembrom, izdajamo revirni gozdarji ZGS na zahtevo lastnika gozda. Za hitrejše in lažje delo, prosimo, pripravite številko izdane odločbe o označitvi izbranih dreves za posek (primer: 3408-12-2675-A001/13). Zaradi povečanega obsega našega dela Vas pozivamo, da se pravočasno odločite izraziti željo za označitev dreves za posek in izdajo prevoznic, saj se čakalne liste daljšajo! Dodatne informacije lahko pridobite na sedežu ZGS, Krajevna enota Haloze, Zoisova pot 5, Ptuj, v času uradnih ur (ponedeljek in sreda od 7. do 9. ure) ali na tel. 02 7800170. Revirni gozdar: Karli Kopušar Najpodjetniška ideja 2013 - razpis do konca 2013 Že tretjič Manager klub Ptuj razpisuje »Najpodjetniško idejo«. Razpis je še aktualen in na pobudo dijakov in študentov so prijave možne do 31. 12. 2013. Za podaljšanje roka do konca leta 2013 smo se odločili, ker so bili dijaki in študenti z možnostjo, da se prijavijo na razpis, seznanjeni šele v začetku šolskega oz. študijskega leta. Ocenjujemo, da podaljšanje roka koristi tudi podjetnikom. Po preteku roka za prijavo bo komisija pod vodstvom mag. Vlaste Stojak izbrala najboljšo idejo v treh različnih kategorijah. V kategoriji podjetij so to mala in m ikro podjetja ter velika in srednja podjetja, v kategoriji študentov in dijakov pa bo komisija ocenjevala ideje, s katerimi v obliki kratkega poslovnega načrta sodelujejo dijaki in študenti. Spodbujanje in promoviranje podjetniških idej je ena od aktivnosti, s katero klub sledi svoji viziji in ciljem, to je aktivno vključevanje v širšem okolju v smislu spodbude podjetništva ter razvijanja novih podjetniških idej. Razpis postaja prepoznaven v lokalnem okolju, vendar si želimo, da bi komisija ocenjevala še večje število podjetniških idej kot na preteklih dveh razpisih. Spodbuda, da podjetniki predstavijo svoje inovativne ideje, postaja tradicionalna, zato bomo z razpisi nadaljevali vsaki dve leti. Podrobni razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani Manager kluba Ptuj www.mkp.si. Bistveni pogoji za sodelova- nje pa so naslednji: - Kandidira lahko gospodarska družba ali samostojni podjetnik s sedežem na območju upravne enote Ptuj, kije uspel realizirati izvirno podjetniško idejo v zadnjih 5 letih. - Na razpis ni možno kandidirati z idejo, ki je na zadnjih razpisih že bila nagrajena. - Idejo je potrebno prijaviti na obrazcu, ki je prav tako dostopen na spletni strani Manager kluba Ptuj. Komisija bo pri ocenjevanju upoštevala izvirnost ideje in njen potencial, pričakovan poslovni učinek ter vpliv poslovne ideje na družbeno in naravno okolje. Razpisni pogoji za dijake in študente so nekoliko drugačni. Pri njihovih idejah bodo upoštevane realizirane ali samo načrtovane poslovne ideje, zapisane v obliki kratkega poslovnega načrta. Ločeno bo komisija obravnavala prijavljene ideje dijakov in študentov. Kriterij izbora je izvirnost ideje. Novost je tudi v tem, da lahko idejo prijavi posameznik ali skupina največ treh dijakov ali študentov z mentorjem. Z objavami v medijih želimo člani in članice Manager kluba Ptuj spodbuditi vse podjetnike, da svoje ideje prijavite. Najboljše ideje bomo tudi nagradili. Morda so ta trenutek najbolj privlačne nagrade za dijake in študente - Talum bo zmagovalcema podelil kadrovski štipendiji. Zmagovalci v kategoriji malih in velikih podjetij bodo prav tako nagraje- ni z uporabnimi nagradami, kot so: eno leto brezplačno članstvo v Manager klubu Ptuj, izobraževanje v organizaciji Štajerske obrtne zbornice, naročnina na revijo Podjetnik, pomoč pri pripravi poslovnega načrta ali projekta strokovnjakov na ZRS Bistra, alarmni sistem za poslovni prostor, kosila v Restavraciji Pan in darilni paket izdelkov za nego. Do konca leta je še nekaj časa, vendar vam svetujemo, da s prijavo ne čakate zadnjih dni. V kolikor potrebujete dodatna pojasnila ali imate težave s prijavo na razpis, se lahko obrnete za gospodarske družbe in podjetja na naslov bistra@bi-stra.si ali lidija.tusek@bistra.si (kontaktna oseba: dr. Lidija Tušek Korošec, ZRS Bistra Ptuj in telefon 02 748 02 50) ter za dijake in študente na naslov darja.harb@ scptuj.si (mag. Darja Harb, Revivis Ptuj in Šolski Center Ptuj). Svečana razglasitev zmagovalcev v posameznih kategorijah in podelitev nagrad bo 24. januarja v Domu kulture - muzi-Kafe na Ptuju. Sodelovanje v izboru za Najpodjetniško idejo je lahko tudi dobra poslovna priložnost. Zato vabimo vse, ki ste podjetni in razvijate nove ideje ter jih uveljavljate v praksi, da se na razpis prijavite. Predsednik MK Ptuj: Marko Drobnič Vodja komisije za izbor Najpodjetniške ideje: mag. Vlasta Stojak Prebujena Trnuljčica Cerkev Svete Katarine ob Beli ima za seboj pestro zgodovino, kljub temu da stavba ne šteje niti devetdeset let. Zgrajena je bila leta 1926, v času župnikovanja Janeza Vogrina, na temeljih stare cerkve, katere začetki segajo v 13. stoletje in jo je konec 19. stoletja zagrebški potres tako močno poškodoval, da ni bilo mogoče več razmišljati o njeni obnovi. Od te cerkve seje ohranil zgolj stolp s pevsko amporo. Prvotno je cerkev služila za bogoslužja in kulturne prireditve. Med drugo svetovno vojno so jo uporabljali kot skladišče, po njej je bila nekaj časa spet prireditvena dvorana, nato pa 30 let telovadnica. Stavba je tako trideset let služila kot telovadnica, ko pa je zaradi slabega vzdrževanja postala neprimerna za izvajanje pouka športne vzgoje, je ob šoli zrasla nova dvorana. Cerkev Svete Katarine je bila odtlej prepuščena sama sebi. In le malo je manjkalo, da je ni doletela enaka usoda kot staro župnišče, ki ga je bilo potrebno zaradi varnosti nujno podreti. Da se ni uresničil črn scenarij, se moramo zahvaliti takratni občini Gorišnica in nekaterim zagnanim domačinom. Odločilni prvi korak k ohranitvi cerkve Svete Katarine je bil narejen v začetku marca leta 2002, ko so zagnani posamezniki iz Cirkulan, Malega Okiča in Slatine odstranili dotrajani leseni strop. Že naslednji mesec se je pričela sanacija ostrešja in zamenjava kritine. Dela, za katera je del sredstev z dobrodelnim koncertom zagotovila skupina Mladi veseljaki, so bila končana v dobrem mesecu dni. Leta 2005 je bila cerkev končno vrnjena župniji. Farani smo skupaj z župnikom takoj začeli pripravljati načrte za njeno čimprejšnjo obnovo. Najprej smo člani Župnijsko pastoralnega sveta organizirali delovno akcijo in odstranili trhel parket. V naslednjih letih pa so se pri cerkvi opravljala samo nujna manjša popravila, medtem ko je glavnina del še čakala. Z njimi smo lahko pričeli šele lani poleti, potem ko smo v spomladanski nabiralni akciji zbrali velik del nujno potrebnih finančnih sredstev. Lani je cerkev končno dobila novo fasado in žlebove. Letos pa smo pospešeno urejali njeno notranjost in okolico. Tako ali drugače je vsak faran prispeval svoj delež k temu, da je cerkev Svete Katarine ob Beli ponovno zasijala v vsej svoji lepoti. Arhivski fotografiji je naredil Miro Lesjak, 2002, avtor fotografije prenovljene cerkve je Franjo Tolič, 2013, avtor zimske idile je Miro Lesjak, 2013, fotografije slovesnosti ob blagoslovu cerkve 24. 11. 2013 je naredil Renato Karba. Kot nadaljevanje priložnostne razstave, ki smo jo v Cirkulanah pripravili ob blagoslovu in ponovnem odprtju cerkvice Sv. Katarine ob Beli, smo na portalu Kamra pripravili zgodbo o zgodovine cerkve, njeni usodi v 20. stoletju in uspešni obnovi v novem tisočletju. Dostopna je na http:// www.kamra.si/Default.aspx?moduIe=5&id=2985 . Cerkev Svete Katarine ob Beli ima dolgo in pestro tradicijo. Nekoč opuščena in dotrajana je danes vsa obnovljena in v ponos župljanom. Letošnja Katarinina nedelja je bila za župnijo Sv. Barbare prav poseben praznik, povezan z blagoslovom in ponovnim odprtjem podružnične cerkve Svete Katarine Aleksandrijske v Cirkulanah. Pogled v notranjost lepo obnovljene cerkve. KATARININA NEDELJA poseben praznik. Ob dveh SLOVESNA IN PRAZNIČNA popoldne je potekala blago-Letošnja Katarinina nede- slovitev in ponovno odprtje ljaje bila za našo župnijo prav podružnične cerkve Svete X Cerkev Sv. Katarine nekoč, pred leti, ko je bila še prepuščena sama sebi in je vidno propadala. "xt * Svečani dogodek ostaja v lepem spominu. Katarine Aleksandrijske v Cirkulanah. Somaševanje je vodil generalni vikar mariborske nadškofije kanonik Janez Lesnika. Bogoslužje so poleg domačega MePZ spremljali člani Godbe na pihala občine Markovci. Ob koncu maše se je vodja gradbenega odbora zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri obnovi cerkvice, še posebej pa je izpostavil večje darovalce (botre), čigar imena bodo ostala trajno zapisana na plošči v cerkvi. Pred in po maši so si številni obiskovalci v zakristiji ogledali priložnostno razstavo fotografij obnovitvenih del in cerkvenega posodja iz naše župnije, ki so jo pripravili Župnijski pastoralni svet župnije Sv. Barbara v Halozah, Društvo za oživitev gradu Bori in Osnovna šola Cirkulane-Zavrč. Kljub temu da nam vreme ni bilo pretirano naklonjeno, je zgodovinskemu dogodku za našo župnijo prisostvovala množica ljudi od blizu in daleč. Domače gospodinje in vinogradniki so poskrbeli za pestro ponudbo peciva, kruha z zaseko in različnih pijač. Na sam god svete Katarine je v cerkvici potekal Katarinin koncert, na katerem so nastopile sekcije KD Cirkulane, mladinski pevski zbor OŠ Cirkulane-Zavrč in Moški gasilski pevski zbor PGD Hajdoše. Med pevskimi točkami so lahko obiskovalci, ki so kljub hladnemu vremenu dodobra napolnili cerkvico, prisluhnili še izčrpni zgodovini cerkve, v kateri so se nahajali, ter njene predhodnice. Mateja Muršec Spomini, povezani z obnovo Svete Katarine Ob nastanku lokalne samouprave so se domačini v Cirkulanah večkrat pogovarjali, da bi bilo potrebno ohraniti lep sakralni spomenik - cerkev Sv. Katarine ob Beli, kjer se skozi zgodovino omenja tudi nastanek Cirkulan. Cerkev je vidno propadala in želja po njeni obnovi je dosti starejša od nastanka občine. V skupni občini Gorišnica je takratnemu predsedniku odbora za kulturo v proračunu uspelo zagotoviti sredstva za sanacijo strehe, a zataknilo se je že pri lastništvu, saj je bila cerkev v denacionalizacijskem postopku. Postopek vrni- tve je potem trajal dve leti, a tisti najbolj vztrajni niso popustili. V občini Gorišnica je bila to pogosta tema pogovorov. Takratni župan Slavko Visenjak je med drugim dejal: »Začnite migati in nekaj delati, saj cerkev ni na kolesih, da hi vam jo kdo odpeljal. Ampak to marate začeti vi, na tej strani, in ne čakati, da bo prišel nekdo drug.« To je bila dobra motivacija za prizadevne domačine, ki so iskali vse poti, da bi Sv. Katarino rešili propadanja. V Cirkulane so uspeli pripeljati celo takratnega ministra za kulturo Jožefa Školča in mu pokazati ta kulturni spomenik. Vendar žal ni mogel pomagati, saj je bil državni proračun veliko premajhen za obnovo kulturnih spomenikov po vsej državi. Kljub temu domačini niso obupali. Podžupan v skupni občini Gorišnica Jože Klinc iz Cirkulan je vsako priložnost izkoristil za predstavitev tega problema in se trudil, da bi le prišlo do sanacije. V letu 2001 se je odpravil celo do mojstra Antona Žurana v Gradišča in ga prosil, naj gre pogledat cerkev in pripravi spisek lesa, ki bo potreben za obnovo strehe. Prve aktivnosti so stekle in v Cirkulanah so se o obnovi Katarine vedno več pogovarjali. Mladi veseljaki so v kulturnih novičkah, ki so jih prejela vsa gospodinjstva v občini, posebej opozorili na ta biser. Jo- žetu Klincu in Miru Lesjaku je prav to dalo še več elana in volje do dela. Prva dela, povezana z obnovo stropa, so stekla marca 2002, vendar sta bila Jože in Miro na začetku povsem sama. Šele čez čas so se domačini pričeli zavedati, da se cerkev Sv. Katarine dejansko obnavlja. Nekateri bolj zavzeti so pristopili k prvim akcijam in postorili veliko zahtevnega in žal tudi umazanega dela. 17. aprila 2002 so že bili na delu tesarji, nato so se jim pridružili še ostali mojstri. Dela na ostrešju so bila zaključena 17. maja 2002. Vse to je bil dober začetek za nadaljevanje obnove, v katero so domačini vložili veliko prostovoljnih ur. Nekateri so darovali tudi materiale, denarne prispevke in priskočili na pomoč, ko je bila ta potrebna. Zgodba obnove cerkve Sv. Katarine bo nekoč prav gotovo lep zgodovinski zapis. Začetniki obnove in tisti, ki so imeli propadajočo cerkvico ob Beli preprosto v srcu, so danes ponosni na ta izjemen Katarinin koncert V ponedeljek, 25. novembra, seje v župniji Svete Barbare v Halozah v obnovljeni podružnični cerkvi Sv. Katarine odvijal Katarinin koncert, prireditev v čast godu in končanju obnovitvenih del te prečudovite cerkve. Verjetno ga ni občana, ki ni vsaj že slišal, če ne videl vseh sakralnih objektov, ki krasijo naše kraje. Na žalost pa se včasih med njimi najde tudi kak pozabljen dragulj. Eden tistih pozabljenih draguljev še je pred nekaj leti bila prav ta cerkev. Farani so skupaj s farnim župnikom naddekanom Emilom Drevom dokazali, da jim za podobo kraja nikakor ni vseeno, in temu sakralnemu objektu dali takšno podobo, da danes sije v vsej svoji lepoti. Sam koncert so popestrili mladinski pevski zbor OŠ Cirkulane, iz domačega kulturnega društva so nastopili Mešani pevski zbor, Ljudski pevci, Tamburaši, Sestre Ko-pinske in Mladi veseljaki. Večer je popestril tudi Moški pevski zbor PGD Hajdoše. Skozi program je bilo slišati bogat zgodovinski oris, ki ga je zbrala in prebrala Mateja Muršec. Velika zahvala gre vsem, ki so kakor koli dali pobudo za obnovo, sodelovali pri pripravi in izvedbi projekta, organizacijsko in finančno. Obnovljena cerkev Sv. Katarine bo odslej s svojo novo podobo govorila, da med nami ni zamrl čut za kulturno in versko dediščino, da smo in bomo nanjo še naprej ponosni. Nina Gabrovec dosežek, ki jim je uspel z ve- svoj objem, liko vztrajnosti, odločnosti in truda. Kulturni biser na Po zapiskih obnove pov-robu Cirkulan pa kar vabi v žela T. Mohorko. Trajen spomin na žrtve svetovnih vojn V knjižni zbirki Svet Selanov je izšla knjiga mag. Martina Prašničkega Žrtve svetovnih vojn 1. decembra letos smo na Barbar-nem v Cirkulanah javnosti prvič predstavili novo knjigo Martina Prašničkega Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan. Izšla je v založbi Društva za oživitev gradu Bori, kot prvi zvezek v knjižni zbirki Svet Belanov, in ob finančni pomoči Občine Cirkulane. Knjiga je plod avtorjevega dolgoletnega raziskovalnega dela na temo žrtev svetovnih vojn, ki se ga je lotil najprej iz potrebe, da bi raziskal in razumel zgodovino svoje lastne rodbine oz. usodo nekaterih njenih članov, ki so izginili v me- z območja Cirkulan. težu vojnih let. Na tej osnovi je že leta 1999 v samozaložbi izdal knjigo Prikrivana resnica: zgodba o Martinu Davorinu Petroviču in malo zgodovine za nevedne. V njej nam razkriva zgodbo svojega strica Tinča, ki je v neznanih okoliščinah izginil med drugo svetovno vojno v Ljubljani. Tematiko žrtev vojn je Martin Prašnički nato razvil in razširil v knjigi Vojni luzerji: spominsko-dokumentarna zgodba o slovenskih vojakih 87. pešpolka - IR.87 (samozaložba, 2006) ter končno v knjigi Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan. Knjiga Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan je vsebinsko razdeljena na dva osredja sklopa, ki obravnavata prvo oz. drugo svetovno vojno. Znotraj vsakega sklopa je najprej splošni del, v katerem so podana zgodovinska dejstva o vojnah in avtorjeva pojasnila o raziskavi; temu sledita seznama žrtev ter izbrane zgodbe in zapisi vojakov oz. žrtev. Ob koncu knjige podaja avtor tudi pregled in kritično oceno obstoječih spominskih obeležij žrtvam vojn na območju občine Cirkulane, ki so v registru nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije ' Cirkulane, 2013 yv Naslovnica knjige. z nekaterimi pomanjkljivostmi in napakami. Osrednje mesto v knjigi pripada obema seznamoma žrtev prve in druge svetovne vojne. Pri njuni pripravi se je Martin Prašnički oprl na že obstoječe, a pomanjkljive podatke, ki jih je preveril, analiziral in dopolnil. Seznam žrtev prve svetovne vojne je v celoti rezultat njegovega lastnega raziskovalnega dela, ki ga je javnosti predstavil leta 2012 z željo, da bi dopolnili pomanjkljiv nabor imen na obeležju žrtvam prve svetovne vojne iz leta 1917, ki stoji danes na cirkulanskem pokopališču. Na pobudo nekaterih svetnikov občine Cirkulane in članov Društva za oživitev gradu Bori se je nato lotil tudi priprave seznama žrtev druge svetovne vojne, pri čemer mu je kot osnova služila raziskava, ki jo je opravila in objavila Irena Mavrič Žižek v knjigi Cirkulane - svet Belanov leta 2005. Pri reviziji in dopolnitvi seznama je dodal 10 novih imen žrtev, za 19 v seznamu navedenih oseb pa je ugotovil, da so vojno preživele in torej ne sodijo med žrtve. S seznama je umaknil 13 oseb, za katere ni bilo mogoče potrditi, da so iz teh krajev. Kot ugotavlja avtor, se je končno število doslej znanih žrtev obeh vojn bistveno povečalo. Število žrtev prve svetovne vojne se je z 42 znanih povečalo kar na 124, medtem ko obsega revidiran seznam žrtev druge svetovne vojne sedaj 133 imen od prvotnih 155. Pomemben dosežek, ki ga prinašata oba seznama, so tudi natančni in preverjeni podatki o žrtvah, ki obsegajo poleg podatkov o datumu in kraju rojstva ter smrti tudi podatke o starših, zaradi lažje identifikacije je dodano celo hišno (vulgo) ime družine, iz katere je oseba izhajala, in komentar k podatkom, ki so bili napačni, a so sedaj popravljeni. Vso tragičnost osebnih usod, ki se skrivajo za suhoparnimi podatki v obeh seznamih, nam v nadaljevanju knjige razkrivajo kratke zgodbe o nekaterih žrtvah, kakor jih je bilo mogoče zbrati in zapisati po pričevanjih svojcev ali na podlagi ohranjenih dokumentov. Razvajenemu novodobnemu bralcu se zarosi oko ob prebiranju včasih okornih, a iskrenih izpovedi vojakov, ki so se znašli na bojiščih tisoče kilometrov od doma. Tu so se dnevno spopadali z lakoto, mrazom, bolečinami in drugimi nečloveškimi razmerami, ki si jih ne moremo niti zamisliti. Domov so pošiljali pogumna pisma, da bi vsaj malo pomirili domače, pa vendar lahko v njih zaslutimo, da so v srcu gojili vroče hrepenenje po domu in strah, da ga nikoli več ne bodo videli. Kakor je pronicljivo povedal Martin Prašnički na predstavitvi knjige, res ni pričakovati, da bi poznali podrobnosti in da bi vedeli za vsa poslednja počivališča vojakov, ki so raztresena po bojnih poljih. Zato pa v civiliziranem svetu žrtvam vojn v njihovem domačem kraju postavljajo spomenike. Spomeniki, spominska obeležja vojakom, to so znamenja tistim nesrečnikom, ki se niso mogli vrniti domov, da bi v krogu svojcev umrli in bili z njimi skupaj pokopani. Zato mora biti naš skupen cilj, da bo knjiga Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan postala podlaga za dopolnitev in dokončno ureditev obeležij vsem žrtvam vojn v našem kraju. A tudi če se to ne bi zgodilo, spomin nanje ne bo več nikoli prepuščen pozabi. Knjiga bo ostala dragocen dokument, ki nam bo morda končno pomagal razumeti, da so bili žrtve vojne vsi njeni udeleženci in da bomo le s pieteteto do vseh žrtev potrdili svoje vrednote in moralne standarde, hkrati pa presegli ideološke delitve, ki nas ločujejo še danes. Naj zaključim kar z besedami avtorja samega: »Morda se bo komu zdelo, daje v knjigi preveč spominjanja in žalovanja. Na predstavitvi knjige. Odgovorim mu: žalost je eno od čustev -kdor ne zmore žalovanja, se tudi veseliti ne bo mogel...« Mira Petrovič, Društvo za oživitev gradu Bori Pozdravljeni! V navedeni knjigi pogrešam 3-5 žrtev eksplozije mine, ki so preminili v maju 1945 nekaj dni po koncu II. svetovne vojne. Za strašno nesrečo smo izvedeli takoj drugi dan po dogodku na predvečer prejšnjega dne. To je moralo biti nekaj dni po prevratu, ko so tovrstne nesreče že skoraj ponehale. Ko sem, morda kak dan ali po nekaj dneh prišel v Cirkulane, sem videl požgano travo med cesto in cerkvijo nasproti kleti Žigove gostilne. Ko sem dogodek nameraval podrobneje opisati v članku "S trebuhom za kruhom - še doma", sem zastonj iskal pozno po nesreči postavljeno marmorno ploščo nad mestom nesreče s poimenovanimi žrtvami. Plošča je bila velika približno 40 x 30 cm in je verjetno izginila ob rekonstrukciji ceste, čeprav je bila postavljena približno 2-3 metre nad cesto. Priporočam, da notico objavite, starejše občane pa pozivam, če se kdo spomni dogodka, posebej pa podatkov o žrtvah, da to sporoči v vaše uredništvo ali osebno na moj naslov (jozef prasnicki@mediprem.si, tel. št. 041 665 177). K razgovoru z avtorjem knjige sva ugotavljala, da omenjeni dogodek ni nikjer zabeležen. Ko sem o nesreči poizvedoval za moj članek, nisem naletel na nikogar, ki bi se tega zanesljivo spomnil ali kaj vedel o spominski plošči. Jožef Prašnički Ples nas navdušuje, razvedri, Folklorna skupina Cirkulane KD Cirkulane ni samo ples in petje, ampak še mnogo drugega. Sprva so vaje in učenje novih korakov, kasneje zabava, nazadnje pa pomembna naloga - čim bolje predstaviti in ponesti naprej svoje korenine. Naloga ni lahka, se pa trudimo, dajo skupaj uresničujemo. Pridno vadimo že sedmo leto. Kot dokaz našega dolgoletnega truda, smo konec novembra pripravili tradicionalen šesti koncert z naslovom »Adijo, pa zdravi ostan-te ... Gremo na Štajersko ...«, kjer smo zaplesali in zapeli ter predstavili, kaj pomeni v naših mislih zapustiti rodno deželo, rodni dom in se vrniti nazaj. To ljubezen do domačega kraja ter navezanost na rodno grudo so nam pomagali prikazati tudi naši gostje: Tamburaši iz Cirkulan, Mladi veseljaki in Folklorna skupina NagyatadiFiirje-cskeNeptancegyesiilet s sosednje Madžarske. Postregli smo s plesi iz Razkrižja, Prlekije, Haloz in Zgornje Savinjske doline - za le-te je koreografijo postavila naša plesalka Simona Milošič. Koreografinja ostalih spletov je bila naša dolgole- tna mentorica Maja Glaser Bedenik, ki je zaslužna tudi za celotno podobo koncerta. Skupaj smo prišli do pomembnega spoznanja, da domači dom in domača gruda nista ne majhna niti revna, temveč skozi naš pogled in spomin vedno bolj dobrodošla in zaželena. A če se vrnemo nazaj na naš večer, nikakor ne smemo pozabiti na našo publiko. Brez nje zagotovo ne bi izpeljali večera v takšnem vzdušju, kot smo ga sedaj, ko nam je uspelo napolniti dvorano do zadnjega sedeža. Kar nam največ pomeni, je zagotovo iskren in bučen aplavz. To je naša naj večja nagrada, plačilo za ves trud, elan za nadaljnje ustvarjanje in cilj, ki ga dosegamo s slehernim nastopom, doma in drugod. Zelo smo ponosni, da sta ples in pesem segla v srca občinstva, kot sta segla v srca tudi nam. Zdaj zares poznamo tisti občutek, ko enostavno vemo, da delamo pravo stvar, da smo se prav odločili, da smo na pravi poti. Vemo, da sta delo in ves trud poplačana in da je cilj, za katerim strmimo, nekaj, kar nas navdaja z veseljem, entuziazmom in radostjo. Če še morda niste uspeli spoznati teh občut- Plesalke in plesalci z mentorico Majo Glaser Bedenik. nam leze pod kožo in v dušo! Vsi nastopajoči na cirkulanskem odru na šestem koncertu domačih folkloristov. kov, potem le vprašajte naše člane, saj oni dobro vedo, o čem govorim. Res je, da smo začeli skromno, a razvili smo se v veliko skupino plesnih parov, pevk in pevcev. Želimo si le, da bi še naprej delovali tako dobro, kot smo do danes, in da bi morda nekega dne tudi kdo izmed vas ponosno rekel: »Jaz sen se tildi nekda pri vareški folklori siiko!« Nina Gabrovec Foto: Arhiv FS Cirkulane Tako so se urno vrteli naši prijatelji z Madžarske. w Na Barbarno v Varežu Na prvo decembrsko nedeljo je pri Sveti Barbari v Cirkulanah potekala 6. tradicionalna prireditev ob godu farne zavetnice sv. Barbare. Na Barbarno nedeljo je bilo na trgu pred cerkvijo živahno, saj je potekal semanji dan, ki so ga člani Društva za ohranitev gradu Bori tudi letos povezali z zanimivimi spremljevalnimi dogodki. Praznovanje se je začelo z zgodnjo sveto mašo v župnijski cerkvi, s tradicionalnim jutranjim oznanilom v Varežu, nadaljevalo pa s semanjim dnem, pritrkavanjem zvonov, pozno sveto mašo in spremljevalnimi dogodki. Zbrano Grof Jurij Friderik in grofica Marija Barbara Sauer z gradu Bori sta bila najprej pri pozni maši v župnijski cerkvi. Grofovski par je obiskala tudi Eleonora Sobjeska z Rihemberka in Struge z oficirjem Borimirjem. V Cirkulanah je sejmarila Barbara, ponudba pa je bila tudi letos skromnejša, a za te kraje dovolj obsežna in pestra. množico obiskovalcev sta pozdravila in nagovorila zgodovinska lika - grof Jurij Friderik in grofica Marija Barbara Sauer z gradu Bori, v Halozah pa se je tistega dne mudila še plemenita gospa Eleonora Sobjeska z Rihemberka in Struge z oficirjem Borimirjem. Pri Barbarnem sta se jim pridružila tudi Jakob Breuner Markovski in grof Falski, oba s posebnim namenom in pozdravom, kar so župljani lahko tudi slišali. Skupaj so se sprehodili med stoj- nicami, si ogledali posebno sejemsko ponudbo, ustavili so se še pri glavnem kuharju. V kulturni dvorani je opoldan potekala predstavitev knjige mag. Martina Prašničkega z naslovom Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan, ki jo je izdalo Društvo za oživitev gradu Bori ob finančni pomoči Občine Cirkulane. Zbrani so lahko ob tej priložnosti poslušali čudoviti glas Eleonore - Bojane Čibej, ki je zaigrala tudi na kitarsko lutnjo. V kulturni dvorani so na Barbarino pripravili predstavitev knjige Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan, avtorja mag. Martina Prašničkega, ki jo je izdalo Društvo za oživitev gradu Bori ob finančni pomoči Občine Cirkulane. (Foto: Jernej Golc) Besedilo in foto: TM V kuharjevem loncu je bila slastna “ko-žolna žiipd’ (fižolova juha). Brez dajatev in barantanja tudi letos pač ni šlo. OamIm* 664 toj^C6 iJ6M* 'hA44*jt C^M^M, lu bcjic v 'hjn/erh leti* lej*uili tniMAlue \t64Jify. y^/tju*^A.. LjiJU^h., *h*Sl \4* y6M)V-olj4tw 1*6^ 'hM&hjo i/640 6li*40, telo \4* 1U&6. V i*jp64*sJ4a i+6 'Uu*f[4*t- V j[4A&Oil/h^ \jAAy- ■£tl*Ay*o j*4vjett*o f46^4*4n/64*ye trOy*C4*+$. *4* jf46 ■V liAO^l* /P*6^^46^x^-. w Učenci in kolektiv OŠ Cirkulane-Zavrč »Le kaj prinaša mesec december?« Kot bi bilo še včeraj, se spominjamo vstopa v novo šolsko leto, sedaj pa nam na vrata že trka veseli december in vse dejavnosti, ki so povezane z njim. Še preden pa Vam razkrijemo, kako prazničen bo naš december, nam dovolite, da Vam predstavimo naše aktivnosti, ki smo jih dosedaj že uresničili. Meseca oktobra smo otroci praznovali »Teden otroka« z letošnjo tematiko »Kako je biti otrok v današnji družbi?«. Tako so se v našem vrtcu in okolišu zvrstile številne dejavnosti, ki se jih otroci vrtca radi udeležimo. V samem začetku tedna smo spoznavali ljudske plese, glasbila, pesmi in igre, ki so se jih nekoč igrali naši dedki in babice. Seznanili smo se s tujim jezikom (angleščina) in ponosno lahko povemo, da smo nekaj angleških besed že usvojili. Nadaljevali smo z obiskom knjižničarke v našem vrtcu ter se seznanili s pravilnim in lepim vedenjem o knjigi. In ker so v našem vrtcu nekatere knjige že zelo poškodovane, smo se odločili, da si uredimo popravljalnim knjig in poskrbimo za lepšo obnovo naših knjig. Veliko smo se pogovarjali o pomenu prijateljstva, se spomnili, kaj pomeni biti srečen ali žalosten in temu namenu primerno uredili tudi plakat, kije krasil naš veličasten hodnik. V sredini tedna smo imeli možnost druženja s policisti in otroci ter učiteljicami iz OŠ Cirkulane -Zavrč. Ob veselem druženju smo vzpostavili nova prijateljstva ter cestišče pred samim vrtcem čarobno poslikali s kredo. V četrtek smo se odpravili na daljši pohod z malico v nahrbtniku, si ogledali sprejem prvošolčkov v šolsko skupnost ter obiskali gospodinje, ki so nam ponovno spekle odličen krompirček ter slano pecivo. Kmalu za tem je sledila jesenska delavnica s starši in kostanjev piknik na našem dvorišču. Priznati moramo, da smo se tudi tokrat odlično izkazali, saj so bile končane umetnine prava paša za oči. Ob vsem ustvarjanju, pogovoru in smehu pa smo si seveda morali privoščiti še malce razgibanega duha Druženje s policistom ob tednu otroka. Adventni venček. na našem dvorišču. Medtem ko smo otroci pridno tekali in se igrali na otroških igralih, so se tudi letos naši očetje odlično izkazali ob peki kostanjev. Folklorna dejavnost v vrtcu. Leseni možiclji so bili zelo prikupni. Redno razgibavanje v naši telovadnici. —1. j; Tudi v letošnjem letu so nas že razveseli gledališčniki iz Maribora in nam pričarali »Pisano jesen« kar pod našo streho. Priznati moramo, da se jih vedno znova razveselimo, saj so zgodbice, ki nam jih odigrajo, vedno bolj domiselne, poučne in prijetne. Prav tako smo že izvedli evakuacijsko vajo skupaj z našimi gasilci in otroci iz osnovne šole. Če smo bili nekateri malce plahi ob glasni gasilski sireni, smo pa nadvse budno spremljali prikaz gašenja olja ter se dobro poučili o pravilnem ravnanju. Meseca novembra smo imeli možnost zaužiti tradicionalni slovenski zajtrk, zato smo v ta namen gostili čebelarje iz domačega društva. Tako smo obudili zna- Jesenska delavnica s starši. Na jesenski delavnici ustvarjali skupaj s starši. Spoznavanje glasbil. nje o nastanku medu, se s čebelarji pogovorili, jim postavili nekaj vprašanj, si ogledali krajši izobraževalni film ter se posladkali z medom, jabolki, domačim kruhom iz krušne peči in mlekom. Pridno smo pričeli tudi z umivanjem zobkov ob pomoči tete Helene. Naš drugi obisk je bil dokaj pogumen, temeljito pregledan ter očiščen. Seveda pa za zobke redno skrbimo tudi sami in z veseljem sežemo po zobni ščetki. Letos smo v našem vrtcu prvič izvedli tudi »Dan odprtih vrat« za vse tiste otroke, ki niso vključeni v naš vrtec. Tako so imeli, otroci in njihovi starši, možnost seznaniti se s potekom dela v vrtcu, spoznati vzgojiteljice in otroke, si ogledati delo v posameznih oddelčnih skupinah ter ustvarjati v avli vrtca. In kaj nam prinaša mesec december? Jesensko dekoracijo vrtca smo že pospravili in se z velikim zagonom lotili zimskih opravil. Tako smo si v prvem tednu naredili svoje adventne venčke, se pogovorili o zimskih oblačilih, okrasili že nekaj novoletnih jelk, obenem pa si že ogledali lutkovno igrico »Praznična lučka«. Tudi letos bomo pričakali prihod Dedka Mraza, še prej pa si ogledali lutkovno predstavo z naslovom »Prigode snežka Snežaka« in sodelovali na koncertu osnovne šole in vrtca. Prav tako bomo v prihajajočih dneh izvedli bo-žično-novoletno delavnico s starši, kjer bomo poskrbeli za novoletne okraske na naši jelki in našemu vrtcu pričarali zimsko idilo ter pripravili prostor za kakšno majhno darilce. Torej, čaka nas še veliko lepega in zanimivega dela. Če nas je pod novoletno jelko pričakalo kakšno darilce, v dokaz, da smo pa vendarle bili pridni in pogumni, Vam zagotovo povemo v našem naslednjem javljanju, ko bomo otroci za nekaj centimetrov zagotovo že zrasli in za seboj dokončno pustili kakšno pleničko več v košu. In ob koncu, dragi naši veliki in majhni prijatelji, nam dovolite, da Vam tudi tokrat zaželimo vse dobro in prijetno v letu, ki prihaja. Skupaj poskušajmo pozabiti na tiste stvari, ki so nam kdaj pričarale slab dan ali šibak trenutek. Mi bomo v novo leto, leto 2014, stopili z velikim korakom. Korakom, ki bo prijeten, pogumen in odločnejši. Pa poskusite tudi Vi! Besedilo in foto: Kolektiv Vrtca Cirkulane Praznični december Pričel se je mesec december, ki je za nas otroke še prav posebej vesel mesec, saj nestrpno pričakujemo dobre može z darili. In kaj si želimo prvošolci? - dojenčka, posteljico, oblekice in voziček za dojenčka (Ana Z.) - morsko deklico, ki se ji sveti rep, in dosti prijateljev (Ela) - punčko in da nam ne bi poplavilo hiše, da ne bi bilo požara (Ana) - robota in avto na daljinca, kapo (Aljaž) - barbiko in barbi hišo, igračko kužka (Maja) - da bi vsi ljudje imeli dovolj hrane in medvedka (Ajda, Lea) - dosti prijateljev in lego Nindžago (Tim) - lego kocke in B-Damana (Ama-dej) - robota na daljinca (Žiga, Tilen) - svinčnik in male konjičke (Teja) - avto na daljinca in lego kocke (Žan) - sestavljivega Rorija (Andraž) - pravega psa ali muco (Amila) - motor na daljinca in barvice (Lan) - avto na daljinca (Tadej) - avtoprikolico (Anže) - malega kužka (Erika) - barbiko Arielo (Mateja) - vlak na baterije (Lars) - igračko zajčka (Nina) - štampiljke (Anže) - barbi hišo (Katja) ■ >. * I: a .il ;'■> $ * M* iti i ® O S CA i M 6 & S..BS Lara Žula MJ Božičkova delavnica Bil je božični večer in Božiček je ta dan imel polno dela. Božičkova pomočnica Mila je pridno odpirala pisma in beležila otroške želje. Palčki so zavijali, pisali naslove in dobro poslušali Milo. Božiček pa je ta čas lahko počival, saj ga je čakala dolga pot. Naenkrat pa palčki in Mila nikjer niso našli lesenega konjička za punčko Saro. Sedaj pa so imeli premalo časa, da bi izdelali novega lesenega konjička. Palček Garfild, ki je stal na lestvi, da bi dajal igrače, je rekel palčku Gašperju, naj grozno novico pove naprej. Tudi palček Gaber se je strinjal, da Sara ne more ostati brez darila, saj je bila ravno ona najbolj pridna to leto. Gaber je povedal, da bo šel po Božička. Potrkal je na vrata Božičkove pisarne. Božiček se je tako prestrašil, da ga je dvignilo v zrak, ga vrglo na tobogan in spustil se je po toboganu v delavnico. Palček Gaber je Božičku povedal, da ni lesenega konjička za Saro. Božiček pa je naročil, da morajo takoj narediti novega. Vsi palčki so žagali, brusili, zabijali ... Točno ob 22. uri jim je uspelo. Konjička so hitro zavili in napisali naslov. Darilo so dali na sani. Božiček je z Rudolfom najprej obiskal Avstralijo, nato pa so leteli nad Slovenijo in punčka Sara je dobila svoje darilo. Sara se je darila zelo razveselila. Vesel je bil tudi Božiček. Katarina Golc, 4. a lisk X \ Tilen Resman, 2.a Najboljši božič Nekoč je živela deklica po imenu Lara. Bila je zabavna in smešna. Na nek božični večer se je zelo dolgočasila. Zvečer, ko bi morala v posteljo, je zaslišala čudne glasove. Šla je pogledat in bil je Božiček. Povedal ji je, da potrebuje pomoč. Lara je rekla, da mu bo z veseljem pomagala. Usedla se je na Božičkove sani in že sta hitela na severni pol. Ko sta prispela, ji je Božiček povedal, da ima premalo škratov. Zato jim je Lara še bolj pomagala, ko so izdelovali darila. V shrambo daril sta se pretihotapila zlobna škrata, ki sta izdala Božička. Ko sta Lara in Božiček vstopila v shrambo daril, sta videla, da so vsa darila izginila. Božiček je Lari ves žalosten povedal, da brez daril ne bo pravega božiča. Lara je Božičku obljubila, da bo poiskala vsa darila. Odkrila je brlog zlobnih škratov. Počakala je, da sta zaspala, in šla čisto tiho po prstih do daril in jih vzela. Božiček se ji je zahvalil, ker mu je pomagala. Odpeljal jo je domovin ji voščil vesel božič. To je bil Larin najboljši božič doslej. Rebeka Štumberger, 4. a Od zrna do kruha Teme naravoslovnega dne Od zrna do kruha smo se v osmem razredu lotili resno, če že ne skoraj raziskovalno. Zadali smo si nalogo, da bomo o opravilih, vezanih na setev, žetev, mlatev, mletje in peko kruha, poizvedeli čim več. Predvsem pa se bomo pustili poučiti od starejših sorodnikov in občanov, kako so ta dela opravljali nekoč. Najprej smo malo pobrskali po spletnih straneh. Ja, saj vemo, da je to grda navada ali že skoraj razvada, čeprav se na spletu najde marsikaj zanimivega. Že kakih štirinajst dni prej so učenci dobili vprašalnik z napotki, koga naj povprašajo, kaj naj povprašajo in prosijo za razlago ter naj naredijo kakšno fotografijo orodij in naprav, namenjenih setvi, žetvi, peki... ali pa izprosijo kakšno na izposojo. Seja (sejača). Fotografirala Nina Gorenjak, oktobra 2013. Zrnska skrinja. Fotografiral Blaž Belšak, oktobra 2013. Učenci so se potrudili. Večina jih je vestno izpolnila vprašalnik s pomočjo svojih starejših sorodnikov. Tudi to je bil eden izmed namenov naravoslovnega dne, sodelovati s starejšimi, ki so - pa se tega premalokrat zavedamo - prava za- Žetev, nastanek fotografije po oceni 1962. Sliko hrani Ivo Zupanič. kladnica znanja in izkušenj. Nina in Blaž sta prispevala še nekaj slikovnega gradiva, posebej pa smo bili veseli Tadejeve babice in Blaževe sorodnice, ki sta nas vsaka po svoje popeljali v preteklost in nam opisali, kako so nekoč pridelali “ljubi kruhek”. Tako nam je Anica Černivec v pristnem haloškem narečju in v oblačilih, kakršna so ženske nosile v preteklosti, skozi slikovno gradivo približala pot od semena do kruha. Bila je skoraj mala gledališka predstava. Tako mimogrede pa nas je poučila, da so otroci nekoč imeli do dela in hrane drugačen odnos. Pa tudi vzgoja otrok je bila drugačna. Upokojena učiteljica Anica Gomilšek nam je poleg opisa poti od zrna do kruha povedala še marsikaj zanimivega o življenju iz časa njene mladosti. Dotaknila se je tudi težkih časov, ki so ljudi prisilili k odhodu od doma v iskanju manj trde skorje kruha. Če povzamemo nekaj rezultatov anketnega vprašalnika, izvemo, da so bili sogovorniki v glavnem straši in stari starši. Na vprašanje, katera žita so sejali v času njihove mladosti, so vprašani odgovorili, da se je poleg koruze največ sejalo pšenico in ječmen, sledita ajda in žito (rž); v manjši meri oves in proso. Način sejanja je bil ročen, pri tem se je uporabljala posebna iz slame ali koruznega ličja pletena košara z eno naramnico ali ročajem - seja. Nekoliko mlajši izprašani pa omenjajo že strojni način sejanja žitaric. Način žetve je bil najprej ročen s srpi ali z za ta namen prirejeno koso, pozneje so žetev in spravilo zrnja in slame nadomestili kombajni. V vmesnem obdobju pa so za košnjo in vezanje v snope uporabljali tudi v ta namen prirejene kosilnice. Pred množično rabo kombajnov seje snope omlatilo s cepmi, pozneje z mlatilnicami. Omlateno zrnje pa se je ločilo od plev s siti (redosi) ali vetrnjaki. Žrmlje. Fotografiral Blaž Belšak, oktobra 2013. Zrnje seje porabilo za hrano - zmleli so ga v moko. Le malo zrnja se je porabilo za krmljenje živali. Včasih so ga kaj prodali na kmetijskih zadrugah. Zrnje so hranili v lesenih skrinjah -zrnskih skrinjah. Zrnje 'se je peljalo' v mlin ali se je zmlelo doma z žrmljami. Pri Černivčevih v Brezovcu še hranijo skrinjo za zrnje in žrmlje. Slamo žita (rži) so uporabljali za pokrivanje streh (slamnate strehe), ostalo slamo pa za steljo živini in redko tudi kot živalsko krmo. Iz moke so prvenstveno pekli kruh, peciva, testenine, žgance in podobne dobrote, ki danes že nekoliko izginjajo z naših jedilnikov. Na srečo se po zaslugi društev gospodinj ohranjajo in ne izginjajo v pozabo. Poskrbeti je samo potrebno, da bo to bogato znanje preneseno na mlade. Iz prispevkov učencev 8. a zbral Ivo Zupanič. T Zelje ob novem letu: - želim si, da bi zapadel sneg; delala bom snežaka (Valentina Juhart) - želim si, da bi znala pisati in tekoče brati (Nela Brlek) - želim si bleščečo oblekico (Zala Fridauer) - želim si, da bi za božič snežilo (David Jurgec) - želim si obiskati botrico (Tamara Emeršič) - želim si, da bi bila srečna (Taja Štumberger) - želim si, da bi z družino za novo leto šli na sprehod (Tjaša Bratušek) - želim si, da bi božične počitnice preživel lepo (Tilen Resman) - želim si, da bi za novo leto videl ognjemet (Sebastjan Kokot) - želim se naučiti igrati harmoniko (Žan Feguš) - želim si, da bi bil najboljši nogometaš (Nik Brlek) - želim si, da bi znala računati (Eva Šegula) - želim si, da bi se z atijem in mami sankali (Jan Vidovič) - želim si, da bi obiskala babico za cel teden (Julija Maučič) - želim si, da bi znal računati do 100 in želim si dobrih ocen (Blaž Milošič) - želim si, da bi se dobro učil in da bi bila moja družina zdrava (Aljoša Milošič) - želim si, da bi bil moj bratec ali sestrica zdrava (Tian Fajfar) - želim si, da bi se imeli z družino radi in da bi z mamico hodile na sprehode (Lara Žula) - želim si, da bi znala lepo pisati in dobro računati; rada bi zmagala na krosu; želim si sneg in božič (Neja Kelc) - želim si, da bi se naučila nemško in angleško; želim si, da hitro pride Božiček (Lana Strelec) - želim si, da bi se naučila brati in da bi bila moja družina srečna (Nina Kranjc) - želim si računati in želim si, da bi dolgo trajala zima (Lucija Križanec) - želim se naučiti računati do 100, želim si čim več druženja z mojo družino, prijateljem pa želim srečo (Nik Arbeiter) - želim si, da bi se naučila računati, igrati odbojko in čim prej okrasiti smrekico (Sara Žula) - želim si, da bi hitro zapadel sneg in da bi čim hitreje prišel božič; moji družini pa želim srečo (Maja Zavec) - želim si, da bi hitro prišel božič in da bi se naučil abecedo nazaj (Tilen Kolednik) - želim si, da bi bil bolj priden in da bi bili vsi moji prijatelji in družina zdravi (Niko Zamuda) - želim si, da bi bila moja družina srečna; želim si, da bi se dobro naučil brati in da bi s svojo družino doživel čim več pustolovščin (Alen Križnjak) - želim si, da bi se naučila brati in računati (Janja Mendaš) - želim si veliko snega, svojim sošolcem pa, da bi bili dolgo prijatelji in da bi bili zdravi (Katarina Križanec) Vsem vam pa kličemo: »V LETU 2014 BODITE ZDRAVI IN SREČNI.« Učenci 2. a in 2. c z učiteljicama Romeo in Julija naših dni Lana je bila sedemnajstletna punca. Imela je okrogel obraz, temno rjave dolge lase, modre oči ter majhen nos in usta. Lana je bila zelo prijazna punca, hkrati pa je bila tudi zelo divja. Za šolo se kaj preveč ni zanimala, saj ni imela rada učenja. Pred nekaj leti jo je zapustil oče, prav tako je zapustil njeno mamo in brata. Ker pa je mama veliko delala in je brat živel v Ameriki, je bila veliko sama doma. V šolo je velikokrat zamudila in ni delala domačih nalog ter ni sodelovala pri pouku. Lana je nekega ponedeljka, tako kot vedno, zamujala k pouku. Prvo uro so pisali test. Na hitro si je oblekla nove kavbojke in majico. Pripravila si je torbo. Ker je stanovala v bližini šole, je nekaj stvari nesla kar v rokah. Ko je prišla v šolo, se je zaletela v nekega fanta. Tega fanta še nikoli ni videla. Bil je nov na šoli. Vse stvari so ji popadale po tleh. Fant ji je stvari pomagal pobrati in zazrla sta se drug drugemu v oči. Lana je čutila nekaj posebnega. Umaknila je pogled in stekla v učilnico. Na srečo še tam ni bilo učiteljice. Med reševanjem nalog je razmišljala o srečanju z neznanim fantom. Minevale so ure. Med šolsko malico je učiteljica predstavila novega fanta. In tam je bil... Anej. Fant, o katerem je razmišljala že nekaj ur. Anej je imel črne lase, zelene oči, majhen nos in usta. Vse punce so ga hotele spoznati, a se je prebil do nje in jo povabil na kavo. Seveda je privolila. Ob kavi sta se pogovarjala o šoli in zvedela je, da bosta hodila v isti razred. Po nekaj dneh jo je Anej povabil na piknik. Bila je presrečna. Za Aneja se je lepo uredila. Tam je bilo zelo romantično in vprašal jo je, če bi postala njegovo dekle. Privolila je. Anej je Lano pospremil domov in povabila ga je naprej. Noč sta preživela skupaj. Zjutraj sta se odpravila v šolo, po pouku pa sta šla vsak po svoje. Aneja je oče doma presenetil s šokantno novico, da se mora preseliti v Mehiko. Ko je novico povedal Lani, je bila šokirana. Jokala je celo noč. Naslednjih nekaj dni sta z Ane-jem preživela skupaj. Prišel je dan, ko sta se morala posloviti. Ko se je Anej vkrcal na letalo, je občutila slabost. Mislila je, da je to normalno. Prišla je domov, pozdravila mamo ter začela krvaveti iz nosu. Padla je v nezavest. Mama je poklicala reševalce. Lana se je zbudila v bolnišnici in ob sebi zagledala objokano mamo. Povedala ji je, da ima tumor in daje noseča. Rekli so ji, da če splavi, bo imela tri mesece več življenja. A ni hotela splaviti. Poklicala je Aneja in mu povedala, da je noseča. Bil je šokiran, odložil je slušalko. Čez nekaj mesecev je pozvonilo in Lana je pred vrati zagledala Aneja. Objel jo je, ona pa mu je s hladnim glasom rekla, naj se usede, saj mu mora nekaj povedati. Povedala mu je, da ima tumor ter da bo za njenega otroka skrbela mama. Strinjal se je. Vsak dan ji je stal ob strani in ji bil v oporo. Prišel je dan, ko je Lana morala v porodnišnico. Rodila je punčko. Dojenčico so ji položili v naročje. Poljubila jo je, rekla »Ana« ter umrla. Šele po pogrebu sije Anej priznal, kako zelo je Lano ljubil. Ko je držal Ano v rokah, je spoznal, da ima vsaj eno svetlo točko v življenju. Marina Levanič, 9. a Sara Žula, 2. c Simon Petrovič, 3. a Maja Zavec, 2. c Nenavaden dan Zjutraj se zbudim, se dan mi zdi čisto fin. Zlezem iz postelje in zazeham. Rečem si, da bo danes nenavaden dan, saj imam srečanje na jasi s srako Jako. To je prava tatica, v svoji hiši ima veliko stvari, ki so prava špica. Iskat grem svojo ruto, ki mi jo je ukradla z glave, kar tako iz zabave. Na poti še srečam zajca, ki prav tako k sraki tanca. Njemu je odnesla čisto pravo ... zeljno glavo. Hitro vzamem svojo ruto in zbežim domov. Doma me čaka še naloga, poštevanka in abeceda - ta nadloga. Res nenavaden dan je za mano, zdaj me čaka le še spanje in v maminem naročju crkljanje. Kaja Belšak, 4. a Veverica in lisica Nauk: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. .... Nekega vročega dne je veverica vsa vesela poskakovala po drevesih. Med poskakovanjem je skočila na drevo, pod katerim je domovala lisica zvitorepka, ki že tri dni ni našla nič za pod zob. Vsa sestradana je ležala pred svojim brlogom in opazovala veverico na drevesu. Prijazno jo je pozdravila: »Dober dan, botra veverica, kam pa kam tako brezskrbno?« Veverica ji je veselo odvrnila: »Iščem si hrano za zimo!« »Kaj res?« ji je odvrnila lisica, ki bi jo z veseljem pojedla za kosilo. Z nežnim glasom jo je nagovorila: »Veš, ravnokar sem se vrnila iz sosednjega gozda in srečala lovca s psom. Zelo sem se ga prestrašila in pritekla domov. Mislim, daje najbolje, če tudi ti prideš v moj brlog in se skriješ pred lovcem.« Veverica je vsa prestrašena splezala po drevesu navzdol in res zagledala lovca s psom. Lačna lisica je zbežala v svoj brlog, veverica pa nazaj na vrh drevesa in opazovala, kako je pes pregnal lačno lisico iz brloga. Lovec je lisico ustrelil. Takrat je veverica spoznala, da jo je lisica hotela zvabiti v brlog zato, da bi jo pojedla za kosilo. Rekla je: »Vidiš, lisica, kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.« Nejc Kralj, 7. a Nino Sem Nino in večkrat grem v kino, ker rad gledam film Lino. Ko pride Nino iz kina, poje sladki krožnik čokolina. Zjutraj se Nino zbudi z vročino, mama pa mora sama v trgovino. __________________Nino Kokol, 3. r. Naša družina V naši družini smo štirje člani. Ati Jernej je po poklicu informatik, mamica Sonja pa ekonomistka. Oba delata v Poslovnem centru Halo. Sestrica Katarina je stara šest let in hodi v prvi razred. Hodi tudi v glasbeno šolo na Ptuju in igra violino. Jaz sem Mateja. Stara sem osem let in hodim v tretji razred. V glasbeni šoli se učim igrati violončelo. Stanujemo v Pristavi. Imamo se zelo radi. Mateja Golc, 3. r. Čistko, Zdravko in Zobek Čistko in Zdravko sta zobka in sta velika prijatelja. Vsako jutro in vsak večer se pridno in natančno umivata. Sta lepa in zdrava zobka. Nekega jutra sta srečala nesrečnega Zobka. Povedal jima je, da ga nihče ne mara in da nima nobenih prijateljev. Rekla sta mu, naj se redno umiva, da bo lep in bleščeč. Zobek ju je ubogal. Vsak dan je postajal lepši in vedno bolj bleščeč. Čistko in Zdravko sta postala njegova prijatelja. Tudi drugi zobki mu niso več nagajali. Bil je srečen in imel je veliko prijateljev. Manuela Rihtarič, 3. r. Moja soba Moja soba je velika. V njej so pisalna miza, postelja, omara in police. Na policah so knjige, pokal in medalje. Na stenah imam slike, plakate in dve majhni ogledali. Na stropu je luč. V omari imam različna oblačila. Na pisalni mizi imam svinčnike, barvice, namizno svetilko in podlogo. V moji sobi preživim veliko časa. Zala Horvat, 3. r. Mai zmaj Sem Mai zmaj, po zraku letim, se sladko smejim in kar naprej hitim. Mai Mlinarič, 3. r. Muca Jesen Muca se jezi, ker miške ne ulovi. Listje na drevesih že rumeni, jeseni k nam se mudi. Vse dni na preži stoji, kuža se ji smeji. Zunaj dež pada, jaz pa igrala bi se rada. Muca reče: Čakaj, ti! Kuža pa prestrašen zbeži. Sonček hitro zaide, po hladni noči mrzlo jutro pride. Iva Petrovič, 3. r. Eva Cafuta, 3. r. Vft-pvf %]*» <,