pbcinsKi _ ofocevolec Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega " sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. *US!LO SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE DOMŽALE, 1. IV. 1988, LETO XXVII., ŠTEVILKA 6 gtnajgogramsko-volilna seja OS ZSS Domžale: Kritičen pogled nazaj in usmeritve za nadaljnje delo Letna programsko-volilna seja OSS Domžale je potekala v znamenju ocenitve aktivnosti v preteklem letu z izpostavitvijo nalog, ki niso bile uresničene in katerim bo treba tudi v tem letu posvetiti vso pozornost. O delu občinskega sveta ZSS in njegovih organov je spregovoril predsednik OS ZSS Matija Blejc. I • Značilnosti leta 1987 so vse prej kot vzpodbudne: fi-Pcni obseg proizvodnje je bil upadanju, resoiucijske »Predehtve glede realizacije zvoza in uvoza niso bile dolžene, vse več OZD je nelikvidnih, realni osebni dogodki so padali, inflacija je iezadrzno rasla. Na podlagi ■odelovanja z osnovnimi or-lamzacijami je OS s svojimi ■Klepi m pobudami skušal jveljaviti takšne pogoje gozdarjenja, bi dajali po- jitivne učinke. Skušali smo wti aktivni sooblikovalci poetike gospodarjenja, a s svo-lo učinkovitostjo ne moremo liti zadovoljni. Znašli smo se namreč v situaciji, ko se mora nase gospodarstvo podrejati administrativnim ukre- pom, ki so daleč od sodobnega tržnega gospodarjenja. • Kar se tiče družbenih dejavnosti ugotavljamo, da je .bilo z omejevanjem virov sredstev skupne porabe na 90% rasti dohodka v OZD, na marsikaterem področju povzročenih več problemov. Najhujši se je pojavil v zdravstvu — le-ta tudi presega občinske meje, saj je finančni primanjkljaj zdravstvenih skupnosti problem cele republike. Ob predlogu Programa ukrepov in aktivnosti za usklajevanje zdravstvenih storitev v skladu s finančnimi možnostmi je bilo v občini precej razprav, katerih skupna poanta je bila, da je problem zdravstva treba enakovredno reševati v ce- lotnem slovenskem prostoru. Gre za odnos do zdravstva kot sistema in kot pridobitve naše socialistične samoupravne družbe. • Zelo kritično moramo oceniti delegatski sistem, ki še vedno ne deluje tako, kot bi moral. Krivda pa je v nas samih, kajti v OZD še vedno nismo dosegli povezanosti delegacij, samoupravnih organov in DPO pri oblikovanju skupnih stališč. Le s tako povezanostjo bodo stališča odraz volje delegatske baze. Nekaj krivde pa seveda nosi tudi zapleten delegatski sistem sam, za katerega poenostavitev se imamo priložnost potegovati prav v tem trenutku, ko se oblikujejo ustavni amandmaji. Leto 1987 je bilo v znamenju ukinjanja TOZD. Z referendumom so se za enovito delovno organizacijo odločili delavci v TOSAMI, Indupla-tu in Napredku, medtem ko je bil referendum v Papirnici v dveh TOZD sprva neuspešen, kasneje pa v letošnjem marcu pozitiven. Deležni smo bili sprememb Zakona o združenem delu, zdaj pa so v pripravi še spremembe ustave. Že začete razprave so pokazale, da so pomembne zlasti tiste spremembe, ki zadevajo dograditev ekonomske uredi-, tve, krepitev odgovornosti za upravljanje z družbenimi sredstvi, racionalnejšo organiziranost združenega dela in učinkovitejše gospodarjenje v družbenem in zasebnem sektorju. V razpravi so tudi t. i. stavkovna pravila, v katerih vidimo prenovo sindikata, ki naj bi stal na poziciji med delavcem in državo in tako uresničeval interes delavskega razreda. Iz stihijskega razvoja stavk naj bi prešli na organiziran in v sindikatu voden postopek reševanja problemov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po samoupravni poti. Javna razprava o ustavnih spremembah nam daje tudi priložnost, da uvrstimo pravico do stavke v samo ustavo. • Krizno obdobje se odraža tudi na kadrovskem področju. Ne moremo se zadovoljiti samo s formalnim pristopom k reševanju kadrovskih vprašanj. Zato uveljavljamo načelo, da je za kvalitetno delo v organih in organizacijah ZSS potrebno stalno ocenjevanje uspešnosti kadrov, saj objektivna Sindikalni delavci so na letni programsko volilni seji pregledali po področjih uspešnost svojega dela, nakazali probleme ter začrtali temeljne točke sindikalnega delovanja vnaprej. ocena pogoj uje nujne spremembe. • Predsedstvo OSS in Svet za uresničevanje vloge sindikata v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja sta se v preteklem obdobju soočala z ugotovitvijo, da so potrebne spremembe metod dela v sindikalni organizaciji kot celoti. Vse preveč se držimo starih metod, ki se jim bo treba odreči v korist uvelja-' vijanja sindikata skozi nove,, enostavnejše in prodornejše metode dela, ki bodo učinkovite za celotno članstvo. V prvi vrsti moramo prekiniti s produkcijo stališč, ki so sama sebi namen; odpraviti z miselnostjo, da se mora vsaka DPO ukvarjati s slehernim vprašanjem in vsakim področjem, kar vodi k površnosti odločitev, saj kadrovska zasedba organov in organizacij OSS ovira kvalitetno pokrivanje vseh področij; in preiti na konkretno ocenjevanje lastne učinkovitosti ter poskrbeti za začetek prestrukturiranja dela v sindikalni organizaciji. • V letu 1987 smo se srečevali s spremembami orga- nadaljevanje na naslednji strani Naša prometna (ne)varnost: Neodgovornost se pelje z mopedom ..._ Sezona uporabe raznih koles, koles z motorjem in motornih koles ter podobnih prevoznih sredstev se je, s prihodom toplih dni, ponovno pričela. Udeležba tovrstnih prevoznih sredstev je v prometu iz leta v leto večja. Najbolj priljubljeni so t. i. »mopedi« (s strokovnim izrazom imenovani KOLESA Z MOTORJEM). To je razumljivo, saj jih ni potrebno registrirati, uporaba je enostavna, vzdrževanje pa je tudi dokaj poceni. Našteli bi lahko še vrsto razlogov. Predvsem je to priljubljeno sredstvo prevoza mlajših, čeravno se tudi starejši temu ne izogibajo. Istočasno pa moramo žal ugotoviti, da so razen dobrih tudi slabe plati tega pojava. V pomladnih in poletnih mesecih se ravno zaradi zgoraj navedenih udeležencev v prometu, prometna varnost izredno poslabša. Poveča se tudi število kraj teh prevoznih sredstev in podobnih nevšečnosti (predvsem zaradi malomarnosti lastnikov). Lahko bi rekli, da je stvar že kar zaskrbljujoča, kar je marsikdo verjetno že čutil tudi na lastni koži. Statistike kažejo, da je udeležba teh vozil v prometnih nezgodah zelo velika. Dostikrat se mopedisti pojavljajo le kot udeleženci, vse preve-čkat pa žal tudi kot povzročitelji nezgod. Zal so tudi posledice običajno zelo hude. Kljub temu, da so v nezgodah z mopedi največkrat udeleženi predvsem mladi, da niso redke tudi najhujše posledice. Očitno za nekatere (v prvi vrsti starše) še ni dovolj hudo, da bi jih vzpodbudilo k razmišljanju in ukrepanju.^ Lahko bi torej rekli, da se z vrnitvijo toplih, dni »vrnejo« tudi zgoraj opisani problemi. Na piano pridejo mopedi različnih znamk, oblik, predelav, jakosti. . . Očitno se tudi njihovi lastniki preko zime »obnovijo, sfrizirajo« tako, da lahko spomladi spet drvijo, norijo m sploh počnejo s svojimi konjički (tudi) neumnosti. Mogoče se bo našel tudi kdo, ki bo to zanikal in trdil, da stvar sploh ni tako zaskrbljujoča. Najbrž je eden redkih, ki še ni imel tovrstnih slabih izkušenj. Žal nas le bežen sprehod skozi Domžale ali drug kraj v občini in drugod takoj prepriča v pravilnost zgornjih trditev. Lahko bi rekli, da kamorkoli seže oko ali sliši uho, vidimo in slišimo motorizirano generacijo kako zganja norčije, z njimi pa ogroža ne le sebe, ampak tudi druge (ali predvsem druge) nič krive udeležence v prometu. Koliko bušk, prask, žal pa tudi hujših poškodb se je prinorelo na ta način. Kolikokrat so starši že obžalovali, da so svojemu potomcu ali potomki kupili moped! Žal dostikrat šele posledice v obliki prometne ali druge nezgode pokažejo na zgre-šenost takšne investicije. Dostikrat pa niti to ne pomaga. Ne smemo trditi, da so mladi na cesti tisti, ki so vedno najhujši (če ne bi imeli v odraslih vzornikov ali slabih vzgojiteljev, bi bili verjetno drugačni) a žal zagate povzročajo izredno dostikrat. S tem je mišljeno norenje po pločnikih, prehodih za pešce, zelenicah in kdo ve kod še vse, ne da bi se ozirali na lastno ali na varnost drugih, mlajših ali starejših, pešcev ali voznikov. Tudi nočne vožnje brez prižganih luči niso izjeme, da o povzročanju prekomernega hrupa sploh ne govorimo. Trditve, da mlademu človeku prevozno sredstvo ni potrebno, ne moremo izreči, vendar pa se-lahko vprašamo »zakaj ravno moped«. Zakaj mogoče ne bi kaj poganjal z lastno silo (in skrbel tudi dodatno za zdravje ter čisto okolje). Že vnaprej se je potrebno opravičiti staršem in mladini, ki ravnajo^ pravilno, saj ne smemo vseh dajati v isti koš. Žal pa je vse preveč takšnih, ki se svojih napak ne zavedajo in s tem spravljajo v slabo luč vse ali večino. Ta sestavek bo verjetno koga le pritegnil k razmišljanju, -a si ne smemo delati utvar: verjetno bo precej takšnih, ki ga ne bodo prebrali v ce- loti češ »spet nekaj nakladajo«. Vse preveč je staršev, ki tako razmišljajo in staršev, ki popustijo prepričevanju svojih otrok (ali pa jih včasih celo sami vzpodbujajo). Tudi ti bi se morali pred vsakim nakupom »mopeda« ali podobnega prevoznega sredstva vprašati vsaj nekaj osnovnih vprašanj: — ali si je otrok takšno darilo res zaslužil in ali ne bi bilo mogoče bolje, da bi denar zanj zbral sam in stvar nato tudi bolj cenil; — ali ima otok dovolj znanja (ne samo prometnega ampak tudi človeškega, kulturnega . . .), da bo na cesti ravnal tako, da ne bo ogrožal sebe in drugih; — bo otrok imel dovolj sredstev, da si bo kupoval gorivo, plačeval popravila, ali pa bo mogoče gorivo in dele moral vzeti nekomu drugemu; — kaj bodo starši naredili, ko se bo otrok motorja naveličal, menil, da zanj ni dovolj hiter — mu bodo kupili novega močnejšega, še bolj nevarnega? — razmišljati je potrebno tudi o posledicah, ki se kažejo v obliki udeležbe ali celo poškodbe otroka v prometni nezgodi, možnosti, da bo obravnavan, ker je nekomu ukradel gorivo . .. — ali bodo starši pri tem pošteno priznali svoj delež krivde ali bo kriv le otrok in okolica? O vsem navedenem in še kupu drugih vprašanj bi morali starši razmisliti pred nakupom ter se dobro pogovoriti tudi z otrokom, tako kot nekateri že delajo. Osnovno pravilo ne samo za mlajše pa naj bo: — udeleženec v prometu (kolesar, mope-dist.. .) sem lahko šele ko si pridobim za to ustrezno znanje (kolesarski izpit, potrdilo o znanju CPP, vozniški izpit); — nikdar ne grem na cesto z neustrezno opre-Ijenim prevoznim sredstvom; — v prometu ravnam tako, da ne spravljam v nevarnost drugih, ker ne želim, da bi drugi spravljali v nevarnost mene . . . P. M. m »V m Udeleženci - člani OO ZSS med programsko volilno sejo. Nadaljevanje s 1. struni niziranosti sindikata kot posledico ukinjanja TOZD. Sprejeto je bilo stališče, da naj kljub spremembi v organiziranosti OZD sindikalna organiziranost ostane taka kot prej. Kljub temu se je v februarju 1988 spremenila organiziranost sindikata v TOSAMI, kjer se je iz prejšnjih petih IO oblikoval en •aam na ravni DO. Kritično moramo oceniti organiziranost sindikata delavcev, zaposlenih v obrti. Iz prakse je razvidno, da koordinacijski odbori v KS nimajo svojega mesta in vloge in da se nekatere organizacijske oblike umetno vzdržujejo. Razmišljati bomo morali o taki organiziranosti, preko katere bomo kreativno, brez formalnega administriranja učinkovito uveljavljali vlogo sindikata v celotnem sistemu, zlasti pa pri dograjevanju pomembnih družbenoekonomskih odločitev. • Ob koncu pa je treba omeniti tudi vse pogostejše prekinitve dela. Izražanje nezadovoljstva nad posameznimi ukrepi ali dejstvi prerašča vse bolj v vsesplošno nezadovoljstvo nad poseganjem države v pogoje gospodarjenja. Ob spremljanju zadnjega stavkovnega vala, ki je zajel večji del Slovenije, vidimo, da delavci upravičeno zahtevajo argumentirane podatke, kje so viri za uresničitev zahtev po povečanju osebnih dohodkov za 20 ali več odstotkov. Ob izostanku te informacije se v nas vse bolj zakoreninja misel, da je do povečanja osebnih dohodkov mogoče priti le s stavko. V nadaljevanju se je razvila razprava, ki je poleg že naštetih odkrila še nekatere pereče probleme in nakazala rešitve, do katerih bomo skušali priti pri našem na-daljnem delu. Delovne usmeritve za delovanje občinskega sveta ZSS Domžale za leto 1988 Občinski svet in njegovi organi bodo pri svojem delu izhajali iz resolucije 11. kongresa ZS Slovenije, 10. kongresa ZS Jugoslavije in sprejetih usmeritev na Skupščini OS ZSS Domžale. Občinski svet bo obravnaval vsa vprašanja, ki so pomembna za članstvo sindikata in mu jih bodo predlagale v obravnavo osnovne organizacije in konference osnovnih organizacij. Vsa pozornost bo namenjena tistim nalogam, ki so bistvene za utrjevanje samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev. Organi občinskega sveta bodo obravnavali in se opredeljevali do gradiv pripravljenih za seje zborov Skupščine občine, ter tako zagotavljali podlage za delovanje delegacije občinskega sveta v družbenopolitičnem zboru. Z oblikovanimi stališči in sklepi v organih OS ZSS, bomo z večjo prodornostjo in odločnostjo uveljavljali vlogo svoje organizacije v zboru združenega dela. I. Naloge pri nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov ter aktivnosti za dograjevanje gospodarskega sistema 1. S svojo aktivnostjo moramo od republiških in zveznih organov uveljaviti zahtevo, da se v praksi uveljavijo takšni pogoji gospodarjenja, ki bodo zagotovili motivacijo delavcev, ker bo le na ta način možna široka mobilizacija delavcev za preseganje ekonomskih težav ter pogoji za pridobivanje večjega dohodka. — Ocenjevanje pogojev gospodarjenja z vidika, koliko krepijo samostojnost in odgovornost gospodarskih subjektov, sproščajo delovanje tržnih zakonitosti in krepijo ustavni položaj delavca v združenem delu — spremljanje posledic interventne zakonodaje in oblikovanje predlogov za nujne spremembe — uveljavljanje najnižjega OD kot kriterija za ugotavljanje uspešnosti gospodarjenja in pravočasno vodenje aktivnosti za razreševanje problematike prezaposlenosti — sodelovanje v dograjevanju sprememb in dopolnitev ustave SFRJ in SRS, zakona o združenem delu — obranava posameznih sprememb zakonskih aktov s področja družbenoekonomskega sistema Večina občnih zborov je bila izvedena v oktobru in novembru 1987. Zanimiva značilnost ali kar skupni imenovalec je množična »prenovitev« izvršnih odborov. Kljub temu, da bi večje število sindikalnih aktivistov lahko ponovilo mandat, je 55 % predsednikov in članov IO izvoljenih na novo. Osrednja tema občnih zborov so bila vprašanja, ki so jim osnovne organizacije v preteklem obdobju namenile največ pozornosti. Večinoma pa manjkajo ocene o položaju in vlogi OO ter o uresničevanju danih pobud samoupravnim organom, delegacijam in strokovnim službam. Razprave na občnih zborih so bile dokaj konkretne. Postavljena so bila vprašanja iz vsakodnevne prakse in položaja OZD, pogojev gospodarjenja, delitve OD in socialne varnosti. S poglabljanjem gospodarske in družbene krize, naraščanjem inflacije, zmanjšanjem reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, naraščanjem življenjskih stroškov je močno omajano zaupanje tudi v politične organizacije. Zato se moramo v sindikatu bolj odločno zavzeti za uresničevanje svojih stališč in predlogov in s strokovno politično argumentacijo vplivati na odločitve na vseh ravneh samoupravne in politične organiziranosti. Marjana Lubinič iz To- ranc je kritično spregovorila o informiranju. Da bi se izognili nezadovoljstvom delavcev, je posebej pomembno pravočasno in temeljito obveščanje delavcev o vsem, kar se dogaja v tozdih. Kritično je ocenila pomanjkanje informacij o težavah v proizvodnji, o uresničevanju sklepov. Izpostavila je tudi delo komisije za obveščanje pri OS ZSS, ki si prizadeva, da bi izboljšali obveščanje v ozdih, kakor tudi povečali število informacij o delu sindikata v sredstvih javnega obveščanja. Opozorila je na težave organizatorjev obveščanja v ozdih, še posebej pa na zaprtost virov informacij in vpliv posameznikov na objavo informacij v tovarniških glasilih, ki jih izdajajo delovne ■ organizacije v naši občini. Cvetka Vlaj iz Heliosa je spregovorila o inovacijski dejavnosti v naši obči- ni in o delu odbora za inovacijsko dejavnost pri OS ZSS. Glede na to, da ni veliko denarja za prestrukturiranje in posodabljanje proizvodnje, bo potrebno bolj izrabiti ustvarjalno moč ljudi, ki je velika. V prizadevanje za inovacijsko dejavnost se bomo morali vključiti vsi. Predvsem pa moramo spremeniti logiko eni mislijo, drugi delajo. Za kakovost življenja je potrebno, da vsi mislimo in vsi delamo. O izvedbi občnih zborov je spregovoril sekretar OS ZSS Igor Mozar. Povedal je, da je bila večina občnih zborov osnovnih organizacij ZSS izvedena v oktobru in novembru 1987. Zanimiva značilnost ... Milan Drčar, predsednik izvršnega odbora Kluba samoupravljalcev in delavec iz Toranc je spregovoril o vlogi in pomenu te oblike organiziranosti samoupravljalcev danes. Danica Merlin, članica predsedstva OS ZSS je v svoji razpravi izpostavila problem delitve po delu. Osebni dohodki naj bi bili stimulacija za delo, ne pa vzrok, zaradi katerega stavkamo. Marko Vovk, tudi član predsedstva OS ZSS zaposlen v Heliosu je spregovoril o spremembah samoupravne organiziranosti, spremembah ustave in stavkovnih pravilih. V zvezi s stavkovnimi pravili je poudaril, da v le-teh vidimo prenovo sindikata, ki naj bi se vrinil med državo in delavce, ter s teh pozicij reševal interese delavskega razreda. To pa seveda zahteva, da v javni razpravi o ustavnih spremembah z argumenti uvrstimo pravico do stavke v ustavo, ker bodo pravila le tako za vse enako veljavna. Sonja Berus-Ferbežar, članica predsedstva OS ZSS, sicer pa iz OŠ Ven-celj Perko, je izpostavila položaj v družbenih dejavnosti v občini. Dejala je, da vse predolgo postavljamo vprašanje ali razvijati gospodarstvo ali družbene dejavnosti. Za- vedati se moramo, da tudi gospodarstvo ne bo doživelo prenove oz. ne bo izšlo iz krize, če ne bo ino-vativnega šolstva, zdravstva. V razpravo se je vključil tudi predsednik zveze upokojencev občine Domžale Franc Jeraj, ki je spregovoril o položaju upokojencev. Opozoril je, da »aktivni delavci« imajo premalo posluha za njihovo minulo delo. V razpravi na letno pro-gramsko-volilni seji je sodeloval tudi sekretar RS ZSS Franc Hribar, ki je med drugim, ko je govoril o sindikatu, poudaril, da se bo potrebno na vseh ravneh povprašati o sposobnostih, kajti zgolj volja in pripravljenost nista dovolj za uspešno delo v sindikatu. Ob koncu seje je bil razrešen dolžnosti dosedanji predsednik OS ZSS Matija Blejc in izvoljen novi — Franc Gnidovec. Cvetka VLAJ za uspešno vodenje aktivnosti na področju inventivne dejavnosti Marjana LUBINIČ za uspešno vodenje komisije za obveščanje in politično propagando pri Občinskem svetu ZSS in aktivno delovanje na področju obveščanja Ejub BASlČ za uspešno vodenje in delovanje v osnovni organizaciji OO ZSS Postaja milice Razrešeno je bilo tudi nekaj članov občinskega sveta ZSS in njegovih organov, namesto njih pa so bili izvoljeni novi. Marjana Lubinič Justi Anuš ZA USPEŠNO DELO PODELJENE POHVALE Na letni programsko-volilni seji Občinskega sveta ZSS so bile podeljene sindikalnim aktivistom tudi pohvale. Pohvale je prejelo 6 sindikalnih delavcev, ki so z osebnim delom in zgledom v organizacijah in organih zveze sindikatov pomembno prispevali k uresničevanjem vloge in nalog zveze sindikatov. Brez fotografije: ' ' Marija KOSICC za uspešno vodenje in delovanje v osnovni organizaciji ZSS Melodija Ida JANEŽIČ za aktivno sodelovanje v odboru za kadrovsko politiko pri Občinskem svetu ZSS. Cvetka ZEN za dolgoletno vestno opravljanje tajnika Kluba samoupravljalcev občine Domžale — na področju splošne in skupne porabe bomo strmeli za uveljavitev reorganizacije strokovnih služb v SIS ter drugih organov in organizacij, kar je pogoj za usklajevanje z realnimi dohodkovnimi možnostmi OZD. 2. Socialna politika in socialna varnost delavcev in njihovih družin: — ocena možnosti zaposlovanja v občini Domžale v 1.1988 — ocena pojavov in pogojev, ki vplivajo na negativno socialno razlikovanje — socialna varnost nezaposlenih 3. Ustvarjalnost delavcev, inovativna dejavnost in aktivnosti na področju prestruk-tuiranja gospodarstva — spremljanje izvajanja procesov prestrukturiranja posameznih DO in aktivno vključevanje v smislu pospeševanja teh procesov, — nadaljnje razvijanje inovacijske dejavnosti v združenem delu z istočasno vodenimi aktivnostmi izvršnega sveta SO in občinskega odbora gospodarske zbornice — ocena izvajanja kadrovske politike (v razvojnih funkcijah) v organizacijah združenega dela 4. Naloge pri usposabljanju za uveljavitev vloge Zveze sindikatov Slovenije v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja — usposabljanje vodstev OO ZSS in konferenc 00 ZSS skozi seminarske in akcijske oblike usposabljanja — preverjanje in dograjevanje novih metod in načinov dela — ocenjevanje dela organov OS ZSS, 00 ZS in konferenc 00 ZS — preverjanje organiziranosti sindikata v združenem delu in družbenih dejavnostih — opredelitev nalog sindikata pri stavkah. 5. Informiranje in obveščanje delavcev — poleg dela komisije za obveščanje in politično propagando ter aktiva urednikov glasil v OZD bomo razvijali takšne oblike informiranja, da bo uporabna informacija prodrla v sleherno delovno-sindikal-no skupino — vloga Občinskega poročevalca v prenosu informacij o delu OS ZSS in njegovih organov ter celotnega področja družbenoekonomskih razmer v občini Domžale. 6. Na področju SLO in DS: — bomo osnovno skrb namenjali dopolnjevanju obrambnih načrtov in usposabljanju vodstev sindikata (v miru in vojnih razmerah) — vsebinsko bomo obrambne načrte izdelali oz. uskladili z metodologijo načrtovanja in drugimi usmeritvami Sekretariata za ljudsko obrambo. Nadaljevati začeto ... Občinski svet in njegovi organi bodo stalno preverjali uresničevanje stališč in sklepov, uveljavljali politiko sindikata in nadaljevali z začetimi in dogovorjenimi aktivnostmi, zlasti na naslednjih področjih oz. vprašanjih: 1. Uresničevanje ciljev in ukrepov gospodarske stabilizacije 2. Analiza obravnavanja zaključnih računov 3. Zaključek javne razprave o osnutku Stavkovnih pravil 4. Vodenje javne razprave o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ 5. Odpravljanje vzrokov in žarišč izgub s hitrejšim uveljavljanjem kvalitetnih sanacijskih programov ter prestruktuiranje gospodarstva. 6. Na področju delitve osebnih dohodkov bomo uveljavljali prizadevanja za večji delež akumulacije v čistem dohodku in za tako politiko OD v OZD, ki spodbuja osebno motiviranost za večjo produktivnost proizvodnje in zmanjšanje stroškov. Podpirali bomo že do sedaj vodene aktivnosti v smeri usklajevanja OD delavcev v nematerialni proizvodnji z OD delavcev v materialni proizvodnji. 7. Usmeritve za nadaljni razvoj organiziranega oddiha delavcev in njihovih družin. 8. Predložene naloge in programske usmeritve so okvirna podlaga za delo Občinskega sveta in vseh njegovih organov. V tem trenutku je pomembnejše kot sam okvirni program to, da se vsi, ki delamo v sindikalnih vodstvih redno in sprotno odzivamo na vsa aktualna vprašanja v družbi s čimer se okvirni program dela tudi dopolnjuje. ■ ■ ■■-— i.....j _J'iti" Program dela OS ZSS Domžale, je usklajen s programom dela Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Na podlagi sprejetega programa dela Občinski svet zavezuje organe in organizacije za izvajanje operativno-izvedbenega programa dela. Več demokratičnosti - večji vpliv tj One, 16. marca 1988 smo v Domžalah opravili občinsko kandiriacijs ' konferenco, to je zaključek kandidacijskih opravil volilnega postopka v n* občini. te; Na tej kandidacijski konferenci so bili določeni vsi kandidati za vse nosil funkcij v občini in potrjeni kandidati za predsednika Predsedstva SRS, čl*"1-Predsedstva SRS ter za vodilne funkcije v Skupščinah SRS in SIS v republik S tem je bil sklenjen kandidacijski postopek vseh temeljnih kandidacijsl konferenc, ki so v naši občini potekale od 17. februarja. Letošnji kandidacijski postopki v temeljnih sredinah so potekali v zna širšega razumevanja vodilne demokracije: prav gotovo velja vse te pozitiv izkušnje izkoristiti ob načrtovanju prihodnjih volitev čez dve leti. t Naš razgovor: - Motivacija delavcev je pogoj za pot iz težav Govori novi predsednik Občinskega sveta ZSS Domžale Franc Gnidovec Na nedavni programsko volilni konferenci so za novega predsednika Občinskega sveta ZSS Domžale izvolili znanega družbenopolitičnega delavca (do nedavnega predsednika Zbora Združenega dela Sob Domžale) Franca Gnidovca. Z novim predsednikom smo se v uredništvu pogovarjali o mnogih, za delavca pomembnih področjih o družbenih aktivnih problemih, ciljih in načinih, kako te cilje v sindikalnem delovanju doseči. Nekaj mnenj in opredelitev novega predsednika Franca Gnidovca je tu pred vami. V čem je trenutno najpomembnejša sindikalna naloga ? Sindikat mora postati močna in odločna družbenopolitična organizacija, ki bo skrbela za socialni in politični položaj delavcev tako v organizacijah združenega dela, kakor izven njih. Z vsemi razpoložljivimi ukrepi in sredstvi je treba še letos zaustaviti zniževanje življenjske ravni, takšno je stališče našega sindikalnega sveta. Mnogi ocenjujejo, da resnični procesi samoupravljanja izgubljajo v delovnih organizacijah svojo revolucionarno moč___ V nas samih so izviri za samoupravne delegatske odločitve in ne v neki nedorečeni družbeni nadstavbi ali pri posameznikih, ki se postavljajo nad delavca in odločajo v njegovem imenu. Imamo nemalo kongresov, na katerih postavljamo dobre diagnoze o vzrokih težav in sprejemamo naloge, kako naprej. Kaj ljudje vaši organizaciji najbolj zamerijo? V delovnih okoljih večkrat sindikatu zamerijo, da preveč od strani opazuje, kaj se dogaja. Premalo se borimo za avtoriteto ocen in stališč. Posledica tako neodločnega sindikata, do nastale socialne in politične posledice rešuje z različnimi pritiski. Zaradi neodločnosti subjektivnih sil v delovnih okoljih vzame odločujočo besedo v roke kdo drug? Če pravimo, da je edina alternativa našega razvoja sistem samoupravljanja in delegatskih odnosov, potem ne more in ne sme biti vseeno kdo odloča in kroji politiko naši samoupravni socialistični družbi. Resnica je namreč ena: To smo mi delavci v združenem delu, to smo mi občani v krajevnih skupnostih. Ali sindikat zmore in hoče povedati to, kar je bistveno ... Kot organizacija delavskega razreda smo dolžni jasno povedati, da perspektive ni mogoče graditi na zniževanju življenjske ravni ter nenehnem ogrožanju materialnega in socialnega položaja vladajočega družbenega razreda. Ni mogoče samo na tem področju iskati rezerv za reševanje ekonomskih težav. Področje življenjskega standarda je občutljiv socialni in politični problem. Vedno večje število delovnih ljudi in občanov se sooča z vprašanji: Kako preživeti od začetka do konca meseca. Zakaj v družbi ne ravnamo tako, kakor smo se dogovorili? Obljubljamo si, da bomo obrnili list in da bomo vsakogar, ki bo ravnal neodgovorno in v nasprotju s kongresnimi sklepi, poklicali na odgovornost. Pa delamo tako? Ne! V samopravni družbi ne samo v občutljivem trenutku, v katerem se nahajamo je to nujno, če hočemo, da se bodo deklaracije skladale z dejanji. Odgovornost je še vedno zelo meglena zadeva. Za vse smo krivi kar vsi počez, v bistvu pa nihče. Kdor ni sposoben, biti na ravni naloge in odgovornosti, naj odstopi. Takoj, nepreklicno, en človek ali cela ekipa. To ni nobena sramota. Bolj pošteno je povedati: nisem sposoben, nimam moči, kakor pa pozneje oditi z glavo med rameni. Prepričan sem, da smo vsi za takšno opredelitev, da sprejemamo takšne naloge in da ne bomo odstopili od odgovornosti, ki jih imamo in to tam, kjer delamo in živimo. Kako bi strnili cilj, za katerega uresničitev si nameravate prizadevati? Skrb sindikata je, da delovni ljudje z lastnim delom, brez vrtoglavega zadolževanja utrdimo takšne ekonomske odnose, da bomo ustvarili toliko, da bomo plačali dolgove, postali suvereni gospodarji ne samo na družbenih sredstvih za proizvodnjo, ampak tudi nad resnično ustvarjenim dohodkom. Ta pa ne more biti odtujen od delavca in njegove ustavne pravice, da razpolaga z njim, temveč mora biti edini možni vir za vse vrste porabe, predvsem pa za stvarno zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb. B. leif S*.m.arcein so se v Moravčah srečale kmečke ženske iz tamkajš---občini Moravški aktiv kmečkih žensk je med najaktivnejšimi I Ob 8. marcu — mednarodnemu dnevu žensk_ Pogled v življenje kmečke ženske_ Namesto glasnih zahtevanj navdušenih slavospevov, polnih trditev koliko delo žensk pomeni za posameznika in družbo, je Svet za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri OK SZDL Domžale pripravil srečanje kmečkih žensk v Moravčah. Za to obliko delovanja sveta, ki ga vodi Almira Žemljic (ona je prireditev tudi pripravila) so izdelali uporabna in vsestranska izhodišča. Po teh izhodiščih, ki so začrtala življenjske probleme kmečke ženske po mnogih vidikih — so se v razpravo prijavile tudi navzoče kmečke ženske same. Kot se nam malokdaj zgodi, smo slišali jasne, razumljive, pravzaprav bleščeče povedane besede, ki so bile enkratna ilustracija o tem, kako kmečka ženska danes živi. Bolj kot kadarkoli, so v takem pogledu na življenje na kmetij izstopali problemi družbenoekonomskega položaja, ki je za hribovske kmetije in prebivalce na njih še mnogo težji, kot za one v dolini. Takih je v Domžalah večina, ob tem pa skoraj nikjer ni opaznejših olajšav. Večina takih kmetij ob neustrezni ceni za oddano mleko životari na robu eksistence, v predelavi mleka in mesa pa delajo celo z izgubo; tudi z lesom ni dosti bolje. Žal je tako tudi s sodobno zasnovanimi oziroma preusmerjenimi kmetijami, koder so se dela lotili tako, da bi moralo dati pozitivne ekonomske učinke. Kmetice, kot so zatrdile, bi rade prispevale svoj delež k urejanju težav v kmetijstvu, saj so pripravljene sodelovati v vseh pametnih, motivirajočih in racionalno zasnovanih akcijah kmetijstva. Tako kot je, pa jim ni moč zagotavljati, če že skromno preživijo, niti sredstev za pokojninsko zavarovanje, ki letos znaša — če se zavarujejo po najnižji stopnji 650 tisoč din na leto. Ob tem so ali bi moralo biti zavarovano ob gospodarju več oseb, med njimi tudi ženske na kmetiji; pa niso. Od vseh zavarovancev na Domžalskem je le 136 žensk. Na pobudo, da bi zagotovili sredstva za solidarnostno pokrivanje dajatev za to zavarovanje, so bile kmečke ženske energične: Le toliko, kot je vredno mleko, meso in les naj nam plačajo, pa bomo tudi me plačale svoje obveznosti, kajti same po sebi ne želimo riniti v kategorijo socialnih podpirancev. Te in druge težave kmečkih žensk so bile dovolj ilustrativne in zgovorne, da težkega položaja (nič drugače ni tudi na drugih področjih) ni prekinilo niti glasno vzdušje predprazničnega praznovanja mednarodnega dneva žensk. g. m te*?: osi! a«?Ci'tC *enske z Moravškega so z jasno, razumljivo in prizadeto ibhf cdo opisale svoj težak položaj, ki ga imajo. »ELEKTRON« REPOVŽ ROMAN Kidričeva 11, Domžale, Tel.: 721-083 ^opravila vseh vrst TV aparatov HI-FI komponent (mag. gram., itd.). Vzdrževanja in popravila foto naprav in avtomatskih strojev (elektronskih). delovni čas: ponedeljek, sreda, petek od 8. ^o 12, ure, torek, četrtek od 16. do 19. ure. vhod iz ul. Veljka Vlahoviča pri skladišču Marketinga! (V primeru, če nimate prevoza, pridem na dom). i V razmislek: Ali smo res tako bogati? V »Delu« z dne 16. marca t.1. je na prvi in deveti strani neutrudni domžalski poročevalec Janez Petkovšek objavil napis z naslovom: Mednarodni mladinski tabor na Krumperku. Iz članka je razvidno, da bo v tamkajšnjem Spominskem parku revolucionarnih tradicij tudi letos Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Domžale v sodelovanju z RK ZSM Slovenije, organizirala delovno akcijo raziskovanja okolice gradu Krumperk in urejala okolico spomenikov NOB na Oklem in v Vinjah, in sicer v času od 25. junija do 9. julija. Na akciji naj bi sodelovalo 25 do 30 mladincev in mladink iz Domžal in iz tujine. Do tu vse lepo in hvale vredno od strani dom,-žalskih mladincev. Vendar bodo v oči dejstvo, da bo ta delovna kcija, ki ima v programu še druge aktivnosti, kot so: lokostrelski tečaj, rekreacijsko jahanje s tečajem, foto tečaj, tečaj slovenskega jezika za tujce in še kaj kar ne sodi v samo delovno akcijo (po pisanju omenjenega novinarja) stala 21 milijonov din (2 milijardi in 100 milijonov starih dinarjev!). Potemtakem bo ta delovna akcija ali rekreacija (je vprašanje kaj bo pri tem primarno), stala družbo za vsakega od tridesetih mladincev po 70 starih milijonov za opravljeno delo in (ali) rekreacijo. Če odmislimo vse morebitne (možne) pozitivnosti takega srečanja mal-dih iz domovine in tujine, bi si najbrže marsikateri domačin želel za 14 dni, in sicer pravega — garaškega — dela, zaslužiti 70 starih milijonov. Najbrže, da potem obiskovalcem in mimoidočim bi ne bilo treba zaman iztegovati vratove in iskati sledove lanskoletne tovrstne akcije. Bolj kot to, priporočam naši mladini in njenemu vodstvu, naj bi se organiziralo in zastavilo vse svoje moči, na primer, okoli pridobitve pre-potrebnega mladinskega doma v Domžalah, ki bi nudil streho, rekreacijo in izobraževanje tudi tistim številnim mladincem in mladinkam, ki svoj prosti čas izgubljajo v za njih neprimernih lokalih. Ali pri tem imam kaj prav, naj presodijo bralci sami. Marec 1988. V. Vulikič s s s s s s s \ \ s X s ««« «1 •» s »I '■•:> s . m Finski poročevalec stran 3 Jubilej W0 Domžale: štiri desetletja skrbi za najmlajšo generacijo Pogovor z ravnateljico WO Domžale MILENO PETERKA Milene Peterka skoraj ni potrebno predstavljati, saj je ena izmed tistih delavk v vzgojnovarstveni ustanovi, ki je dobršen del svojega dela (že polnih 9 let) posvetila vzgojnemu delu v ustanovi, ki letos praznuje jubilej 40-letnico svojega delovanja. Prvi vrtec v Domžalah so odprli v zasebni hiši 1. 8. 1948, ki je bila nacionalizirana na Savski cesti 3. Ustanovitelj je bil občinski ljudski odbor, 1960 leta v sklopu stanovanjske skupnosti Domžale. Leta 1965 se je preimenoval v Zavod za otroško varstvo Marte Peternel Domžale, ustanovitelj je bila skupščina občine Domžale. Enote: Maja 1966 je bil odprt vrtec — Stolpič, Kamniška c. 13, Domžale, preurejeni sta bili dve dvosobni stanovanji v bloku, zmogljivost 44 otrok. Januarja 1967 je bil odprt montažni vrtec (izdelovalec KIK — Pomurka, Murska Sobota) na Šubičevi ulici 15 na Viru. V najem sta dve igralnici. Januarja 1969 so pridobili vrtec Preserje, Tovarniška ul. 57. Prostori so kletni in so v bloku, ki je last tovarne Induplati Jarše. V njem sta dve skupini predšolskih otrok. Avgusta 1969 so odprli eno-nadstropni vrec v Mengšu. Gradilo ga je gradbeno podjetje Litija. V njem so vsa leta 4 do 5 sku-pin-otrok. V Mengšu je ustanovila Stanovanjska skupnost Mengeš prvi vrtec po vojni (pred vojno so imele vrtec v Mengšu ur-šulinke) 1. 12. 1960. Leta 1965 se je preimenoval v Zavod za otroško varstvo Mengeš, 1967 leta pa se je združil z Zavodom za otroško varstvo Domžale. Julij 1972 je bil odprt prvi namensko grajen vrtec v mestu Domžale, na Kidričevi cesti. Gradilo ga je gradbeno podjetje Beton Zagorje. V njem je bilo 6 oddlekov. Zaradi intenzivne gradnje stanovanj v Domžalah je potreba po varstvu nenehno naraščala in zato so zgradili prizidek z dvanajstimi novimi oddelki. Prizidek je zidalo gradbeno podjetje Graditelj Kamnik in je bil končan 1979 leta. Ima centralno kuhinjo in pralnico. Poimenovali so ga po partizanski Stanki Var-šek-Lrji. Marca 1973 je pomenil začetek varstva v montažnem 6 oddelčnem Maiiesovem vrtcu. dr. Igor Lunaček na Viru, Hubado-va ui. Januarja 1976 so odprli oddelek v bloku, v ulici Veljka Vlaho-viča ld v Domžalah. Najprej za skupine otrok od 2—3 let, od oktobra 1977 pa že oddelek za razvojno motene otroke od leta 1984 je zopet oddelek za otroke od 2—3 let. Aprila 1976 so odprli vrtec Veljka Vlahoviča, Rodica, Kettejeva ul. Vrtec je montažen, Mar-lesov, prostora v njem je za 3 oddelke. Kuhinja je centralna. September 1976 je pomenil začetek za vrtec »Janko« Ihan, je trioddelčni montažni, Marlesov. Leta 1981 VVO Moravče, poimenovan po partizanki Vojki Napokoj. Vrtec sodi organizacijsko po OŠ Jurij Vega Moravče Septembra 1981; odprt je bil vrtec Žabica Trzin, ploščad dr. Tineta Zajca. Je 6 oddelčni, Marlesov, montažen objekt. Aprila 1984 je bil pridobljen v bloku na Ljubljanski cesti 97 v Domžalah trioddelčni vrtec Čebelica. September 1986 je bil odprt šestoddelčni vrtec Kurirček v Mengšu, Ulica talcev s centralno kuhinjo, pralnico in večnamenskim prostorom. Nekaj ostalih podatkov 1974 smo organizirali prve potujoče vrtce v 5 krajevnih skupnosti kjer ni WE, istega leta smo pričeli z rednimi oblikami vzgojnega dela (80 urni programi) za otroke, ki niso vključeni v WO v samih vrtcih. 1975 smo pričeli tudi z organiziranim var stvom na domu s 4 družinskimi So zmogljivosti zasedene? Trenutno so v vrtcih v naši občini vse zmogljivosti še docela zasedene, ob tem pa je ogromno otrok, ki čakajo na sprejem v vrtec. Večina staršev plačuje v povprečju 30.000—50.000 din iz lastnega žepa za otroka. Le 16 odstotkov vseh otrok je takih, kateri starši plačujejo polno ceno. Ekonomska moč družin pada, zato je vprašanje, če bo letos 10 odstotkov otrok staršev, ki Praznovanje jubileja ... V tednu, ko bomo praznovali jubilej — 40 obletnico obstoja WO Domžale — od 11.—16. aprila bodo odprta vrata vrtcev za starše vseh otrok, ki so v vrtcih, v popoldanskem času pa bomo odprli vrata za vse, ki niso povezani z vrtcem. Nekaj se bo dogajalo v vsaki enoti. V Hali Komunalnega centra bomo pripravili razstavo (15 in 16. aprila) različnih kotičkov, ki Naša mladost. Kar 40 let že poteka kontinuirana skrb za naše najmlajše v različnih objektih VV.O Domžale. varuhinjami, sedaj pa jih imamo 9. 1985 leta je bil narejen prenos priprave na šolo le na Brdu, v Dobu in v Moravčah. V letu 1988 imamo 3 oddelke, 9 varstvenih družin, 14 oddelkov priprave na šolo za otroke, ki niso redni varovanci WO in 20 oddelkov 80 urnega programa v različnih krajevnih skupnostih. V redno varstvo imamo vključenih 1419 otrok in sicer: 161 dojenčkov in 1194 predšolskih otrok, 64 je varovancev na domu) Kakšno razumevanje imamo za vzgojnovarstveno ustanovo? Vzgojnovarstvena organizacija trenutno zaposluje 213 delavcev, od tega je 52 delavcev za določen čas. Med temi so varuhinje, ki po ustreznem zakonu nimajo predpisane izobrazbe. Fluktuacija je velika, saj tiste delavke, ki dobijo zaposlitev, našo ustanovo zapustijo. Predvidevamo, da kadrovskih težav ne bo, ko bo prišlo že čez nekaj let do hiperprodukcije kadrov in si bodo morale vzgojnovarstvene delavke poiskati zaposlitev kot varuhinje. Do letošnjega leta smo vsako leto nekako »zvozili« z velikim posluhom SIS otroškega varstva in občine Domžale kot take. Če temu ne bi bilo tako, ne vem, kako bi bilo z našo ustanovo ... Kaj pa prispevek staršev? Pri nas so starši s svojimi prispevki bolj obremenjeni, kot so starši v drugih občinah. Še vedno znaša delež družbe (krije ga skupnost otroškega varstva) 71 odstotkov od celotne ekonomske cene. Torej starši prispevajo k ekonomski ceni le 29 odstotkov. Najnižji prispevek staršev (za varstveni del znaša) 26.967 din (za 11 ur varstva dnevno), najnižji pa znaša 11068 din. Oba zneska sta izračunana za varstvo dojenčkov. Ekonomska polna cena za predšolske otroke znaša 134.000 za dojenčke pa 200.124 din mesečno. Ce bi se držali sporazuma (valorizacije se opravljajo maja) bi morali starši plačati 35 odstotkov na dohodek v preteklem letu. Limit bo znašal 315 tisoč din na družinskega člana. Tisti, ki bi dosegli ta limit dohodka na družinskega člana, bi morali plačati najvišji prispevek ... bodo morali plačati polno ekonomsko ceno. Doslej je največji dohodek na družinskega člana, kot smo ugotovili iz potrdil, ki nam jih prinašajo, 23 starih milijonov. Večina poprečnega dohodka na družinskega člana znaša v domžalski občini 9—14 milijonov starih dinarjev. Starši vse bolj osveščeni... Starši so iz leta v leto bolj osveščeni, zanimajo jih tudi vzgojni programi, zaposlitve, hospitalizacije, ki se jih radi udeležujejo. Žal pa opažamo vse več otrok, ki so vedenjsko moteni. Žal si ne bomo mogli še dolgo časa privoščiti, (kot bo to v Ljubljani), da bi imeli dve vzgojiteljici na oddelek. Kadrovsko pa smo zelo šibki na upravi, pri čemer si ne moremo veliko pomagati ... jih vzgojiteljice uporabljajo pri svojem delu. To ne bodo izdelki otrok, ampak vzgojiteljic. Starši in tudi ostali bodo lahko dobili vpogled na področja, na katerih delamo. Uradno otvoritev razstave in kratko svečanost bomo pripravili v petek, 15. aprila 1988 (govoril bo tudi predsednik Sob Domžale Peter Primožič); popoldan bo proslava za občane in starše z nastopom naših otrok in udeležbo skladatelja Janeza Bitenca. V soboto bo razstava še vedno odprta, pred halo bodo organizirane dejavnosti, vsaka enota pa bo imela svoj razstavo izdelkov. Ob tej priložnosti bo izšlo posebno glasilo, članke za to glasilo pa bodo pripravile vse enote. Sicer pa bomo skušali doseči, da se bo v dneh praznovanja nenehno kaj dogajalo. BRM Glosa Naša temeljna kandidacijska konferenca __- v Že sam naslov je bil tako obetajoč, tako vsebvm tako privlačen, da sem resno in s tremo odhajal n* meljno kandidacijsko konferenco, pooblaščen, di imenu celotne svoje družine odločim o novem vodst\ o našem boljšem jutri. Žal, ostali niso bili ravno $ pričani v to, saj jih skoraj ni bilo, srečeval sem sff znane obraze, s katerimi tako ali tako skoraj vsak-, čer samoupravljam v svoji krajevni skupnosti. No, I nekaj novih obrazov je bilo, ki jih je pritegnil lm pred trgovino, pa niso vedeli čisto točno, za katy društvo pravzaprav gre in so prišli, zadovoljni sev® ko so zvedeli, da bodo sodelovali pri najbolj demoH Učnih volitvah doslej. Zataknilo se je že kar na začetku, saj prisotni" smo pokazali nobene prave volje niti veselja, da bi po mirno in zbrano poslušali predlog poslovni Kljub prizadevanjem delovnega predsednika, da, vendarle zvedeli, za kaj gre, je bil poslovnik brez " prave in branja sprejet — soglasno — in vidno nam šeni, da sta dve točki dnevnega reda že za namil. medtem smo izvolili tudi delovno predsedstvo — S bili pri tretji. L Odločali naj bi o kandidatih za občino in kar ne|r predlogov je bilo, da bi jih prebrali kar skupaj in ( k krat dvignili roko, moj sosed pa je celo predlagal, s gremo naprej, saj ne bo nič drugače. Ampak delotr predsednik se ni dal in smo šli od imena do imenaV kdo je za, proti, vzdržanih med nami ni, kdo je za, m* ti, vzdržanih med nami ni... roka gor, dol, v levi [ desno ... en, dva, tri. . . Skoraj brez pripomb, le W' j kjer je bilo več imen, smo dali prednost tistemu, ki) stanoval ali delal bližje naše krajevne skupnosti, sfl$r. bilo to — kandidatov skoraj ne poznamo — kar dob preplahe«, — potrebno bo poskrbeti za ozvočenje ulic, pro-gra •- oddajanja glasbe in obvestil pa oblikovati v KO in ga prilagoditi novoletnemu vzdušju. Preveč bi jih bilo, če bi hoteli našteti vsakega posebej, zato vsem skupaj v imenu vseh, ki sc jih ob koncu 1987 razveselili, jim polepšali novoletni dan ir. jih 'spomnili na njihovo mladost PRISRČNA HVALA. Poplačati se seveda njihovega truda, odrekanj in ne nazadnje njihovega prostega časa ne da. V. -j Vse izvemo, česar ne veste 1 m di dsi o t so ak % C ioJ ni" bi do avj mi Upam, da niste že pozabili na naš poziv in da yas se ni minila radovednost, kdo in kaj vse nas je spraševal po našem telefonu 721-686, (da boste vedeli za drugič). Začelo se je že s pismom, ki ga je na nas nalovil Domžalčan, ki je spraševal, kdaj bo zgrajen pločnik na Prešernovi cesti do prehoda zebre z magistralno cesto Ljubljana—Maribor, obenem Pa je podčrtal tudi vprašanje neurejenega križišča. Razvojni zavod mu odgovarja: Pločnik ob Prešernovi cesti bodo zgradili, ko se pridobijo potrebna soglasja lastnikov. Predvidoma bo to v letu 1988. Križišče na Magistralni cesti Ljubljana—Maribor s Prešernovo cesto bodo reševali istočasno kot avtobusno postajo na magistralni cesti s pločnikom do Prešernove ceste. Omenjeno križišče se bo prav tako izvedlo v •etu 1988. Štipendije za učitelje si izrednega pouka Nič v zvezi s komunalo, ki je neln]'~ evergreen našega telefona, >n >hud<< na varstvp i v zraka v tej krajevni skupnosti, aje'ki je bila v lanskem letu gosti-idpitelj zelo odmevne problemske ■ |onference 0 varstvu okolja. lu I sama konferenca zraka ni ira mc lzbolJšala, p0 njegovem mne-nju tako farma Ihan,« kot Čistil- OVf Sti, da bi bil 2rak prijetnejši. Po- °Sf V- ''e' da to občutii° že otroci, it. ?l ki imajo zaradi »smradu« nepri-i!« letne nadimke. Pri tem tisti, ki ki i so na njegova vprašanja odgo-ate Tdr{ali' ne morejo storiti prav tali ? ' saJ vzgoja ni v njihovi pri-^■stojnosti. Glede lepote in veliko-■ m ali ne ro- :o >e-cu ih >o-la- CČN. Koncentracije te moteče komponente se gibljejo od 40—120 mg/l, dovoljena pa je vsebnost 1 mg/l odplake. Po bioloških stopnjah se del sulfida pretvori v netopno obliko, del se ga izpiha v prostor. Drugačne rešitve na sami napravi ni. Edina alternativa izboljšanja tega problema je zmanjšati prevelike koncentracije onesnaženja že na samem izvoru — kar pomeni kvalitetno izboljšati dela na predčiščenjih po delovnih organizacijah. Glede razvoja in širitve kapacitet pa je CČN pripravila program in projekte za povečanje kapacitet na 300.000 PE/dan. Povečanje vključuje širitev linije obdelave blata z 2 x 1800 m:! gni-lišči, s povečano kapaciteto stiskanja blata in začasno urejeno deponijo. Širitev linije bioloških stopenj za 1 blok in dqgraditev pogonske stavbe z zakloniščem. Upravne stavbe v administrativnem pomeni CČN nima in tudi v okviru dolgoročnega razvoja ne j planira. jt Predvidena širitev kapacitet CČN mora biti dokončana v sklopu zagona Savskih elektrarn 1990—91, kjer se postavlja zahteva po II. kategoriji reke Save. Zaradi tega bo tudi vodno gospodarstvo prispevalo k naložbi velik delež investicijskih sredstey. (Vse tri odgovore je pripravila mag. Olga Burica, vodja TOZD Čistilna naprava) Odgovor Prašičereje Ihan (pripravil ga je direktor TOZD dr. Luci jan Krivec) DO Agroemona TOZD Prači-čereja Ihan, prva prašičerejska farma v Sloveniji je bila zgrajena v letih 1958—1960. Koncem prvega in v začetku drugega srednjeročnega obdobja se je farma rekonstruirala in pod streho podvojila kapacitete. V tem času se je z osveščanjem varstva okolja/na zahodu, pa tudi pri has','začela iskati najugodnejša rešitev za sanacijo negativnega vpliva na okolje, zaradi odplak iz/farme. Ugotovimo lahko, da so bila takratna znanja na, tem področju zelo borna in da bi realizacija rešitev danih takrat, danes zahtevala sanacijo, kajti učinki rešitev iz tega obdobja bi bili preskromni. V letu 1977 je bila projektirana lastna čistilna naprava, vendar ni prišlo do realizacije projekta, ker se je v tem času gradila komunalna čistilna naprava Domžale — Kamnik. Na zahtevo občine Domžale smo odstopili od izvedbe zato, ker se je vse bolj uveljavljalo prepričanje, da bi komunalna čistilna naprava s priključitvijo farme Ihan izboljšala delovanje, saj so se v začetnem obratovanju te naprave pokazale težave zaradi izredne siromašnosti komunalnih odplak z organskimi snovmi. Skozi ves ta čas je farma financirala raziskave, ki so jih opravljale tako domače kot tuje za to področje strokovno usposobljene hiše (Hidroinžiniring, Inštitut Jožef Štefan, Kemijski inštitut, Emona inženiring, farma Ihan ter iz tujine Voest Alpine — Austrija, Humbold - ZRN in Klein ZRN). Na sestanku dne 12. 3. 1984 se je odločilo, da se odplake farme Ihan po predhodnem delnem očiščenju, dokončno očistijo v obstoječi čistilni napravi Domžale — Kamnik. Podpisan je bil tudi »SaS« in sicer med: Agro-emono Domžale ZOZD Prašičereja Ihan, Komunalnim podjetjem Domžale TOZD Centralno čistilno napravo in Samouprano komunalno interesno skupnostjo Domžale. V tem sporazumu se farma obvezuje: — da bo v letu 1984 financirala izvedbo merilnih naprav, kar je bilo tudi izvršeno — da bo v istem letu financirala izvedbo pilotne naprave za anaerobno gnitje — izvršeno — da do 1. 3. 1987 pridobi tehnološko tehnično dokumentacijo — da v času do 1. 3. 1990 v celoti izvede zastavljeni program Na osnovi obvez iz SaS je bil izdelan terminski plan izgradnje, ki predvideva: — v letu 1987 izgradnjo sistema reciklaže — v letu 1988 izgradnja sepa-racije — v letu 1989 izgradnja gni-lišč in hidrotransporta do Pšate — v letu 1990 poiskusno obratovanje Ugotavljamo, da dela izvršujemo po terminskem planu, upamo celo, da bi v letošnjem letu lahko začeli tudi z izgradnjo gni-lišč, kar bi pomenilo, da bi do končne realizacije lahko prišlo celo nekoliko prej. Upamo, da smo v kratkem po dali odgovor na vprašanje in hkrati obveščamo da je kadarkoli mogoče dobiti širši in celovitejši odgovor, če bo to potrebno. Igralni avtomati zlo mengeškega prostega časa mladih Nato je poklicala »bojno« razpoložena občanka iz Mengša. Opozorila je na grdo razvado, ki je menda v nekaterih gostiščih v Mengšu še posebej prisotna in se ji reče igranje na IGRALNIH AVTOMATIH. Menda deset in deset milijonov (v eni noči?!) menja lastnika, da ne govorimo o prepirih, pretepih, ki se menda v to igranje uspešno vključujejo in vsega drugega, kar temu sledi. Tistega, kar bralka od nas pričakuje tj. da bi to enostavno prepovedali, ne moremo, lahko pa objavimo pojasnilo, ki ste nam ga v zvezi s to problematiko posredovali. Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in Uprava za družbene prihodke občine Domžale. 1. Za opravljanje gostinske dejavnosti veljajo določbe Obrtnega zakona (Ur. 1. SRS, št. 15/86) za zasebni sektor, poleg tega zakona pa veljajo določbe zakona o gostinskih dejavnostih (Ur. 1. SRS, št. 42/73). Gostinski obrat samostojnega gostinca lahko opravlja poleg z zakonom določene glavne dejavno- ' sti brez posebnega dovoljenja tudi dopolnilne dejavnosti med katere štejemo tudi organiziranje in neposredno opravljanje zabavnih in drugih dejavnosti za razvedrilo gostov. Kontrolo nad aparati za zabavo vrši Uprava za družbene prihodke občine, Domžale. 2. Uprava za družbene prihodke občine Domžale je v letu 1987 odmerila komunalno takso na podlagi 1. in 4. člena Zakona o komunalnih taksah (Ur. 1. SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72 in odloka o komunalnih taksah občine Domžale (Ur. vestnik št. 1/71, 8/80, 7/81, 5/82, 16/84, 3/85, 14/86). Komunalna taksa je bila obračunana — odmerjena za 12 biljardov, 5 igralnih avtomatov ter 4 glasbene avtomate in to za zasebni kot za družbeni sektor. Joj, spet te ceste (zlasti v KS Ihan) Največ klicev je bilo iz KS Ihan in spodaj so odgovori na približno enaka vprašanja, ki sta jih s komunalnega področja postavila občan in občanka, precej razočarana nad nekaterimi obljubami, ki po njunem mnenju ne najdejo pravega1 odmeva v praksi. Gre za oddaljenejše vasi te KS, ki imajo (nimajo) telefonskih priključkov, ki vozijo po slabo (ne)vzdrževani cesti in ki si želijo, da bi se tudi na tem koncu kaj spremenilo. Marsikaj so naredili sami — postavili drogove za telefon, pomagali pri drugih delih, radi pa bi vedeli, kdaj bo še kakšen telefon, kdaj bo vzdrževana cesta, ki jih povezuje s svetom. Odgovore je pripravil Razvojni zavod (podpisan Janez Končan), ki je svoje odgovore posredoval hitro, pa tudi konkretni so. Kako bo kdo zadovoljen z njimi, bom videla, a vseeno, Hvala! Odgovor: 1. Telefonsko omrežje za območje Brdo pri Ihanu je bilo zgrajeno v letu 1986. Iz akcije »100« telefonov je bil priklopljen 1 telefon. Ostali prijavljeni (90 občanov) pa bodo prikloplje-ni do leta 1990 iz akcije »4000« telefonov. S temi je bila v letu 1985 sklenjena pogodba o sofinanciranju telefonskega omrežja v znesku 95.000 din. Trenutna cena za pridobitev telefonske številke pa je 774.000 din. 2. Cesto Brdo —Flis—Gorope-če vzdržuje Cestno podjetje Lju- bljana, TOZD Vzdrževanje. Omenjena cesta je nazadnje posuta v mesecu februarju 1988. Čigava je cesta? Ob tem pa še slamica, v istem času smo s strani CESTNEGA PODJETJA Ljubljana prejeli odgovor, da cesta Brdo—Goro-peče ni razvrščena med lokalne ceste in jo zato CP Ljubljana tudi ne vzdržuje. Čigava torej je, pa menda ne že kar od sosednje občine! Kdo naj počisti, vzdržuje, popravlja? V našo akcijo so se uspešno vključili tudi stanovalci oz. hišni sveti. Tako se nam je potolažila stanovalka iz Moravč, Trg svobode 4. Stavba je zanemarjena; če bi prišel sanitarni, bi jo zaradi podgan, smeti in drugega moral zapreti, stanovalci pa še kar vztrajajo in negodujejo. Predvidena je bila prenova, naročeni načrti, pa nič. Bo kaj ali ne? Odgovor: V srednjeročnem planu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale za obdobje 1986—1990 je predvidena prenova stanovanjsko poslovnega objekta v Moravčah, Trg svobode 4. Obseg prenove je odvisen od finančnih sredstev. Večji posegi na objektu so bili predvideni in tudi načrtno obdelani z izdelavo podstrešnih stanovanj in prizidka k objektu. Izgradnja novih stanovanjskih enot bi omogočala sanacijo in večje posege v obstoječih stanovanjskih in poslovnih prostorih. Zaradi problematike v zvezi z zemljiščem se ni pristopilo k izgradnji prizidka, štiri podstrešna stanovanja pa ne morejo kriti stroškov prenove objekta. Plačnik načrtov je bila Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale v interesu pridobitve novih stanovanjskih površin in ureditve obstoječih stanovanj ter celotnega objekta. V letošnjem letu pristopamo k realizaciji ureditve odtokov in greznice ter meteorne kanalizacije. Soseska SPB-1 se razburja nad prispevki za varovanje in iz dopisa je razvidno, da ga opravlja VARNOST iz Mengša in da ga je treba plačevati. Ker marsikdo ne ve, za kakšno varovanje gre, bo spodnje pojasnilo kar koristno, pa še »mošnjiček« bo lažje odvezati, ker bomo vedeli za kaj! Odgovor: Soseska SPB-1 je opremljena s požarnimi j avlj alci, kateri so nameščeni po vseh poslovnih prostorih, skupnih prostorih, garažah in parkiriščih ter v prostorih hišnih svetov, odnosno stanovanjskih blokih. Vsako montirano napravo je potrebno vzdrževati, da služi svoje- I mu namenu, svoji funkciji. Požarna centrala pa služi svoji funkciji, če je vseh 24 ur dnevno pod kontrolo. Kontrolo nad požarno centra- ' lo običajno vršijo PM, Gasilske brigade ali dežurne službe. V dogovoru s PM Domžale je le-ta zaradi prostorske stiske odklonila, da bi prevzela signal s požarne centrale, gasilska brigada v Domžalah ne obstoja, tako je ostala na izbiro dežurna služba. ' Da smo pocenili dežurno službo za požarno centralo, smo jo združili z varnostno službo, katero vrši VARNOST iz Mengša. Trenutna cena varovanja, ki jo plačujemo Varnosti iz Mengša je 2.454.930.— din mesečno. Hišnim svetom se zaračunava za skupne pripadajoče prostore (kurilnico, deponijo kurilnega olja, trafo postajo, agregatne postaje, hidroforne postaje in toplotne podpostaje) in za parkirišča, ki so namenjena hišnim svetom (70 parkirišč v kletnih prostorih). Vsi hišni sveti plačujejo za skupne prostore 3,95 %, parkirišča v I. fazi 1,63% in v II. fazi 2,16 % ali skupno 7,74 % stroškov varovanja, kar zneskovno predstavlja 190.012.— din mesečno, ot tega zneska odpade na HS Ljubljanska 76 30.030.— din, HS Ljubljanska 76 ima 70 stanovanj in 8 parkirišč. Vsem stanovalcem žal zastonj pripovedujemo, kaj bi pomenil požar, če bi zagorela deponija kurilnega olja (2 x 80.000 litrov goriva), kurilnica ali vozila v garažah in parkirišču. Obstaja velika verjetnost, da bi se pri velikem požaru v navedenih prostorih, sesedel tudi del soseske. Magistralka M-10 — naša boleča cesta Oglašali ste se nam iz vseh koncev občine in tako brez M 10 tudi tokrat ni šlo. Če ne veste, kaj to pomeni, naj zapišemo, da gre za najbolj krvavo cesto. Ob- čanka iz Lukovice, je želela vedeti, zakaj cesta v naselju Lukovica ni prevzeta. Je prevzeta, kaj pa je zaradi tega bolje, ne vemo. Iz odgovora vam lahko povemo le, da jo vzdržuje Cestno podjetje Ljubljana, ki mu sredstva za vzdrževanje zagotavlja Skupnost za ceste. Kaj je z ureditvijo odvodnjavanja meteornih voda, ki se po njenem mnenju ureja že od leta 1976, iz odgovora še ni razvidno. Sicer pa, kaj pa je to 10 let, lepo vas prosim! Imamo ceste iz prejšnjega stoletja, pa se zaradi njihove urejenosti nihče ne vznemirja. Bralko je zanimalo, kam gre denar, ki ga občani prispevajo za mestno zemljišče. Preberite odgovor, nismo sicer prepričani, če boste z njim zadovoljni, a več boste izvedeli na vaši krajevni skupnosti. Poizkusite! Odgovor: Denar, ki ga prispevajo občani za mestno zemljišče gre v Sklad stavbnih zemljišč SO Domžale. Za leto 1987 in tudi v letošnjem letu more Sklad nakazati sredstva zbranih od individualnih objektov na posamezne KS. Ponikovalnici v časopisu O usodi »svoje« ponikovalniee v Hubadovi ulici se je zanimal občan z Vira, ki sicer stanuje v Bukovčevi ulici. Ponikovalnici sta dve in ko dežuje, narasteta, povzročata poplave. Inšpektor je bil poklican, pa nič. Odgovor Razvojnega zavoda je konkreten, upamo, da tudi v praksi — morda še letos . . . Odgovor: Po krajevnem samoprispevku v KS Vir na Hubadovi ulici ni bil v projektni dokumentaciji predviden sekundarni kanal. Izveden je bil sekundarni kanal Ipavčeva—Gubčeva (prečkanje), ob tej priliki sta bili povezani na kanalizacijo le dve ponikalnici, ostalih 6 ponikovalnic v tej ulici pa ni povezano v kanalizacijo, saj je potrebno zgraditi na tem delu vezano meteorno kanalizacijo ca. 40 m. Ogled so izvršili predstavniki Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale in cestno-komu-nalni inšpektor. Predlaga se, da se omenjena meteorna voda odpelje v kanalizacijo. Ogrevanje: Kam greš cena? Za konec današnjega paketa vprašanj, pa še nekaj o povečanih stroških ogrevanja. Odgovor nič ne stane, morda vas bo »pogrel«, plačati pa bo treba, drugače ne gre. Odgovor: Za kurilnico Veljka Vlahovića 1/E, Domžale, kamor je vezan tudi objekt Veljka Vlahovića 2/D, je v januarju bil opravljen dvig mesečnih akontacij (januar, februar, marec 88) ■ za 85 %. Povečanje je bilo opravljeno zaradi spremembe cene samo goriva — olje iz novembra 1987 za 67 % oziroma iz osnovnega letnega predračuna za kurilno sezono 1987/88 za 112,6%. Stanovalci plačujejo letno akontacijo v 12 mesečnih obrokih od aprila do marca naslednjega leta. Sredstva moramo najprej zbrati, da lahko vršimo nabavo goriva in poravnavamo vse ostale stroške za opravljanje storitev ogrevanja. Plačilo vnaprej z 12 obroki je ugodnejše za stanovalce, edina neprijetnost pa je nenehno spreminjanje cen goriva, tako da moramo tudi mi spreminjati mesečne akontacije, kar je v skladu z dogovorjeno pogodbo s hišnimi sveti. O približno enakem vprašanju s področja podražitve električne energije, o čemer je želel več izvedeti občan z ulice Veljka Vlahovića, pa preberite odgovor TOZD Elektro Ljubljana. Odgovor: Na prvi del vprašanja glede povečanja cene centralne kurjave vam ne moremo odgovoriti, ker za to ni pristojna naša TOZD. Prosimo vas, da se za odgovor obrnete na ustrezno delovno organizacijo. Na drugi del vprašanja o odbiranju števcev za el. energijo pa vam v nadaljevanju dopisa dajemo naslednje pojasnilo. V skladu z 69. členom splošnih pogojev za dobavo in odjem el. energije (Ur. 1. SRS št. 27/85), smo kot dobavitelj el. energije dolžni v 20 delovnih dneh odbra-ti el. števce ob vsakokratni spremembi cene el. energije in ob spremembi sezone. Števce za el. energijo odbiramo zaradi spremembe sezone meseca aprila in oktobra. Za obračun porabljene el. energije, konkretno za stolpnico V. Vlahovića pa odbiramo števce v mesecu juniju. Tarifne postavke za prodajo el. energije oblikuje na podlagi »Odloka o določitvi najvišje ravni cen in najvišjih cen za nekatere proizvode in storitve« (Ur. 1. SFRJ št. 74/84 z dne 14. 11. 1987) in točke 5.2., »pravilnika o oblikovanju prodajnih cen el. energije«, delavski svet SOZD EGS. Zadnjo ceno el. energije je potrdil DS SOZD EGS na izredni seji 16. 11. 1987 in se uporablja od 15. 11. 1987 dalje. Tarifne postavke za prodajo el. energije so bile objavljene v DELU in VEČERU dne 21. 11. 1987. Niste zadovoljni z odgovori? Vas morda nismo v celoti razumeli? Oglasite se nam. Tudi z novimi vprašanji! Veseli bomo tudi vaših mnenj, predlogov, pripomb, graj in pohval. SLIŠIMO SE V SREDO 20. APRILA OD 16. DO 17. URE! KLIČITE NA TEL. 721-686. VSE IZVEMO, ČESAR VI NE VESTE! Samozaščita v hiši_ Vse več je v zadnjem času slišati o vlomih v stanovanjske hiše, stanovanja "in druge prostore in objekte. V tujini je že dalj časa v navadi, da si lastniki stanovanjskih hiš vdelajo v hišo, (za zaščito lastnin in ljudi v njej) hišne alarmne naprave. Te naprave sp se v nekaj letih že zelo izpopolnile, saj sistem omogoča varovanje na najrazličnejše načine in na različne načine zasnovanih alarmnih napravah je praktično vlomilcem nemogoče predvideti vsa mesta, oblike in način zaščite hiše. Govorimo lahko o popolnoma zanesljivi varnosti hiše v naši odsotnosti. Opisali vam bomo samo enega od sistemov oz. hišno alarmno napravo: Gre za Avstrijsko alarmno napravo, katere centralni del je nameščen lahko kjerkoli v hiši. Senzorjev je več vrst, odvisno od tega, kaj želimo v hiši ščititi: eni senzorji se sprožijo ob razbitju stekla, drugi ob premikanju v prostoru, tretji zaradi odpiranja ali zaprtja vrat ali oken, obstaja dimni senzor, ki se sproži zaradi dima ali povišane temperature. Dobiti je moč »brezžično ograjo« ali javljalnik prisotnosti na dvorišču. Vse te senzorje se vgradi seveda v različnih hišah na različna mesta. Javljalniki, ki se sprožijo zaradi senzorjev pa so lahko zvočni, svetlobni in tihi telefonski klic določeni številki. Skozi hišno alarmno napravo je lastniku moč doseči praktično popolno varnost, zlasti še, ker vlomilcu vsaki specifičen primer alarmne zaščite ni poznan. Hišna alarmna naprava je zagotovo velik prispevek samozaščitni osveščenosti občanov, je izboljšava varnosti podnevi in ponoči tako za ljudi, kot za lastnino. V Domžalah nekaj ljudi že ima hišno alarmno napravo, tisti pa, ki bi si to želeli najprej ogledati, kako deluje, kasneje pa namestiti v svoje domove, naj obiščejo firmo IPS vKolodvorski 5 v Domžalah, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. Zvedeli smo tudi, da bodo alarmno napravo predstavili tudi na bližnjem obrtnem sejmu, ki bo v mesecu maju v Domžalah. g Ustava, kam greš? Sprejem ustavnih sprememb naj bi bil ena od osnov oz. izhodišč za rešitev iz naše krize. Zato je zelo pomembno, kakšna bo njihova vsebina. Javna razprava je v polnem teku. V času do konca aprila naj bi dosegla prav vse sredine, vsebina razprave pa naj bi nadgradila že oblikovana stališča in usmeritve. Pripomb ni malo. Prehuda normativnost, na katero smo opozarjali že pri spremembah Zakona o združenem delu, je sopotnik tudi ustavnih dopolnil. Veliko formulacij je nejasnih. Intervencija države v gospodarstvo bi morala biti izključena. Besedilo je preobširno. Samostojnosti republik ne bi smeli omejevati. Zvezni proračun je prepožrešen. Uvesti je treba načelo tržnega gospodarjenja. In še in še. Zlasti Slovenci, smo proti dopolnilom dokaj kritični. V njih žal vidimo skorajda več slabih kot dobrih strani. Pojavlja se tudi dvom v potrebnost sprememb. Skrbi nas, ali bo ustavna komisija poslušala glas ljudstva. Kljub temu, da smo ob množici predpisov že kar apatični, je ustava vendarle tak dokument, ob katerem se moramo zamisliti. Zbrali smo nekaj razmišljanj ki naj bi bila odsev javnega mnenja o ustavnih spremembah v naši občini. DANICA MEHI JN. vodja delegacije za ZZD Tosama: Glede na to, da je naše gospodarstvo v krizi in če je sedanja ustava ovira na poti k izboljšanju, je prav, da jo spremenimo. Obstaja pa bojazen, da od dopolnil preveč pričakujemo. Kajti ustava ni edini krivec situacije, v kateri smo se znašli. Kar se tiče same vsebine mislim, da moramo do konca vztrajati pri borbi za samostojnost republik. Zadev iz pristojnosti republik ne smemo prepustiti federaciji. Razpravo bi absolutno morali podaljšati, saj se široke množice vanjo premalo vključujejo. Z dopolnili smo seznanjeni preveč površinsko. Mislim še, da bi morali o vsakem dopolnilu glasovati posebej in ne za vsa skupaj. FRANC NOVAK, predsednik delavskega sveta Tosama: Besedilo ustavnih dopolnil je v prvi vrsti preveč zakom-plicirano. Če celo pravniki iščejo interpretacijo posameznih določb, kako naj jih potem razume laik? Mislim, da moramo ustavni komisiji zaupati po strokovni plati — to je: zaupati, da pošteno mislijo. Prav tako je iz pripomb razvidno, da smo Slovenci znali odkriti, kaj hočemo. Bojim.se le, kakšno vlogo bodo pri sprejemanju dopolnil odigrali naši delegati. Ali bodo pri zagovarjanju slovenskih stališč do- Danica Merlin Franc Novak Milan Drčar Jože Kerč volj vztrajni? Če ne bodo, bomo Slovenci mnogo izgubili. Vsem bi moralo biti jasno, da dopolnila na noben način ne bi smela krniti pravic in samostojnosti republik. Tu ne gre le za Slovenijo, ampak za vsako republiko in pokrajino posebej. Rešitev iz krize, ki naj bi jo delno nakazala nova ustava, ne bo prišla sama od sebe, še najmanj pa, če bomo dopustili federaciji odločati o stvareh, ki se-izključno tičejo posameznih republik oz. pokrajin. Zvezna ustava je tudi preobširna. Zadostovala bi osnovna načela, na katerih bi se potem gradile republiške ustave. MARJAN RUČIGAJ, predsednik OO ZS Papirnica: S predlogom ustavnih sprememb se seznanjam preko časopisov, radia in TV. Ob različnih informacijah in stališčih si človek težko ustvari svoje mnenje. Del predlaganih sprememb podpiram. Vendar imam občutek, da bo zvezna ustava težko res dobra, ker vsak vleče na svojo stran, v predlogih pa je tudi premalo konkretizacije in preveč dvoumnosti. MILAN DRČAR, sekretar OO ZK Tosama: Pri sestavljanju ustavnih dopolnil bi edini cilj morala biti uspešnost družbe — oblika družbene ureditve ne bi smela biti ovira. Ne politika, pač pa stroka bi morala imeti glavno besedo: pravniki, sociologi, ekonomisti. Jugoslovanska ustava bo težko sprejemljiva za vse enako. Kot so si prsti na roki med seboj različni, tako ima tudi vsaka republika in pokrajina svojo specifiko. Na silo poenotiti zadeve — to, mislim, da ni zdravo. Republikam in pokrajinam bi morali pustiti več manevrskega prostora. Striktni norma-tivnnosti bi se morali v zvezni ustavi izogibati. Sicer pa osebno ne vidim posebnega smisla v spremembah. V Jugoslaviji ne gre namreč za krizo ustave, ampak za Vinko Kepec Ivan Cerar krizo vrednot. Kaj bodo prinesla dopolnila, bo pokazalo življenje, predvideti uspešnost vnaprej je nemogoče. JOŽE KERČ, predsednik IO OO ZS Tosama: Spremljam razprave, vendar me moti to, da se nič ne da povedati preprosto. Javnost je bombardirana z množico različnih stališč. Kolikor lahko razumem sicer preveč zapleteno besedilo, je bistvo v formiranju moči na enem mestu, kot da je za izhod iz naših težav najvažnejše, kdo bo imel moč! O tržnem gospodarstvu, enakopravnih odnosih ni veliko napisanega, čeprav vsi prav dobro vemo da nam tega manjka. Moti me tudi spuščanje v podrobnosti, ki se že ali pa se še bodo uredile s posebnimi zakoni. Tudi pri samem oblikovanju dopolnil smo premalo enotni. Ne moremo se niti domeniti, ali naj spremembe sprejemamo na referendumu, ali vsa skupaj, ali vsako posebej. Mislim, da tekst trenutno ni primeren za referendum, ker ljudje sploh ne bi vedeli, kaj sprejemajo. Vsak amandma bi se moral sprejemati posebej, po točkah — seveda ob predhodni jasni in preprosti obrazložitvi ter pretehtanju ustreznosti. VINKO KEPEC, predsednik 00 ZS Induplati: Ustavna dopolnila so preobširna. V naši DO jih bomo obravnavali po tematskih sklopih, ker je vse naenkrat preveč. Ustava, kakršna se pripravlja, mi ni všeč. V Jugoslaviji smo z ekonomskimi odnosi močno zabredli, bo pa še slabše, če hitro ne bomo ukrepali. Ne razumem, v čem je težava in komu »smrdi« samostojnost republik. Vzemimo primer družine. Družine so med seboj v dobrih odnosih, če ima vsaka svoje gospodinjstvo, svoj zasebni prostor — teritorij, kjer se počutijo svobodne. Samo v primeru, da bo vsak narod svoboden pri razpolaganju in razporejanju ustvarjenih dobrin, bo možna prijateljska Jugoslavija. Težnje po jemanju enemu narodu in dajanju drugemu bodo v vsakem primeru ustvarjale sovraštvo med njima! IVAN CERAR, vodja tkalnice ovojev, Tosama: Kljub temu, da o ustavnih dopolnitvah lahko veliko slišimo, mislim, da je za povprečne državljane malo informacij uporabnih. Ustava je akt, ki naj bi ga razumel vsak Jugoslovan — moral bi ga znati »brati«, vendar pa je to ob tako zapletenem besedilu nemogoče. Na zvezni ustavi naj bi se gradile republiške. To pa ne bo ravno lahko, če se z njo ne bomo strinjali. Med informacijami pogrešam določene odgovore na zastavljena vprašanja v okviru javne razprave in pa utemeljitve nekaterih spornih določb. Najbolj mi je všeč ideja o neposrednih volitvah. V Sloveniji smo naredili velik korak naprej pri sedanjih volitvah. Razveselil sem se objave programov kandidatov za predsednika predsedstva SRS. Tako naruu vse, e, koga voli. ... arjana Lubinič I Krašenjske razglednice Športno društvo je že pred časom izdalo vrsto turističnih razglednic o svojem kraju... Tuja pohvala naši gostilni In to se je ničkoliko-krat zgodilo. Te dni se je ponovno mudil v Sloveniji moj dobri znanec VVil-fried Langer, predstavnik »Esso Austria Aktienge-sell schaft« iz Celovca, s svojo družbo. Obisk ni bil posloven, ampak izletni- ški. Spet so mu zadišali, njemu in družbi, Buricevi (jernejčkovi) piščanci, ki so slavo Buricove gostilne »ponesli« celo zunaj jugoslovanske ozroma slovenske meje. »To so najboljši piščanci, ki sem jih kdaj-koli jedel,« ne skriva Langer svojega navdušenja. In povrhu tega in v tem ni nobenega pretiravanja, če se mu ob siceršnji varčnosti zahoče priti na piščance v Slovenijo, v Dra-gomelj k Burici. Ker gre vsaka in vsakršna ljubezen skozi želodec, se mi zdi zelo umesno poudariti, da tu pravzaprav ne gre samo za Buricevo gostilno in njeno čast, širše gledano gre tu za dobro ime slovenske kuhinje nasploh, ki je pač med drugim zaslovela tudi po Buricevi zaslugi v sosednji Avstriji, kar na svojevrsten način prispeva k zbliževanju narodov. Kakšno zadoščevanje čuti gostitelj, če so gostje za-dovljni s hrano in pijačo. Pa naj kdo reče, da ne! Odvečno bi bile misliti, da s tem zapisom delam re- klamo za Buricevo gostilno, eno pa je neizpodbitno: Zakaj ne bi v današnjem času, ki je zaznamovan s kritiko in spet kritiko, znali izreči tudi besedo pohvale, sploh pa še, če prihaja celo iz druge države? In še: ni ravno visoko etično, če sami ne znamo dovolj ceniti »svojega«, da nas morejo na to opozoriti drugi. In če ob kvalitetni jedači in pijači ter solidni postrežbi dobimo še lep pogled, je naše pričakovanje izpolnjeno. Ivček Kepic Izšla je pomembna številka Rejniškega glasnika V drugem letu izhajanja specializirane strokovne publikacije »Rejniški glasnik« je izšla posebna številka, ki je ne le temeljni dejavnik izobraževanja za delo v rejništvu, pač pa tudi sredstvo, ki v razumljivem jeziku prinaša tako rejni-cam kot (deloma) tudi strokovnim delavcem na tem področju ustrezna znanja in izkušnje o vzgoji otrok. Pravzaprav gre za publikacijo, v kateri je več kot opazen trud pripravljalcev, da zberejo različna gradiva* ki bodo strnjena pomenila dobro osnovo znanj in izkušenj za zahtevno delo v rejništvu. Izbor tem, ki jih je knjiga zajela, je tak, da je moč upati, kako bo zahvaljujoč tako izbranim temam moč vendarle doseči tak rezultat tudi v vzgoji mladih rejencev. Kaj knjiga prinaša? Po uvodnem razmišljanju glavne in odgovorne urednice Vlaste ROZMAN, ki je očitno vložila mnogo truda v pripravo izida knjige o rejnicah in rejništvu iz mnogih zornih kotov, sledi Razvoj rejništva v Sloveniji s historičnim pogledom na to specifično obliko skrbi za mladega človeka. Avtorica Vida Miloševič nadaljuje s Pomenom rejništva in poda mnoge upoštevanja potrebne zahteve, prispevek pa zaključi s stanjem na področju rejništva pri nas. Karel Zupančič je prispeval članek o temeljnih značilnostih pravne ureditve rejništva pri nas, Meta Kramar pa prispevek o otrokovem razvoju in njegovih čustvenih potrebah. Martina Tomori razčlenjuje obdobja mladost-ništva po obdobjih odraščanja in glede na probleme, ki jih tod naletevamo, Anica Kos pa se je lotila vprašanja, zakaj dva otroka nista enaka: vsaj je po svoje lušten, vsak je po svoje težaven. V njenem pregledno narejenem tekstu lahko preberemo ugotovitve za razlike med otroci, ob tem pa velja pohvaliti več kot očitno skrb za jasen in razumljiv jezik. »Otrokov svet je odraz sveta odraslih« trdi Nataša Banko, Slavica Pogačnik-Toličič pa skuša podati nekaj napotkov za lepše življenje, počutje in razumevanje rejencev ... V razgibanem, celo ilustriranem tekstu je obilo tega, da bodo rejnice in rejniki zgornji cilj v različnih situacijah lažje dosegli... »Otroci in šola« — je prispevek Marije Strojin. Avtorica si je očitno prizadevala, da bi podala kar nekaj pomembnih napotil, nasvetov in opažanj za boljše vključevanje otrok v šolanje in šolski proces. »Temelj sreče je zdravje.« V prispevku z nedvoumnim naslovom naša domžalska otroška zdravnica v lepi in jasni besedi namenja zdravstvena napotila, spregovori o prehrani, higijenskih navadah in drugih, za zdravje vsekakor potrebnih rečeh... Franc Hrastar piše o duševni manjrazvitosti, spremlja vzroke, razčlenjuje posledice. Ob tem se navezuje prispevek Magde Pintar-Čebulj o družbeni skrbi za duševno in telesno prizadete osebe v Sloveniji. Ela Zupančič se loteva teme Posvojitev otroka-rejenca, Maksimiljana Mali pa o pomenu medsebojnega sodelovanja rejnic in strokovnih delavcev pri izvajanju rejništva. Ko pogledamo na vse te prispevke, lahko ocenimo, da gre za jasen, razumljiv, uporaben ter tehten vzgojno izobraževalni pripomoček v vzgoji in odraščanju rejencev. Knjigo je izdal Center za socialno delo Domžale, uredila jo je Vlasta Rozman, lektor je bila Vera Vojska, tiskala pa tiskarna Delavske univerze Domžale. B. oiuinski poročevalec Gorska reševalna služba opravlja izredno pomembno in humano poslanstvo. Pri reševanju ponesrečenih planincev in izletnikov brez ustrezne opreme ne gre. Gorski reševalci v minulem letu Preteklo leto je bilo jubilejno — 75. leto delovanja organiziranega reševanja v gorah. Danes Gorska reševalna služba (GRS), ta pomembni samozaščitni člen v naši družbi, deluje v 16 postajah širom Slovenije in združuje preko 600 članov. Na osrednji prireditvi, v počastitev jubileja, ki je bila na Vršiču lani septembra, je bil organiziran prikaz reševalne tehnike »nekoč in danes«. Prika: zana so bila nekdanja-reševanja z lesenim drogom ter reševalno vrečo, tehnično izjemno zahtevni manevri V' steni;'ž, gorskimi nosili in jok le-nico ter učinkovito reševanje, s stene s pomočjo helikopterja. Vajo so izvajali inštruktorji vseh GRS postaj v Sloveniji. Izvedena je bila za širšo javnost. Ogledali so si jo tudi nekateri republiški in zvezni politični funkcionarji. Ena od postaj v Sloveniji je tudi postaja GRS Kamnik, katero sestavlja 37 članov, 9 pripravnikov in 4. častni člani. Kamniško postajo GRS se- stavlja več kot tretjina občanov naše občine. GRS Kamnik je imela v mesecu februarju svoj redni letni zbor. Na zboru je bil opravljen pregled dela v preteklem letu, ki zajema aktivnosti na področju rednih reševalnih akcij ter ostalih vzgojnopreventivnih dejavnosti v preteklem letu. Naj delo postaje predstavim z nekaterimi povzetki iz poročil vodstva postaje. 1. Teritorij delovanja postaje GRS Kamnik: Celotna južna stran od Krvavca do Velike planine z namenom preprečevati nesreče ter nuditi pomoč ponesrečenim v visokogorju ali na ostalih težko dostopnih terenih. 2. Kadri: Po Statutu je osnovni »poklic« za gorskega reševalca — alpinist. Med le-temi pa je zadnje čase zanimanje za GRS v upadanju. Cilj mladih plezalcev je predvsem prosto plezanje, za kar je potrebno veliko časa in treninga, uspehi pa so odmevnejši. V vrstah GRS rabimo delovne in odgovorne ljudi, pripravljene za trdo delo, ne le člane na papirju. Smo morda na tem področju že preživeli čas entuziazma, tovarištva, amater-stva...? 3. Kronološki pregled evidentiranih reševalnih akcij v 1. 1987. čas kraj vzrok posledice julij Planjava padec v steni poškodbe po telesu in zlom noge julij Kam. sedlo padec ob mar. poti zlom noge julij Grintovec padec ob sestopu zvin gležnja avgust Konj odlom luske smrtna oktober V. planina stres brez posledic oktober V. planina izginotje-iskanje smrtna Na organiziranem smučišču Velike planine smo posredovali 23-krat pri reševanju ponesrečenih smučarjev. 4. Ostale aktivnosti postaje v preteklem letu: Marec: Izvedba zimske postajne vaje s tematiko reševanja izpod plazov, ugotavljanje nevarnosti plazov glede na strukturo snežne odeje. Maj: V sodelovanju z RSNZ udeležba zdravnikov in inštruktorjev letalcev na republiškem seminarju za helikoptersko reševanje. Sept.: Vaja reševanja ponesrečenca iz vzhodne stene Brane v letnih pogojih ter obnovitev znanja iz ostale tehnike reševanja. Sodelovanje inštruktorjev postaje na osrednji manifestaciji reševanja ob jubileju GRS. Oktob.: Udeležba zdravnikov reševalcev rta Vršiču. Demonstracija reševanja potnikov iz gondol- ske kabine na Vel. planini. Vaja je bila izvedena v sodelovanju z zaščitno enoto Milice Ljubljana, gorskih reševalcev ter žičničarjev. Nov. in dec: Izvedba obnavljalnih izpitov iz tehnike reševanja ter prve pomoči za vse aktivne člane, katere smo po Statutu dolžni opravljati vsaka 3 leta. Postajo že leta uspešno vodi načelnik Cene Grilje, kateri ima ob tako razvejani dejavnosti skupaj z ostalimi reševalci polne roke dela. Občni zbor je tudi potrdil načelnika^in ostale funkcionarje za naslednje mandatno obdobje. Na koncu članka bi lahko začel z novim uvodnikom o finančnem životarjenju postaje. V kriznem obdobju se nam godi enako slabo kot ostalim prostovoljnim — neplačanim institucijam. Denar iz dotacij gre predvsem za nabavo tehnične opreme, katera mora biti brezhibna. Za nabavo ostale zaščitne ali osebne opreme reševalcev pa participirajo reševalci sami. Z območja domžalske občine se Skupščini občini Domžale ter Zavarovalnici Triglav iz Mengša za sredstva, s katerimi podpirajo delovanje Gorske reševalne službe, iskreno zahvaljujemo. instruktor pri GRS Kamnik Janez Kosec Spuščanje z reševalnim sedežem v gorah Razmišljamo: Megalomanske namere ali skrb za večjo racionalnost? r Ze skoraj v navadi nam je, da o problemih, težavah, slabostih in učinkovitosti dosedanjega delovanja samoupravnih interesnih Skupnosti veliko govorimo. i Mnogi se zavzemajo za ukinitev SIS, drugi vidijo rešitve v združevanju posameznih področij. Skoraj vsi pa so si edini v tem, da je potrebno narediti konec dosedanji razvejanosti samoupravne organiziranosti in de-legatskih povezav. Našli smo izvirni greh. Kriv je torej delegat, ki doslej ni dojel sozvočja in harmonije med komunalo, cestami in energetiko ... Približno tak vtis daje gradivo, ki je bilo v prvi polovici marca ponujeno v enomesečno javno razpravo pod naslovom: Ustanovitev samoupravne interesne komunalne, cestne in energetske skupnosti občine Dom- . zale Osnutek temeljnega ustanovnega akta je spremljan s spodbudno besedo iniciativnega odbora, ki se kar ne-. kajkrat v svoji popotnici že skoraj pretirano sklicuje ■ na večjo racionalnost in učinkovitost delovanja SIS na novih temeljih. Resnici na ljubo je treba reči, da nas stanje, v katerem se nahajamo, tudi na področju ko-munalne, cestne in energetske problematike ne opozarja zgolj na to, da zaostrimo svoj umetniški vtis (denimo o takem ali drugačnem številu delegatov v parlamentih SIS), situacija prav gotovo terja veliko bolj resne in zahtevne odgovore na temeljna vprašanja poslovne strategije razvoja teh dejavnosti, ter možnosti njihovega praktičnega izvajanja. Vse to pa je verjetno druga zgodba, ki ni predvidena v scenariju javne razprave, katere težišče sloni na osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi komunalne, cestne in ener-, getske skupnosti. Omenjeni akt, ki je lično zložen v . brošurico se ponaša s 60. členi in daje slutiti odpiranju novih horizontov. Pričakovani optimizem pa se ob podrobnem prebiranju te gosto tipkane materije v hipu razblini, ko udeleženec v javni razpravi hitro ugotovi, da gre v bistvu za tipičen primer vseobsegajočega in vsesplošnega akta, ki ponuja vse in ničesar. Konkretne obveznosti, odgovornosti in pravice po vsej verjetnosti pridejo (kot običajno) na vrsto kasneje. To so torej temelji — novi temelji na katerih naj se razvija kvaliteta in učinkovitost. Pa ustimo ob strani normativno frazologijo, ki je mimogrede povedano vsem zo-, prna tudi zato, ker je enostavno prepisana iz starih te-:'. meljev in vzorčnih klišejev le preambola in naziv akta , sta dobila novo močnejšo vsebino. Nič hudega saj po-• i znamo.pregovor:,združeni smo močnejši. Pustimo torej nomotehriična vprašanja (ki jih tako ali tako nihče več resno ne vzame v ozir) in se raje ozrimo na povsem praktični vidik sila zapletene zgodbe. Ob podrobnem prebiranju temeljnega akta enostavno ni sledu o osnovnem razlogu in pogoju zaradi katerega se predlaga reorganizacija. Človek bi pričakoval, da še resni ljudje ukvarjajo z resnimi zadevami. Hote ali nehote je predlagatelj (za katerim gotovo stoji močna strokovna služba) pozabil na razčlenitev racionalizacije in učinkovitosti. Pomanjkanje eksaktnosti ni odlika strokovnih ljudi, ki bi morali zelo podrobno in argumentirano preliti vizijo o racionalnosti na papir. O tem vsebinskem sklopu naj bi potekala javna razprava in ne zgolj samo o vzorčnem modelu dokumenta, ki ga če nas je le volja v hipu lahko preoblikujemo v pravilnik o uporabi stranišča, če v rezervoarju ni vode. In končno: racionalizacija ne sme biti samo besedna igra. Njen rezultat se mora izraziti v materializira-ni obliki. Alije možno to doseči samo s spremembo pojavnih oblik skupščin SIS. Težko bi dali roko v ogenj tej strategiji, kajti tudi brez delegatov za skupščine SIS nam bo nekontrolirano tudi v bodoče voda puščala na vseh koncih. Odgovorite torej, kje tiči racionalizacija, kajti med njo in megalomanskimi namerami je samo en korak. Marjan Bolhar Ugoden nakup v Veleblagovnici Napredek V Veleblagovnici imamo bogato izbiro blaga primernega za vsakega kupca. Obiščite nas in prepričali se boste. Na 21 oddelkih naše hiše izbira ne bo težka. Posebej opozarjamo na možnost nakupa na kredit: gospodinjskih pripomočkov, pohištva, preprog, tapisonov, itisonov in vse tekstilno blago. S parkiranjem svojega vozila ne boste imeli težav, saj je na južni strani veleblagovnice odprto novo veliko parkirišče, na katerega je možen dostop po cesti med Veleblagovnico in Zdravstvenim domom. Informacije, tel. 721-531, int. 243 Novo, novo, novo Napredek sporoča, da je v Kolodvorski ulici v Domžalah odprta nova prodajalna Barve-laki.. Kupci pravijo, da je dobro založena. Pridite in prepričajte se! Novo v ZSMS: Krumperk 1988 letos spet... Glede na zmanjšano zanimanje mladincev za klasične oblik« mladinskega prostovoljnega dela smo se na domžalski občinski konferenci ZSMS odločiti, da poiskušamo tudi letos izpeljati posebno obliko prostovoljnega dela — tabor. Tudi letos naj bi bil tabor mednaroden, se pravi z udeležbo volunterjev iz celega sveta. Za prizorišče smo si ponovno izbrali Spominski park revolucionarnih tradicij Krumperk, in sicer bi letos dela potekala na samem grajskem dvorišču in pri spomenikih NOB - Oklo in Vinje. Kaj naj bi se delalo, bo v kratkem detaljno izdelal Center za mladinsko prostovoljno delo, okvirno pa je plan Zavoda za spomeniško varstvo, da bi nadaljevali s sondiranjem grajskega dvorišča in urejanjem okolice spomenikov na Oklem in Vi-njah, to je t. i. klasični del akcije. Vsebinski del pa bi izvedli skupaj z Filozofsko fakulteto Ljubljana in sicer bi imeli razna predavanja (arheološka, zgodovinska, etnološka in podobno, izpeljali bi izlete v bližnjo in daljno okolico, priredili predavanja z diapozitivi ipd —) Finančna konstrukcija je za naš tabor trenutno še precej v oblakih, s tem da imamo zagotovljen določen delež s strani Skupščine občine Domžale/ Kulturne skupnosti Domžale, iz programa MDA na republiški konferenci ZSMS in Študentskega servisa — dislocirana enota Domžale. Upamo, da bomo akcijo lahko izvedli v predvidenem roku (25.6.-9.7.1988) in z predvidenim številom vo-lonterjev (približno 30). i Ne bi želeli niti krajšati akcije niti zmanjševati števila udeležencev. Za domače slovenske volon-terje bodo pri Centru za MPD pripravili kriterije za sprejem, kajti bojimo se, da bo želja več, kot pa naših možnosti. Torej letos tabor v Domžalah in sicer II. Mednarodni tabor Krumperk 88! DRAT Zveza telesnokulturnih organizacij občine Domžale: Spomladanska aerobika pred morjem! Pri ZTKO Domžale smo pripravili primerno obliko sproščene rekreacije ob prijetni glasbi. Dejavnost bo organizirana v dveh starostnih skupinah, do 30 oziroma nad 30 let. Vpisnina 19.000.— din, prijavite se lahko na ZTKO Domžale telefon 721-015. Vpis je omejen. Prvič se dobimo v sredo 13.4. (do 30 let), oziroma v četrtek 14.4. (nad 30 let) v mali dvorani KC Domžale. Pričakujemo .vas — storite, nekaj za svoje telo! • .•' Od Dragomlja do Trojan Kurirčkova pošta z drugo vsebino Tudi kurirčkova torba bo po novem doživela nekoliko vsebinskih sprememb, čeprav še vedno želi tudi vnaprej nadaljevati tradicijo, ki so jo med vojno začeli mladi kurirčki, petindvajset-krat do sedaj pa je bila uspešno izvedena s pomočjo pionirskih odredov po vsej Sloveniji s posebno povezovalno in spoznavalno vlogo. Glavna novost v prihodnje pa je ta, da bo krenila s centralnega mesta, iz Ljubljane, od spomenika partizanskemu kurirju Milanu Mravljetu, poti pa se bodo slovesno končale v petih slovenskih krajih, v Novi Gorici, na Ravnah na Koroškem, v Brežicah, v Piranu in v Lendavi. V kurirčkovi torbi pionirji letos ne bodo nosili pisma kot prejšnja leta, pač pa bodo drug drugemu — kar je druga večja novost — postavljali posebne naloge, kopijo obvestila pa bodo poslali na Zvezo prijateljev mladine Slovenije, kjer bodo zbirali vsa obvestila o opravljenih nalogah. Pot bodo spremljala tudi javna občila, ob koncu pa bo izdana posebna brošura o tem, kako so bile opravljene postavljene naloge. Seveda pa obstaja priporočilo, da bodo te naloge pionirskim odredom še vedno v smislu revolucionarnih tradicij, SLO in DS, nasploh dela pionirske organizacije, njihovih interesnih dejavnosti in v povezavi s XV. jugoslovanskim pionirskim igram. Glavni nosilci bodo seveda pionirji, pomagajo pa jim lahko tudi taborniki, zveze rezervnih vojaških starešin, zveze sociali- stične mladine, društva prijateljev mladine ter nasploh vse organizacije in društva v občini. Po možnosti naj se vključujejo v aktivnosti pomembni dogodki in mejniki naše polpreteklosti. Ker so tudi partizanski kurirji predajali pošto s posebnim geslom, je treba tudi pri kurirčkovi torbi to upoštevati in tako pripraviti medsebojne naloge. V našo občino je prišla kurirčkova torba 23. 3. od pionirjev občine Ljubljana-Bežigrad, posebne naloge od njih pa so prejeli pionirji Podružnične šole Dra-gomelj. Od Dragomlja bo šla njena pot v Ihan, Viševek, Vrh-polje, Moravče, Krtino, Dob, Domžale, Trzin, Mengeš, Radomlje, Brdo, Sipek nad Blagovico in bo v ponedeljek 28.3. predana na Trojanah pionirjem občine Žalec. Zadnjega dne, 28. 3. bo v počastitev 45-letnice Šlandrove brigade na Limbarski gori tako in tako proslava, ki se je bodo udeležili predstavniki pionirjev iz vse občine, prav tako pa bo istega dne proslava na Šipku, torej na predzadnji postaji kurirčko-ve torbe v naši občini. I. Sivec XII. srečanje mladih tehnikov Slovenije v Domžalah Srečanje mladih tehnikov Slovenije, ki bo že dvanajsto po vrsti in bo potekalo v okviru jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom Pionirji veselo na delo, bo letos v Domžalah. Zveza organizacij za tehnično kulturo Domžale pripravlja to srečanje za 20. in 21. maj v okviru občinskega praznika občine Domžale. Po do sedaj znanih podatkih se bo srečanja, ali bolje tekmovanja udeležilo okrog 380 mladih tehnikov iz enajstih regij z okrog 130 mentorji. Na srečanju bodo prikazali in se pomerili v 25 različnih dejavnostih. V okviru tehničnih nalog bodo mladi tehniki predstavili in utemeljili uporabo elektronskih naprav, predstavili in utemeljevali bodo uporabo računalniških programov ter učil, učnih pripomočkov in naprav za množično eksperimentiranje. V tekmovalnem programu bodo spoznavali proizvodne procese, izdelovali razne predmete, avtomobilske modele na električni pogon, raketne modele, izdelavo modelarskih zmajev in spuščanje z njimi, izdelovali bodo jadralne modele, ladijske modele, elektronske naprave. Tekmovali bodo v radioamaterskem ra-diogonimetriranju, v obrambi in zaščiti, izdelavi maket idr. V programu nove dejavnosti tekmujejo tisti mladi klubi in tehniki tistih šol, ki imajo razvito proizvodno tehnično dejavnost. Vsi izdelki, ki jih bodo mladi tehniki uporabili pri svojih tekmovanjih od najbolj preprostih do tehnično zahtevnih bodo tudi razstavljeni in jih bo mogoče videti. Če povemo še to, da bo pri organizaciji srečanja in tekmovanja sodelovalo okrog 80 sodnikov, 25 vodij tekmovalnega programa, vidimo kako zahtevno bo to srečanje za organizatorje. Bolj kot sama zahtevna organizacija XII. srečanja mladih tehnikov organizatorje skrbi, kje dobiti denarna sredstva, ki seveda nikakor ne bodo majhna. Stane Stražar Jubilejni pevski koncert Pevci Društva upokojencev Domžale in Kulturno društvo Domžale vabijo na koncert, ki bo v petek, 8. aprila 1988 ob 20. uri v Osnovni šoli Šlandrove brigade. Nastopajo: moški in ženski zbor DU, Dekliški nonet Josipa Broza Tita, Dekliški pevski zbor Kulturnega društva Domžale, oktet bratov Pir-nat in Komorni orkester Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. Kako se ne znamo dogovoriti: Zoranina ulica Zorana je bila poganska boginja smrti, to ime pa si je zadala gluha gostilničarjeva hči v Mengšu pesnica Franja Tro-janšek-Zordna, poznana tudi kot prijateljica pesnika Josipa Murna Aleksandrova. Po pesnici Zorani pa so nadeli ime tudi malo znani in doslej težko dostopni ulici v KS Slavka Slandra na območju, imenovanemu Sever-1. V tej ulici gre že nekaj časa vse narobe. To »narobe« se je pravzaprav začelo nekje.v šestdesetih letih, ko je tedanji Biro-71 odprl na tem območju stanovanjsko gradnjo, ne da bi bilo poskrbljeno za karkoli, celo za cesto ne. In ker je tam bilo tako, se zadeve skušajo urejati šele sedaj. To dejstvo seveda v rnnogočem otežuje urejanje, saj so se v letih okrepili in utrdili občutki, kaj je moje in nikogar drugega. Zasebni interesi pa so itak vedno bili nekaj, kar je daleč pred družbenimi. Ko smo drugje že zdavnaj uredili vse tisto, kar je za spodobno komunalno življenje najnujnejšega, so se tega lotiti tudi v Zordnini in bližnjih ulicah. Samoprispevek, ki so ga mukoma izglasovali, je osnova za pridobivanje sredstev, vendar to zbiranje poteka tod z veliko težavami, mukoma, z mnogo problemi predvsem za delavce v Krajevni skupnosti Domžale, ki probleme zbiranja sredstev v strokovni službM urejujejo. Glavne težave pa so nastopile, ko so se začela reševati: vprašanja lokacije cest, križišča, obračališča. V nedoumljivem in kronološko težko ponovljivem zapletanju je prišlo že do različnih odločitev samih občanov, ki se interesno srečujejo zaradi urejanja teh vprašanj, do odločitev na izvršnem svetu, v krajevni skupnosti in še kje ... S temi odločitvami pa se žal manipidira, anulira dogovorjeno, verificira nove, neformalne rešitve, take pač, ki gredo bolj na roko kompaktnejši' skupini občanov. »Strokoviijak« pa neodvisno od sklepov izvršnega sveta in de facto dogovorjenega riše in »mala«, kar mu naročajo, kar bolj prav pride temu ali onemu, izdela, če hočete, tudi po želji prilagoditev problema tvojim ali mojim vide7ijem cestne rešitve. Poslikan in skopiran je nov papir, nova vizija rešitve, nov poligon za dogovarjanje in uveljav-. Ijanje načela kdo bo koga. Iz takega položaja in iz takih okoliščin se je rodila »prometna rešitev«, da bo križišče priključka na Kovičevo postavljeno v t. i. križišče radiusa 5 cm (beri 5 centimetrov) od objekta, neposredno pred proizvodnim prostorom — delavnico obrtnika. Zadeva je dovolj zgovorna, da lahko brez tveganja, da bi me kdo imel za pristranskega povem še enkrat in naglas: Tako se ne dela! Uveljavi naj se interes prometne varnosti, širše dogovorjeni družbeni interes, ki bo postavil stvari tja, kjer morajo biti. Vse dotlej pa bo še naprej potekalo dogovarjanje gluhih, kot je bila gluha tudi nesrečna mengeška pesnica Zorana ... M. Brojan Zanimivi predavanji Gojenje roz in obrezovanje drevja Mengeško Turistično olepševalno društvo s predsednikom Milanom Jenčičem na čelu je že pred uradno pomladjo pripravilo dvoje nadvse zanimivih predavanj, kateri sta bili tudi dobro obiskani. Prvo o vzgoji in negi sobnih in balkonskih rož je bilo izvedeno v glasbeni šoli — predaval je znanec z vala 202 Slavko Zgonc — drugo — o obrezovanju drevja — pa je poleg predavanja predvsem praktično pokazal na poskusnem vrtu Franca Pečnika v Mengšu inž. Matjaž Maležič iz Ljubljane. Vsakokrat se je zbralo čez sto obiskovalcev, kar še posebej kaže na zanimanje za tovrstna praktična predavanja, ki jih mengeško turistično društvo tako in tako prireja vsako leto. Prvo predavanje je bilo izpeljano s pripravo in pomočjo podpredsednika turističnega društva Petra Krušnika, drugo pa s pomočjo Lojzeta Ko-ceta, člana upravnega odbora društva. Slavko Zgonc je predavanje obogatil s številnimi diapozitivi okenskih in balkonskih rož, pokazal pa je tudi večje urejene kotičke naših vrtov, tako da je vsakdo lahko dobil tudi kakšno dodatno zamisel za svoj vrt. Največ pa se je ustavil pri negi in vzgoji sobnih in balkonskih rož, od presajanja do izbire prave zemlje in primernega dognojevanja in zalivanja. Poudaril je, da tako zemljo za rože kot presajanje in gojenje na splošno ženske dobro obvladajo, večina pa jih močno greši, ker rože pretirano zaliva in premočno do-gnojuje. Čeprav je morda slišati nenavadno, a vendar je res, da sodobne ženske posvečajo negi rož preveč časa, ker bi vsaka pač imela rada lepe in mnogo- številne cvetove. Rože pa so vendarle del narave in jim predvsem pretirano zalivanje večkrat bolj škoduje kot ne. 90 % vseh odmiranj in bolezni rož izvira prav od pretiranega zalivanja, ponekod kar vsak dan ali vsake dva dni, zadostuje pa le na pet, šest dni. V zadnjem času se tudi v naših trgovinah dobi posebno sredstvo, ki akumulira več vlage in to sredstvo zadržuje vodo v zemlji, lahko tudi tako dolgo, da nam ni treba zalivati celo deset do dvanajst dni, kar je izredno primerno za dopustni-ški čas. Prav tako se gojitelji-cam rož lahko v pomoč posebni merilci vlage zemlje, ki se dobijo samo v Italiji, stanejo pa kar petindvajset tisoč lir. Menda pa s pomočjo tega pripomočka no- bena roža ne bo več odmrla zaradi pretiranega zalivanja. Predavanje je trajalo kar tri ure — ženske so ga močno razgibale s podrobnimi vprašanji — strokovnjak za rože pa je marsikateri tudi nekoliko šaljivo odgovoril, naj se raje ukvarja s kakšnim drugim konjičkom, kajti rože morajo biti zalivane občasno in samo od zgoraj, tako kot to dela tudi ljubi bogec, in naj si torej ne jemljejo zanje toliko časa. Kar stodvajset obiskovalcev se je zbralo tudi pred miniba-rom Tatjano, kjer je bilo zbirno mesto za predavanje o obrezovanju sadja, ki ga je izredno strokovno izvedel inž. Matjaž Maležič iz Ljubljane. Obrezovanje je posebna umetnina, ki mu mnogi niso kos, saj ne ločijo, kaj je enoletni in dvoletni rez, ne vedo, da se novo brstje pojavlja samo na dvoletnem lesu itd. V Pečni-kovem poskusnem vrtu je pokazal na drobno inž. Maležič, kako se to praktično dela, tako da so si vsi udeleženci predavanja lahko od blizu prepričali, kako je prav. Tako v Mengšu lahko po zaslugi Turističnega olepševalnega društva letos pričakujemo lepe rože in veliko dobrega sadja. Kakorkoli že, takšna praktična predavanja so zadetek v polno, mengeški turistični delavci pa so že na pragu pomladi naredili nekaj izredno koristnega za svoj kraj. Sledile bodo čistilne akcije in še cela vrsta drugih aktivno; sti, tako da bo Mengeš res lahko debil v spomladanskem in poTet-nem času takšno podobo, da bo vsem v ponos. I. Sivec J Zabava v radomeljskem Holly woodu Če si odmislim vaško sceno in malo manj bleščečo dvorano z nekoliko škripajo-čimi stoli, sem se res počutila kot v Hollywoodu. Zabavni igralci in talentirani pevci so prijetno popestrili deževen petkov večer. Po skoraj enoletnem premoru je radomeljska mladina spet stopila na sceno, tokrat v nekoliko spremenjeni zasedbi. Končno so se le našli heroji, ki so se odzvali vabilom peščice mladih, ki se je še komaj borila z vse mogočimi problemi. V osnovni organizaciji ZSMS Radomlje je kazalo že na najslabše. Veliko sposobnih in marljivih soborcev nam je pobrala vojska, nekateri so prehitro ostareli, drugi so se preusmerili v družinsko življenje . . . Ostali, številčno oslabljeni, smo omagali pod bremeni težav, ki so nas pestile. Saj poznate tisto: »Kdor je majhen, naj bo srečen, da je živ!«, kot trdi Agropop za milijon dobrih ljudi. No, ampak ker na mladih svet stoji, se ni smelo tako tragično končati. Na pomoč so nam priskočili novi, nekoliko mlajši, sposobni soborci, ki so nam pomagali prebroditi krizo. Zdaj teče vse kot namazano. To se je pokazalo na bleščeči petkovi predstavi. Takšni zabavni večeri so posebno priporočljivi za tiste, ki so zapadli v depresivno otožnost zaradi krute sedanjosti ali pa morda zaradi ne preveč lepe prihodnosti, ki nas čaka. Pravzaprav so bili v programu zajeti vsi problemi, ki nas danes pestijo, vendar so bili prikazani veliko bolj posmehljivo in zabavno. Marsikdo, ki ni vedel kako poteka avdicija za sprejem v blesteči Hollywood ali kako izgleda snemanje reklam, je lahko to videl na primerih neverjetnih igralskih talentov. Tisti, ki niso ravno nočne ptice so imeli enkratno priložnost, da si ogledajo, kaj se dogaja v skrivnostnih nočeh na radomeljskih ulicah. Verjetno malokdo ve, kako izgleda sodoben rop v trgovini. Čeprav radomeljski mladinci niso visoko kvalificirani roparji, so to nadvse slikovito in grozljivo prikazali. To je bila res prava kriminalka. Športna poročila so zanimiva in razburljiva, toda takšna z vsemi zvočnimi, slikovitimi in zelo resničnimi pos- netki so izvedljiva samo v Hollywoodu. Čeprav je šport lahko nevaren, pa se redkokdaj zgodi toliko nesreč, kot so jih imeli športni reporterji v Hollywoodu. Ker danes nobena prireditev ne poteka več brez glasbe, so tudi našo dvorano preplavili prelepi zvoki zelo zvenečega petja. Po dolgi odsotnosti, se je spet vrnil težko pričakovani in nadvse uspešen kantavtor-naša velika zvezda MATIČ-KO. Zapel nam je nekaj romantičnih, res enkratnih »komadov«. Spoznali smo tudi radomeljski mladinski zbor, ki nam je zapel venček domačih, prav iz srede srca. Spica večera pa je bil naš novorojeni bend LEX, ki ga čaka še zelo uspešna karijera. Za vse tiste, ki ne marate disco šminkerjev ali pa narodno zabavnih umetnikov, je to res super glasba. To je le nekaj utrinkov z nepozabnega večera, a nam dokazujejo, da ima tudi mladina precej dobrih zamisli in da jih zna tudi uresničiti. Tanja Šuligoj (OO' ZSMS Radomlje) O ustavi tudi na Vrhpolju Skupaj s temeljno kam dacijsko konferenco so vi Vrhpolje-Zalog izpeljali tij razpravo o osnutku ustavr| amandmajev. Čeprav bi b pretirano trditi, da je mal kdo osnutek ustavi amandmajev prebral ali c< pretuhtal, je bila razprava vahna, polemična in ti vsebinska. Brez vprašanj, ali so ni spremembe ustave potreb ali ne, tudi tu ni šlo in sa se bolj nagibajo k temu, bi trud okoli ustave rajši ! žili v boljše, produktivne, delo, da bi vendarle izšli krize. Republike morajo X avtonomne, gospodarske politične celote, ki mor« odražati skrb in odgovorni za lastni razvoj in za razf SFRJ, zato v ustavi o njih kratko in jedrnato, vse ošf lo mora najti mesto vrepj' liških in, če je treba, t4 zveznih zakonih. Razmisli so, da bi bilo potrebno dol' razmisliti, kaj pravzaprav temi osnutki, saj, kakor'1 oni seznanjeni, skoraj I amandmaja, ki bi ga lalil sprejeli v celoti. Vsakefl kaj manjka, ali pa ima pJ več, zato je potrebno pt sprejemom, takšnim ali d% gačnim, dobro premisliti je več slabega, kot dobre? potem se dober gospod vedno odloči za ... JLA mora deliti svoj daljnji razvoj z ostalimi, z8j manj denarja, pa več dela! ljudstvom, saj je zadovolj' človek najboljša obram' države. Druge države gredo v te nološki razvoj, mi pa se pf* piramo in razpravljamo »ustavnem« razvoju, ki lf zen par pozitivnih stvari, * prinaša novih kvalitet v n' razvoj. Ker je to bolj kmetijsl področje, brez razprave mestu kmetijstva v ustavi; šlo. Zemljo tistemu, ki jo 0» deluje in toliko, kolikor lahko obdela, pa naj bo I kmet ali kmetijska zadrug; ki se na Moravškem ni raj no najbolj izkazala. Pri vse; tem zemljiškega rfl. ksimuma sploh ni treba, tr ba je boj za kvalitetno I zdravo hrano, zemlja, ki j obdelana, pa naj takoj naj( novega lastnika in obdel valca. Centralizma je že tal1! preveč, zato je razpravljati^ novih pristojnostih federa^ je, o »skupni« vzgoji in ij obraževanju, davčni politi! železnici in še čem, nesi*! selno, izgubljanje časa, ki še kako potrebujemo, če hf čemo, da bo jutri drugai Predvsem da bo več odgovO! nosti povsod in za vsakog. v politiki in gospodarsfr kjer je vrsta negativno povzročila ne le velikans materialno temveč tudi m' ralno škodo. V, Majhna krajevna skupnost, veliko opravljenega dela Lgtna konferenca borcev in invalidov: Kljub starosti še vedno aktivni v KS in občini V februarju 1988 so imeli člani ZZB in WI NOV KS Vencelj Perka letno skupščino. Organizacija ZZB v KS Venclja Perka ima 130 članov od *?^a !*? zensk. 67 moških; od vseh se je letne skupščine udeležilo 98 članic in članov. Iz poročila predsednika KO ZZB Venclja Per--a . k.^a razvidna izredna in živahna dejavnost članic in članov — saj 51 članov in članic aktivno sodeluje družbenopolitično v KS, občini, raznih Komisijah in SIS. To pomeni, da kljub temu, da organizacija postaja vedno starejša, se v aktivnostih v družbenopolitičnem delu to ne občuti. Čla-n,ce in člani želijo biti in ostati aktivni in koristni člani naše družbene skupnosti. Navzoči so počastili spomin pred kratkim umrlemu predsedniku 00 ZZB občine Domžale tov. Avblju Al-fonzu-Savu. Krajevna organizacija ZZB deluje skupaj s krajevno organizacijo ZZB Simona Jenka in Slavka Šlandra v skupnem koordinacijskem odboru, vseh treh organizacij. V pretekli mandatni dobi je imel ta skupni odbor tri seje, na katerih so razpravljali o vprašanjih rekreacije, oddiha, zdravljenja v letoviščih, o obiskih na domovih bolnih, onemoglih in starejših članov ZZB. Na svojih treh sejah je tudi odbor ZZB KS Venclja Perka predvsem obravnaval program dela za leto 1987/88 oz. praznovanje praznika KS, srečanje internirancev na Ljubelju, o obiskih bolnih, starejših in onemoglih, o finančnem stanju organizacije in ostalih vprašanjih iz programa za leto 1987/88 Iz poročil in razprave je bilo razvidno, da je odbor v precejšnji meri izpolnil sklepe in uresničil program za leto 1987/88. Borci in borke so bili zelo zadovoljni s srečanjem borcev na DAN BORCA 4. julija in Zlatem polju ob proslavi 45. obletnice požiga Hrastnika, Korena in Zlato-poljskih vasi, ter otvoritve nove ceste na Zlato Polje. Udeleženci letne skupščine so izrazili tudi zadovoljstvo z uslugami Dispanzerja za borce v Zdravstvenem domu Domžale. Letno skupščino so popestrili pionirji osnovne šole V. Perka s prijetnim kulturnim programom, za glasbeno dopolnitev pa je skrbel naš Ivo Smolnikar. Predsednik KO ZZB KS V. Perka Slavko Bajec je predložil -PROGRAM DELA KO ZZB KS V. Perka za leto 1988/89, katerega so prisotni soglasno pritrdili, s posebnim poudarkom, da bodo posvečali pozornost ohranjanju in razvijanju ter prenašanju tradicij NOB in socialistične revolucije na mlajšo generacijo. Koordinacijski odbor vseh treh organizacij ZZB pa si bo zadal nalogo, da se dokončno uredi SPOMENIŠKO OBELEŽJE padlim in umrlim borcem na domžalskem pokopališču. Prijetno sta minili urici v razgibanem pogovoru in izmenjavi želja in pozdravov med navzoči-mi'" uS° S-e raz^n z željo« da si bo vsak po svojih močeh prizadeval za uspešno delo naše organizacije. Ing. Miha Pavlic Zakaj tako? »Avtopralnica« v Studi Česa vsega se nekateri ne domislijo?! Toda z nekaterimi domislicami je res križ! Ribo-bar ima sicer prijavljeno gostinsko dejavnost, ne pa tudi dejavnosti avtopral-ništva. Sicer pa šalo na stran! Cesta naj služi svojemu namenu, sploh pa še, ker obilna voda pri pranju avtomobila kakorkoli moti okoliške stanovalce. Cesto bo °pral dež, zakaj bi se s tem "mudi« še Ribo? V zimskem času je pri mokri cesti nevarnost poledene-losti, v letnem pa se je treba Po nepotrebnem ogibati luž ft* prenašati izhlapevanje umazane vode po pranju avtomobila, ki mu Ribo menja-va zunanji videz vsake tri dni. Prizadeti Študljani, zadeva pa je nemara aktualna tudi za goste lokala in ostale Uporabnike ceste, lastnika Ribo-bar na ta način prosijo in apeliramo na njegovo razumevanje, naj svojega pločevinastega konjička pere na primernejšem kraju. Hvala lepa! Dober dan, občan: Albin Cerar Albin Cerar je doma iz Krtine, sicer pa je upokojeni mizar in eden najprizadev-nejših graditeljev gasilskega doma na Žejah. Loti se vsakega dela in je nenehno na gradbišču: od jutra do večera izdeluje opaže za betoniranje, popravlja orodje, poprime za zidarsko delo. Njegov delovni prispevek je že sedaj izjemen in ob gradnji doma (tačas so zabetonirali že glavno betonsko ploščo) je. tačas gotovo med najzaslužnejšimi delavci pri domu. Srečno in obilo zdravih let, Albin! »Na koncu bi poudaril še to, da ima leto samo 365 dni in da tako obširen program zahteva polno angažiranost vseh članov sveta in komisij. V opravljeno delo preteklega leta je vloženo mnogo truda in prostega časa posameznih članov krajevne samouprave, zato prisotne prosim, da z razumevanjem spremljate naše delo in kar še ni bilo storjenega v preteklem letu, skušamo napraviti letos,« so bile zaključne besede predsednika sveta KS Dob Jožeta Josipoviča, ko je zbranim delovnim ljudem in občanom predstavil delo te KS v letu 1987. In tega dela ni bilo malo, čeprav je večina opravljenega na komunalnem področju, je uspešno delo bistveno vplivalo na boljše pogoje življenja in dela vseh krajanov. Naštejmo le najpomembnejše pridobitve: — izglasovanje samoprispevka in pričetek gradnje kanalizacije, ki bo veljala kar nekaj 10 milijard, — zgraditev prizidka mrliške vežice, treh ponikoval-nic, vodovoda in ureditev okolice — pri tem naj omenim, da so tudi zlasti funk- cionarji KS s konkretnim delom opravili marsikaj ali kar vse, — opravljene so priprave na gradnjo avtobusne postaje, ureditev križišča pri Gasilskem domu, asfaltiranje ceste na Gorjuši ter prepla-stitev klanca ter postavitev dveh svetilk, — izvršena je sanacija vrste cest in ulic, propustov ipd. (Župančičeva ul., Tezav-ci, prestavitev ceste pri žagi, potok Hudo pri Vesovcu-Le-derer), — svet KS je posebno skrb namenil vedno nevarni M 10, na kateri naj bi v kratkem postavili dodatni luči, postavili označbe krajev, omejitve hitrosti, ureditev obasfaltnega pasu, — pridobljena je bila lokacija za rušenje treh nevarnih objektov, — naročena je lokacijska dokumentacija za ureditev ulic, čemur bo sledilo asfaltiranje ulic in dokončna ureditev prevoznosti le-teh. Ob tem je bilo seveda poudarjeno tudi povezovanje dela sveta in ostalih samoupravnih organov v KS z družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in društvi, ki so v svojem delu dosegla zelo lepe uspehe. Rezultat tega so tudi novi prostori KS, ki popolnoma opravičujejo svojo potrebnost, pa ureditev igrišča TVD Partizan ipd. Načrtov za leto 1988 ne manjka in kljub stabilizaciji bo v Dobu zlasti zaradi izgla- sovanega samoprispevka še marsikaj novega. Tudi tu le kratek povzetek predvidenih aktivnosti: — nadaljevanje gradnje kanalizacije, — postavitev javne razsvetljave v Češeniku in Turnšah, v okviru možnosti in skladno z načrti tudi v Dobu, — zgraditev avtobusne postaje, križišča pri Gasilskem domu ter rekonstrukcija ceste 7. avgusta po prometni študiji, — rekonstrukcija ceste Laze—Brezovica, — dokončanje vseh v letu 1987 začetih del. V razpravi so se delovni ljudje in občani zahvalili vsem članom sveta in komisij, ki so veliko prizadevanj vložili tudi v razreševanje problematike odlagališča odpadkov, o čemer smo že pisali. V. Liuh1Ln°»StT"-K UČun,ic °b "^falni cesti ^ Ljubljana-Maribor. Poleg navedenih novih učil-nic, priključitve I itve objekta na javno kanalizacijo §5 bomo zgradili tudi novo plinsko postajo £58 1 dotrajanosti obstoječe. §i Pred nami je pričetek gradnje enega izmed zadnjih objektov iz programa IV. samoprispevka. Po razrešitvi prostorske problematike šol v Trzinu, Radomljah in Domžalah (OŠ Josip Broz Tito in prizidek k delavnicam Srednje kovinarske in usnjarske šole) je na vrsti šola v Dobu. Prizidek k osnovni šoli Martin Koželj Dob na Šolski ulici 7 se bo pričel graditi v sredini aprila 1988. Potreba po prizidku se je pokazala vsled povečanega števila učencev v okolišu, ki ga pokriva OŠ, to so krajevne skupnosti: Dob, Krtina in delno Toma Brejca — Vir. Kapaciteta šole se bo s prizidkom povečala iz sedanjih 420 učencev na 480 učencev po normativnih Republiške izobraževalne skupnosti Slovenije. Pouk se bo izvajal v 16 oddelkih, od tega 8 nižjih in 8 višjih. Novopridobljene površine v skupni kvadraturi 465 m2 predstavljajo naslednje učilnice in spremljevalne prostore: — učilnica za likovni in glasbeni pouk 78 m2 — učilnica za gospodinjski pouk 61 m2 — zemljepis in zgodovino 80 m2 — moralna vzgoja 61 m2 — slovenski jezik 80 m2 — knjižnica in čitalnica 60 m2 — shramba za orodje 22.50 m2 — garaža 22.50 m2 Gradnjo prizidka bodo izvajali na severni mu posamezna dela — gradbeno obrtniško nS instalacijska dela 248.127.720.— din ^ — oprema, inventar in učila 105.447.590.— din §fc — plinska postaja 14.631.043.—din Š§ — prispevki, nadzor, projekti in §fc ostali stroški pred gradnjo 45.021.491.— din §fc Investitor predvidenega prizidka je Občinska §i izobraževalna skupnost občine Domžale, ki bo ^ pokrivala vrednost investicije iz sredstev samo- §fc prispevka IV. občine Domžale. Projektantska organizacija je BIRO 71 Dom- Sfc; žale, odg. vodja projekta dipl. ing. Anton KNAVS. §fc Vodenje investicije in nadzor bo vodil Razvojni ^ zavod Domžale. Za izvajalca del je med 11 po- §fc nudniki na osnovi javnega natečaja izbran SGP Graditelj Kamnik. Sfc; Poleg novega prizidka bo OŠ Martin Koželj §fc Dob pridobila ne le nove površine za izvajanje vzgojnoizobraževalnega procesa, temveč pred- §fc> vsem pridobila potrebno opremo in učila za naj- §fc modernejši proces pouka. NS S tem prizidkom bo fazna gradnja OŠ Dob za- ključena, saj je bila šola zgrajena v letu 1935, §fc adaptirana v letu 1946 ter povečana še s prizidkom leta 1978, ko so pridobili telovadnico in več učilnic. Janez CIPERLE Rezervne vojaške starešine se usposabljajo... ministracije pa so razmere še posebej otežili. Podobne so razmere tudi v družbenih dejavnostih, čeprav ne gre prezreti dejstva, da uspešno uresničujejo večino programov. Najpomembnejša značilnost, ki pesti domžalsko občino, pa je velik odliv strokovnih kadrov v ljubljanske občine. Varnostne razmere niso najboljše, vendar pa tudi ne zaskrbljujoče. Rezervne vojaške starešine bodo v spomladanskem obdobju opravile tudi nekaj nalog s področja strokovnega usposabljanja. Besedilo in slika Sašo Novak Občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin si je tudi letos postavila vrsto nalog, ki naj bi prispevale k večji akcijski učinkovitosti te organizacije v domžalski občini. Med najpomembnejše sodi strokovno in družbenopolitično usposabljanje rezervnih oficirjev in mlajših oficirjev. Tako je komisija za izobraževanje v četrtek, 3. marca v dvorani Komunalnega centra v Domžalah pripravila zanimivo predavanje o sedanjih družbenoekonomskih in varnostnih razmerah v občini. Izčrpne podatke so člani ZRVS lahko slišali iz prve roke, saj sta z njimi postregla predsednik občinske skupščine Peter Primožič in komandir postaje milice Mitja Hribar. Značilnosti, ki veljajo za večino gospodarskih subjektov pri nas, so prisotne tudi v domžalski občini, kjer je v preteklem letu fizični obseg proizvodnje upadal, resolucijske opredelitve se ne uresničujejo, še posebej uvoz in izvoz; veliko ozdov ima težave z likvidnostjo, beležijo padec realnih osebnih dohodkov, ukrepi zvezne ad- Člani ZRVS se izobražujejo. V celoletnih aktivnostih OO ZRVS dajejo izobraževanju svojih članov največjo pozornost. Na sliki polna dvorana Komunalnega centra z navzočimi starešinami ZRVS. PISMA BRALCEV Pločnik, kdaj boš • •. Občani Ljubljanske ceste, Ul. 29. Novembra, Vegove, Murnove, Sejmiške, del Roj-ske, Ješetove in še katere ulice, zastavljajo pristojnim organom, naslednje vprašanje: kdaj bo urejen pločnik južno ob Ljubljanski cesti, od Mlinščice do priključka Roj-ske ceste na Ljubljansko ce- sto, pri cestnem podjetju Ljubljana. Ta pločnik, ki je nasproti Gabričeve hiše podoben slabemu kolovozu, uporablja vedno več, zlasti še starejših ljudi. Ob dečevnem vremenu je pločnik ena sama luža in neuporaben, zato pešci uporabljajo vozni pas ceste. S tem ovirajo cestni promet, sebe, pa izpostavljajo nevarnosti za nesrečo. Upamo, da nam bo uredništvo v Občinskem poročevalcu posredovalo zadovoljiv odgovor prej, kot bo izobešena črna zastava. Kdo bo odgovoril? Bika v Šentvidu sta povzročila med ljudmi mnogo govoric in preizkusila v praksi kolikšna je naša humanost do živali. Nenavadni dogodek: Zgodba o bikih Zgodba je nenavadna, ali pa tudi ne, saj smo se na takele stvari žal že kar navadili. Za kaj gre? Mnogi med poslušalci so prebrali pred dnevi novico v Delu o prometni nesreči med Lukovico in Šentvidom. Italijanski tovornjak poln poljskih bikov se je prevrnil, ob tem pa je nekaj bikov poginilo, nekaj pa jih je ušlo. Razen dveh so bili vsi kmalu na svojem mestu. Tisto sredo je bilo tako v vasi Šentvid obsedno stanje. Malo zaradi nesreče, malo pa zaradi govoric, da sta manjkajoča bika (nekaj jih je poginilo) izginila na kaki kmetiji ali v zmrzovalnih skrinjah. V petek se je tridnevna akcija v olajšanje domačinov končala, saj so oba bika našli v gozdu v bližini Šentvida. Od tedaj pa, kot da se je čas ustavil. Italijanski prevoznik je za poginulo in izgubljeno živino dobil ustrezno zavarovalniško garancijo, zato se za oba mlada pitanca sam ni več brigal. Miličniki in občani so ju iskali in v petek tudi našli ter privezali v bližini gostilne Rus. Odtlej pa, kot da se zanju nihče ni več brigal. Dobri ljudje so bikoma vrgli naročje sena, tudi piti so jima dali. Vendar »žival«, celo ranjena povrhu, je čakala ves petek, pa soboto in del nedeljskega dopoldneva, vse do objave na Valu 202. To je bila. tista nedelja zakasnele zime, ko je snežilo kot za stavo. Pa epilog? Nič drugega kot to, da sta se bika že uro po objavi peljala tja, kjer sta dočakala konec dolgega potovanja s Poljske v Italijo — v kamniško klavnico. Pa naj še kdo kaj reče o nemoči medija javnega obveščanja ... P. s. Poslušalci Vala 202, ki so po objavi prispevka trumoma telefonirali v studi o so bili pravočasno pomirjeni, revija STOP pa je objavi zadeve z biki namenila celo enega od radijskih Viktorjev — priznanje za najboljši prispevek na radijskih programih. Zakaj imamo tako različen odnos do pomanjkljivosti v lastnem okolju, v odnosu do pomanjkljivosti v širši družbeno politični skupnosti. V razmerah gospodarske in družbene krize, bi bilo upravičeno pričakovati, da se bomo enotno, odločno in dosledno borili za premagovanje in odpravljanje pomanjkljivosti — ne glede, kje se pojavljajo in kdo so njihovi nosilci. V praksi, se žal, ne obnašamo tako. Na konkretnem primeru bom poskušal primerjati in pokazati, kako slabo zapažamo pomanjkljivosti v lastnem okolju in kako smo do njih tolerantni — v primerjavi z zapažanji »poznavanju« pomanjkljivosti in žigosanju njihovih nosilcev v širši družbeno politični skupnosti — še posebej na nivoju federacije. Kljub ponavljanju, da je treba dati več veljave stroki (strokovnjakom in strokovnim institucijam) za posamezna področja — se v praksi obnašamo ravno obratno. Priča smo vsakodnevnim primerom, da posameznik, samoupravni organ ali organ družbenopolitične organizacije — na vseh nivojih, od krajevne skupnosti in TOZD-a, do federacije -— zelo avtoritativno ocenjuje, kateri predlog ali odločitev ZIS in drugih zveznih organov je strokoven oz. nestrokoven — družbeno sprejemljiv oz. družbeno škodljiv. Vsi smo torej postali strokovnjaki za vsa področja — gospodarstvo, kreditno monetarni sistem, notranje in zunanje zadeve, področje obrambe in drugo. Vsak je sposoben ocenjevati odločitve na vseh po- dročjih in na vseh ravneh — kar na podlagi podatkov, ki nam jih posredujejo sredstva javnega obveščanja. Na teh ishodiščih s takim obnašanjem vplivamo na oblikovanje javnega mnenja in postavljamo konkretne zahteve, kdo naj in kdaj odstopi. Osebno verjamem, da obstojajo pomanjkljivosti na vseh ravneh, pa tudi pri delu zveznih organov. Ne verjamem pa, da je na podlagi podatkov iz sredstev javnega obveščanja mogoče objektivno in strokovno presojati — strokovnost in družbeno sprejemljivost ali škodljivost posameznega predloga ali odločitve. Tak pristop zavračam, med drugim zato, ker soglašam s tistimi, ki se zavzemajo, da naj bo vsak za svoje obnašanje (za svoje delo) tudi odgovoren. Na opisan način, pa nam odgovorni dejavniki od občine do federacije vsiljujejo presojo (v imenu demo1 kracije) zadev s njihovega področja dela, ki brez popolnih podatkov in strokovnosti — ne more biti niti strokovna, niti objektivna. Vse pa se konča, v razmerah, da ni nihče oz. da smo za vse — vsi enako odgovorni. Tako torej, kadar gre za pomanjkljivosti na nivoju širše družbeno politične skupnosti. Kako pa kadar gre za pomanjkljivosti v lastnem okolju, kjer raspolagamo — ne samo s podatki iz sredstev javnega obveščanja, ampak tudi s popolno vsebino, osnutkov, predlogov in odločitev, ter se srečujemo s konkretno stvarnostjo. Poskušal bom na podlagi skupščinskih gradiv podati prikaz priprave obravnave in sprejemanja odloka o gospodarjenju s cestami ulicami trgi in javnimi potmi. Vam dragi bralci pa prepuščam, da presodite, koliko je bilo vse to po vaši oceni strokovno in družbeno sprejemljivo. Z zakonom o cestah je bilo že leta 1981 naloženo obč. skupščinam, da s svojimi odloki uredijo, kdo vzdržuje — gospodari s cestami, ulicami, trgi in drugimi prometnimi površinami v mestih in naseljih mestnega značaja (v nadalnem besedilu — komunalne prometne površine), ter določijo pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti pri gospodarjenju z javnimi potmi. Po določilih zakona (10. čl.) s komunalnimi prometnimi površinami gospodari komunalna delavna organizacija — v kolikor, obč. skupščina razglasi vzdrževanje komunalnih prometnih površin za komunalno dejavnost. Občina Domžale je decembra 1983 sprejela odlok o komunalnih dejavnostih, s katerim je tudi vzdrževanje komunalnih prometnih površin razglasila za komunalno dejavnost. Vzdrževanje — gospodarjenje s javnimi potmi, pa ni bilo urejeno polnih 7 let — vse do letos. Občinska skupščina Domžale je na zasedanju 18. 2. 1988 sprejela predmetni odlok. Osnutek odloka je bil pripravljen in uvrščen na dnevni red obč. skupščine v začetku novembra 1987. V krajevni skupnosti Krtina smo pripravili pripombe in predloge, katere je delegacija za zbor krajevnih skupnosti sprejela in posredovala v obliki delegatske pobude, še pred zasedanjem skupščine. Pripombe so se nanašale na: — da osnutek odloka namenja preveč pozornosti gospodarjenju s komunalnimi prometnimi površinami — v primerjavi s javnimi potmi — ob dejstvu, da zakon o cestah izrecno določa, da za komunalne organizacije pri gospodarjenju s komunalnimi prometnimi površinami veljajo določbe zakona o cestah. — da ni sprejemljivo enačiti komunalno delavno organizacijo, ki ima po zakonu in odloku vse sposobnosti in pristojnosti gospodarjenja s komunalnimi prometnimi površinami (le-te so celo njihovo osnovno sredstvo), s krajevnimi skupnostmi, ki imajo po zakonu lahko le s občinskim odlokom določene pravice in obveznosti pri gospodarjenju s javnimi potmi (le-te pa niso njihovo osnovno sredstvo). — da je s odlokom treba urediti tudi postopke (vzdrževanje — raspolaganje) s tistimi javnimi potmi, ki trenutno ne služijo svojemu namenu, ali pa služijo za dostop oz. so le občasno v namenski rabi. — da naj se s tem odlokom uredi tudi varovanje posebnih družbenih interesov (11. čl. zakona o cestah) pri določanju rabe cest in poti, ki so osnovno sredstvo gozdno gospodarskih organizacij in drugih OZD — niso pa javne poti. — da razvrščanje cest, ulic, trgov ... v seznam komunalnih prometnih površin in razvrščanje vaških dostopnih in drugih cest — v seznam javnih poti, ni opravljen po istih kriterijih za vse krajevne skupnosti. Posebej so opazna odstopanja v KS Dob — v korist seznama komunalnih prometnih površin. — da naj se uvede postopek ugotavljanja odgovornosti predlagatelja zaradi urejanja tega področja — s tako veliko časovno odmaknjenostjo. Predstavnik predlagatelja je na zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine v obširni razlagi zavrnil pripombe KS Krtina, kot neutemeljene. Pripombe (očitke, kot jih je poimenoval) je zavračal — sklicujoč se na vsebino zakona, predvsem pa, da tudi v drugih občinah razumejo zakon tako kot on, da se tozadevni odloki sprejemajo, tudi v drugih občinah šele sedaj. Nihče pa ne postavlja vprašanje odgovornosti zaradi časovne zamaknjenosti. Na kraju pa je še pou- daril, da ne isključuje možnosti, da bo morda kdo v KS Krtina vstrajal na odpiranju te ali druge problematike — ter apeliral na delegacijo in celoten zbor krajevnih skupnosti, da naj pri obravnavi odloka ne dopustijo, da bi prevladal interes — namera posameznika, ki svojih stališč v osebnem sporu ni mogel uveljaviti, v pravnomočno končanem sodnem postopku. Popolnoma drugače pa je predlagatel postopal v pripravi predloga odloka. Vsebinsko je skoraj vse pripombe iz delegatske pobude KS Krtina upošteval v predlogu odloka, kljub temu, da jih je prvotno — na opisan, zelo grob način zavrnil. Dvojnost stališč o isti zadevi, pa v obrazložitvi predloga odloka, ni smatral za potrebno niti pojasniti. Za tiste pripombe in predloge iz delegatske pobude, ki niso bile upoštevane v predlogu odloka je delegacija KS Krtina predlagala amandmajsko dopolnitev. Vsebino amandmaja je delno potprl tudi predlagatel. Preostalo pa je zavrnil, sklicujoč se na stališča statutarno pravne komisije. V skladu s tako opredelitvijo (tudi na priporočilo predlagatelja) je delegat KS Krtina na seji skupščine amandma umaknil. Predlagal pa je, da skupščina s posebnim sklepom naloži pristojnim organom, da prouče ali je razvrščanje cest (v posamezne sezname) vsklajeno s kriteriji iz 2. čl. tega odloka. Občinska skupščina je sprejela odlok, dopolnjene vsebine, kot jo je podal predlagatel in sklep, ki ga je predlagal delegat iz KS Krtina. Vsebina amandmajskih pripomb, katere sta predlagatel in občinska skupščina zavrnila, se nanaša na naslednje: Predlagano je bilo, da se v 2 odstavku, 2 čl. črta besede — »ter zagotavljanje sredstev v te namene« — ker je to v nasprotju s ureditvijo načina financiranja — vsebovano v 4. čl. odloka. To se vidi iz primerjave naslednjih besedil: Prvi stavek, 2 odstavka, 2 člena »Z javnimi potmi, ki so na podlagi s tem odlokom določenih kriterijev opredeljene v 21 čl. tega odloka oz. seznamu, gospodarijo (gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in varstvo teh poti ter zagotavljanje sredstev v te namene) krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju.« Vsebina 2 in 3 odstavka 4 čl. »Sredstva za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in gradnjo javnih poti in komunalnih prometnih površin ter pripadajočih objektov se zagotavljajo s samoupravnim združevanjem sredstev, s samoprispevkom občanov v denarju in materjalu, s povračili in nadomestili za uporabo teh cest in iz drugih virov določenih v 38. členu zakona o cestah. Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena se zbirajo v Samoupravni komunalni interesni skupnosti in krajevnih skupnostih ter se rasporedijo s finančnim načrtom in zaključnim računom teh skupnosti.« Iz primerjave očitno ishaja, da je navedba v 2 čl., da KS zagotavljajo sredstva za gospodarjenje s javnimi potmi, v direktnem nasprotju z vsebino 4. čl., kjer so opisani viri in raspored sredstev v ta namen. To pa predstavlja potencjalno nevarnost za različno razlago pri uporabi določil odloka v praksi. Naslednji predlog se je nana: šal na ugotovitev, da ni sprejemljiva obrazložitev, kjer se govori o razvrščanju javnih poti v seznam komunalnih prometnih površin, na območju posamezne KS. V obrazložitvi predloga odloka je predlagatelj povdaril, da je v seznam komunalnih prometnih površin uvrščenih, res tudi nekaj cest, ki po svojem značaju sodijo v seznam javnih poti. Do takih odstopanj pa prihaja le v tistih KS, kjer prevladujejo komunalne prometne površine, napram javnim potem. To pa je upravičljivo. zaradi smotrnosti in enotnega pristepa_k_vzdržeya-nju. Na podlagi take razlage sb v seznam komunalnil^promeitnih površin razvrščene" tudi:,.''cesta na Gorjušo, cesta tja Crttfjuši — Smoletov most, cesta v Laze, cesta v Sp. Brezovico, cesta v Zg. Brezovico, cesta M 10 proti Sla-paju na Želodniku in podobno. V KS Krtina, Prevoje, Lukovica, Vrhpolje-Zalog in še mnogih drugih — pa predlagatelj ni našel nobene ceste, ki bi sodila v seznam komunalnih prometnih površin, ampak so vse razvrščene v seznam javnih poti po krajevnih skupnostih. V KS Krtina smo bili in smo še prepričani, da pri razvrščanju cest in ulic v preje navedene se- zname ne bi smelo prevladati načelo, ali je v posamezni KS več komunalnih prometnih površin, ali pa javnih poti. Kakšen pomen ima razvrščanje cest v seznam komunalnih prometnih površin oz. v seznam javnih poti pa se najbolje vidi po višini predvidenih sredstev za njihovo vzdrževanje. Za leto 1988 je v planih SKIS Domžale predvideno okoli 250 starih mi-ljonov za vsak km cest iz seznama komunalnih prometnih površin in samo okoli 25 starih miljo-nov za vsak km cest iz seznama javnih poti. Očitno je tudi, da so — zaradi neenotnega in nei slednega razvrščanja cest v samezne sezname — lahko samezne KS postavljene v enakopraven položaj. Za danes toliko. O »neusptf nem« uveljavljanju »svojih st*. lišč v osebnem sporu« v pravn^ močno končanem sodnem p*'OVl stopku, pa mogoče kdaj drugič Alojz Smolnikar Brezje 25 61233 Dob Pripis uredništva: teksta nisi«1 lektorirali. ELEKTROMEHANIKA SKOK ANTON 61234 Mengeš Loka - Na Gmajni 4 Tel.(061) 737-559 2e dolgo preurejamo vaš časopis in nam kar ugaja, ker preberemo marsikaj zanimivega. Tako sem se tudi jaz odločila, da napišem par besed za naš časopis. Tečaj Po dolgem premoru so kmečke žene aktiva Trojane Blagovica spet organizirale manjši tečaj za gospodinje kmetice. Ker je to hribovito območje in je težko nositi mleko, je bil tečaj kako predelati mleko, da ga čim bolj izkoristimo. Večjim kmetijam, ki pridelajo več kot 40—501 mleka, se še malo splača voziti mleko v dolino, kmetijam, ki pa imajo samo 3—4 krave, pa še ne zadosti delovnih rok, je pa že težje. Zato so naše aktivne in pohvale vredne žene organizirale tečaj za predelavo mleka. Včasih gospodinja dahne: »Oh, kaj bi to mleko dajala kisat, ga bom kar zlila prašičem.« Pri današnji draginji pa bo rekla: »Dobro bi bilo, če bi se dobilo kaj denarja za maslo ali domači sir.« Tako se nas je zbralo približno okrog 30 kmetic iz obeh krajevnih skupnostih. Precej gospodinj je že prej pridelovalo domači sir. Vemo pa, da je v gospodinjstvu vedno kaj novega, zato se je kar dosti udeleženk udeležilo tega tečaja. S tega 10-urnega tečaja smo odnesle marsikaj novega, med seboj smo pa tudi malo poklepetale. Želele bi pohvaliti naši organizatorki Francko Ocvirkovo in Kati Smr-koljevo, ki sta se potrudili, da je tečaj tako lepo uspel. Pohvale vredna je tudi predavateljica J. P. Seveda pa naj največ pohvale sprejme tov. Čuček iz Kmetijske zadruge Lukovica, ki nam je vse to omogočil. Trojančanke Ali je z dimnikarji res križ?_ Morda, toda ne povsod in z vsakim. Veliko pa je odvisno tudi od stranke, kako dimnikarja sprejme. Dimnikarju privoščite prijazno besedo. Samo ob odhodu je ne samo nekulturno, ampak tudi nespametno. V takem primeru smo znatno vplivali na tempo in način njegovega dela. Pomembno je, da spremljamo dimnikarjevo ali splošno dimnikarsko delo s pridihom potrebnosti in koristnosti njegove dejavnosti, pa čeprav jo včasih pojmujemo kot nujno zlo. Če znamo svoje morebitno nezadovoljstvo zabeliti z duhovitostjo brez zlobe, se povečini ne bomo ušteli: lepa beseda, lepo mesto najde. Razen pri neotesancu, kar pa smo včasih tudi mi sami. Tale zapis sem prvotno hotel nasloviti: O dimnikarjih nekoliko drugače. In v čem naj bi bila tista drugačnost? Pri naši hiši nismo imeli z dimnikarjem nikoli težav. Vse smo lepo sprejeli in oni so nam prijaznost vrnili ali vsaj normalno obnašanje vračali. Kar smo doživeli oni mesec, pa zasluži našo posebno zahvalo. Dimnikar Alija Paripovie je bil ne samo vljuden in prijazen, ampak se je celo sam ponudil, da sva zamenjala v kuhinji že dotrajen štedilnik z novim, jt[gU( flAji sva ga morala prinesti celo z ha po stopnicah. Pa ne samo V miru in brez jeze je počakO^st 1 da smo počistili pred postavitvijo ii jo novega štedilnika. PregoV^Tvit pravi, da besede sicer mičfcaej^odeli zgledi pa vlečejo ... jkims Za zapis zgornjih besed se^a\i \\ se odločil tudi zato, ker sem P%T!.^ hvale o omenjenem dimnikarfu slišal tudi od drugod. Nič pa "j. esE sem rekel, da so ostali oni sWuorn; bi. Vsekakor želimo Aliju Pari, viču tudi v bodoče mnogo us ha pri delu in mnogo zadoV<" nih strank, vsaj nekaterim fll gim dimnikarjem pa moč posw manja. Ivček Kepic Ogorčena sem... Kulturna skupnost Dom.' i Žale in organizacijski odbof v sodelovanju z mengeško godbo je tudi letos organizi^ rala tradicionalno prireditev »Pod mengeško marelo«. Ve-lik kulturni dogodek za Mengeš — ni kaj! Letos se je oT-ganizator res potrudil in pri' reditev je imela kar šest predstav. Razobešeni so bil1 letaki, ki so občane vabili na to prireditev. Naj preidem k stvari, ki me teži. Seveda pa ne samo mene, ampak še dosti MenQ' šanov, ki so si prireditev želeli ogledati, pa jim to ni uspelo. Takoj ko so razobesili letake sem odšla v trgovino Pionir, kjer naj bi bila predpro-daja vstopnic. Prijazna pro-dajlka mi je lahko ponudila le stojišča in zatrdila, da v prodajo niso dobili niti enega sedišča. Ker nisem več mlada sem se ji lepo zahvalila in odšla. Že pred menoj in za menoj pa je odšlo praznil1 rok še veliko Mengšanov, k* bi si prireditev radi ogledali — sede. Sprašujemo se. kam je prireditelj oddal vsa sedišča? Saj je tudi nekaterim sindikalnim organizacijam postregel le z nedeljsko dopoldansko predstavo. Razumem, da so 'bile tudi za druge prireditve, za povabljene, rezervirane prve vrste. Toda sedaj kar šest predstav in vse oddano? Komu? Predlagam, da si v bodoče prireditelj prihrani stroške za plakatiranje, ali pa nanje pripiše: »predstava-e namenjena-e le povabljenim ali izbranim!« Mengeš je znan po tem. da si kulturne prireditve ljudje radi ogledajo, posebno z godbo ali znanimi ansambli-Tak način pa ljudi odbija in naj se prireditelj ne čudi. če v bodoče obiska na prireditvah ne bo. Tolažba, da bodo ljudje lahko slišali celotno izvedbo programa na radiu Ljubljana je dokaj klavrna, saj vsi vemo, da je gledanje predstave v živo, popolnoma nekaj drugega. Prireditelj naj se zaveda, da je tak način »delitve« vstopnic med Mengšani zbudil veliko hude krvi. Ogorčena Mengšanka Ho in o t ki a 1 Hc \ op fesi in V' H( in že dc dc H sa o ki le HUlTURfl IH HUlTURnS PRIREDITVE ovice iz kulturnega življenja: omzalske likovne umetnice v likovnem razstavišču S predstavitvijo mladih .lasbenikov, učencev Glasine šole Domžale, se je za-®'a otvoritev tradicionalne azstave likovnih umetnic Kise občine v preddverju ha-v *~ Likovnem razstavišču •»omžale. Uvodno besedo s Tatkim posvetilom mednarodnemu dnevu žena je imel »redsednik občinske Zveze jfulturnih organizacij Domžale Slavko Pišek. Na letoš-P razstavi je sodelovalo *St likovnih umetnic, ki ži-t"Jo in delujejo v naši občini, «rvic pa sta na taki razstavi sodelovali dve mladi akademski slikarki, ki sta končali likovno akademijo pred •rjfratkim, Majda Lužar iz nrreserij in Urša Žajdela iz ;i«Jomžal. Popolnoma prvič se je predstavila domžalskemu občinstvu Majda Lužarjeva z dvema slikama velikega formata. Morda bomo lahko njeno širšo predstavitev doživeli že letos. Druga novinka na razstavi Urša Žajdela se je s samostojno razstavo predstavila že pred kratkim. Zelo dobro pa občinstvo, ki zasleduje likovne razstave v naši občini, pozna dela Štefke Košir-Petrič, Vere Terste-njak Jovičič in Bernarde Zajec, saj se vse tri redno pojavljajo s samostojnimi in skupinskimi razstavami v naši občini. Vsekakor pa premalo poznamo odlično fotografi-njo iz Mengša Andrejo Pe-klajevo, ki je s šestimi tematskimi umetniškimi barvnimi fotografijami nakazala, Mladi literati pišejo: Hodim po travnatih bilkah Hodim po travnatih bilkah rn in sanjam o sreči, 0 tej zapeljivki opoteči, ki zapeljati zna, , a ujeti se ne da. Hodim po travnatih bilkah >.. opazujem ljudi, ir vsi so tako osamljeni q\ in tako se jim mudi, a 1 V nJiaovih srcih je veliko žalosti in skrbi. Hodim po travnatih bilkah in sanjam o sreči teh nesrečnih ljudi, želim, da v njihovih srcih ne bi bilo več osamljenosti, da bi bili vsi srečni brez skrbi in žalosti. Hodim po travnatih bilkah, sanjam o sreči, o tej zapeljivki opoteči, ki se vsakemu preda, le da jo ceniti zna. Marjana V ihanskem Kulturnem društvu so se lotili študija komedije Petra Ustinova »Komaj do srednjih vej«. da bi s samostojno razstavo zagotovo vzbudila veliko zanimanja za to umetnost. Zlata Fon v knjižnici Domžale Z zanimivo razstavo vitražev Zlate Fonove iz Dragomerja pri Brezovici se je tudi raz^ stavni prostor domžalske knjižnice vključil v slovesno počastitev dneva žena. K prijetnemu vzdušju sta na otvoritvi prispevali znana dramska igralka Jerca Mrzelova in kitaristka Milena Tomče-va. Zlata Fonova je razstavljala predvsem uporabne vitraže, se pravi namizne in viseče luči, ogledala in okna. Za marsikaterega obiskovalca je srečanje s tovrstnimi deli nekaj povsem novega, saj se z umetniškim vitra-žem pri nas ukvarja le peščica slikarjev. In kaj je vitraž za tiste, ki tega še ne vedo? To je predmet (svetilka, okno, ogledalo ipd.), oblikovan iz barvnega stekla, ki likovno zaživi v soju svetlobe. Lahko je povsem uporabne narave (največkrat), lahko pa je povsem samostojno likovno delo z lastnim umetniškim izrazom. Takrat pa potrebuje okrog sebe več prostora, kot ga je dala svojim razstavljenim delom v knjižnici Zlata Fon. Z malo bolj samokritičnim in manj sejemskim pristopom pri postavitvi bi razstava zagotovo več pridobila pri celostnem umetniškem vtisu. Božidar Jakac V Zdravstvenem domu V novem razstavnem prostoru — v jedilnici Zdravstvenega doma Domžale so v petek, 4. marca odprli razstavo del akademika, našega velikega slikarja in grafika Božidarja Jakca. To je v zadnjih treh letih že tretja predstavitev njegovih del v naši bližini in prva prav v naši občini. Predlani smo ga namreč dvakrat lahko srečali v t Galeriji Janeza Repanška na Rudniku, vendar obakrat v organizaciji občinske ZKO in Kulturne skupnosti Domžale, kjer je najprej predstavil serijo grafik pod naslovom »Partizanski obrazi« in nato še lesoreze, v Zdravstvenem domu pa so razstavljene risbe, ki so nastajale Otvoritev razstave grafik s partizansko tematiko Božidarja Jakca v Zdravstvenem domu Domžale. Avtorsko postavitev razstave je za Božidarja Jakca opravil Tomaž Bole. med slikarjevim bivanjem v partizanskih bolnišnicah leta 1944. Risbe so živo pričevanje takratnega življenja, srečujemo se z obrazi ranjenih partizanov, bolničark in s podobami lesenih bolnišnic v gozdu. Pretresljiva je njegova izpoved, še posebej ob motivih zbombardirane bolnišnice in bolniškega pokopališča. Kot je že v navadi, je ob otvoritvi razstave stekel tudi sproščen pogovor o slikarju in njegovem delu, vendar žal brez Božidarja Jakca, ki se otvoritve zaradi bolezni žal ni mogel udeležiti. Po uvodni besedi dr. Iva Pevca, ki je predstavil velikega slikarja, je povedal o razstavljenih Glosa: risbah nekaj besed Tomaž Bole. Božidar Jakac je bil velik prijatelj slovenske pesnice Lili Novy, katere 30-letnico smrti obhajamo prav v teh dneh. Likovno opremil in ilustriral je njeno pesniško zbirko »Temna vrata«. To je bilo tudi vodilo za recitacij-sko skupino zdravstvenega doma, ki je pod vodstvom dr. Mojce Zaje pripravila čudovit recital priznane pesnice. Nekaj pesmi je zapel tudi mešani pevski zbor zdravstvenega doma pod vodstvom Katarine Arčon-Žav-bi. Tretji kulturni večer je tako v teh prostorih uspešno izzvenel tudi v počastitev dneva žena. VLrl i 1 Pust ali računalništvo Če v kaj verujem, potem v razvoj tehnike in znanosti. Predvsem v razvoj elektronike in računalništva, ki je osnova vsega napredka. Toda kaj pomaga, ko se pa tako branimo in se ji trdovratno upiramo. Tehniki in predvsem računalništvu. To pravim jaz, ki sem star birokratski teleban, eden tisih, ki še verjame v pravljice in druge nemogoče strani. Kajti, če bi računalništvo moglo in smelo prodreti do »nas«, ki »vodimo svet«, bi pustni čas izgubil svoj čar, in veselja, ki se ga ob njem »nekateri« naužijemo, ne bi bilo več. »Mi« še vemo zakaj se otepamo elektronike, ki do stotinke sekunde registrira dosežene čase in rezultate. Mateja, Bojan, Primož in drugi dirkalni smučarji in športniki dobro vedo, da jim tudi .stotinke sekunde ne more dati, ne ljubi Bog, ne, še tako pomembni strici ali kake druge rodbinske in druge veze, če si jih sami, pod elektronskim očesom ne prismučajo. Za »nas« je računalnik naša vest in srčnost, pa zato pustne radosti in norčije včasih razpote-gujemo skozi vse leto. A ni bilo hecno, ko smo na osrednji pustni prireditvi prisodili prvo nagrado nič kaj ugledni in izvirni maski, cel kup odličnih, originalnih in res lepih pa prezrli v brk nabito polni dvorani, ki nas je potem, v znak protesta, upravičeno izzviž-gala, da so ušesa pokala in, da so celo po računalniškem sistemu nagrajene maske v svoji poštenosti čutile, da je nekaj narobe, da tega ne zaslužijo. Ja, računalnik bi omenjeni primer najbrž pravičnejše razsodil. Ampak potem ne bi bilo hecno in se ne bi imeli o čem pogovarjati. No potem, smo ob našem kulturnem prazniku, ki sovpada v pustni čas, pripenjali in podeljevali odličja »naj-naj« zaslužnim, za razvoj kulture, kajpak po svoji vesti in srčnosti. Če bi računalnik bil in odločal, bi morda lučke rdeče in zelene, pa še kakšne, s stotinkami točnosti migotale gor in dol, potem bi bilo na monitorju morda napisano kako drugo ime (pravim, morda) in pustni čas bi s tem izgubil svoj pomen in privlačnost. Saj si želimo vse po starem, ne pa elektronsko točno, a ne. Strici in drugi rodbinski člani, ki računalništva nimajo radi, bi bili potem večkrat jezni na tehniko, da jim hodi v zelje. Tudi Fikretu in njegovim se je antiračunalni-ški sistem obnesel. Se zdaj si po načelu »ti meni, jaz tebi« pripenjajo odličja. Če si kaj želim, si to, da bi pustne šege in navade v nas in med nami ne izumrle in da bi »bremze« v prodoru računalništva dobro prijemale. Z našega področja je vredno omeniti samo še hribolazništvo, pri katerem še vedno drži star pregovor: »Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor«. »Mi« v ta pregovor verujemo, ga spoštujemo in se ga seveda držimo, še posebno, ker nam je računalništvo naklonjeno pri tem. Naklonjeno zato, ker ga ni in nam ne more pomagat v miselnost »kaj je prav in kaj ni«. Najdeta se dva nor... — ne norca jima ne bomo rekli, čeprav sta šla na GORO. Oba imata korenine na Tuhinjskem. Se pravi, trme in vztrajnosti ničkoliko, čeprav oba zdaj živita tu, med nami. Silvo Karo in Janez Jeglič. Alpinista, plezalca, da jima svet nima para, ker njihova strokovnost, pogum in moč mejita že skoraj na norost. Vzpon, ki sta ga opravila sama na bolj špi-často goro, da si bolj, špičaste ni mogoče zamisliti Carro Torre v Argentini, je bil tako fantastičen, iako enkraten, nepremagljiv in nor in s tako krvavim polom dosežen, da je vzbudil pozornost vsega alpinističnega sveta. Veliko diflednih tujih časopisov je pisalo o tem podvigu in tudi naše ni skoparilo s priznanji našima alpinistoma in športnikoma, le »mi«, domači športniki, trdovratno molčimo še zdaj kot takrat, ko sta nas fanta prosila za finančno pomoč. In ker računalnikov nimamo, kot rečeno, smo si to pustno šalo lahko privoščili, sicer bi svetile in brizgale same rdeče lučke. Nič jima nismo dali, še priznamo ju ne, saj nista v kategoriji športnikov, ki dosegajo vrhunske rezultate, pomembne za naše področje. Kaj pa potem, ko sta morala sama, pa prav sama trkati na številna vrata privatnikov in uglednih družbenih organizacij. Celo izvršili svet naše občinske skupščine je široko odprl in tudi znatno denarno pomagal fantoma. »Mi« pa ne, pa basta. Nor je tisti, ki gre gor. Prav jima je. Pa ne, da ne bi imeli denarja. Imamo ga. Toliko, da ga mečemo kot svinja. Joj, kako ga mečemo. Seveda si upamo gledati v oči vsakomur s trditvijo, da imamo čisto vest, ker se zavedamo svoje nedotakljivosti. No, pa s Fikretovci to godrnjanje nima kdo ve kakšne zveze, razen te morda, da bi s po neumnosti zapravljenim denarjem, domorodci izpod gore Cerro Torre v Argentini znosili našima nepriznanima junakoma kdo bi vedel koliko kil vrvi, tik pod goro, ki sta jo kot Slovenca, naše gore lista, pred vsemi na svetu prva osvojila. Najbrž bogovi že vedo, zakaj omogočajo nabavo in uporabo računalnikov enim, drugim pa ne. Tako, čisto nestrokovno si upam trditi, da zaradi pestrosti našega, ljubega, vsakdanjega življenja. Ali pa je še kaj drugega vmes. Pust vsekakor je Andrej Zaje 1 ! i I Premiera v Ihanu - zmaga upornosti Po temni, prazni, a tako domači cesti hitim in premišljujem. Le kje vzamejo toliko energije, toliko elana, da vztrajajo skoraj vsak večer, vsak večer že ves december, januar in februar. Pridem v razsvetljeno dvorano ihanskega kulturnega doma. Znajdem se sredi ljubiteljev gledališča, sredi ljudi, ki se trudijo, da bi postali junaki novega gledališkega dela. Poslušam, gledam in občudujem: našega generala Andreja. Ga poznate? V Ihanu ni nikogar, ki bi mu bil neznan: igralec, režiser, častni član našega društva. Vedno znova išče in odkriva. Notranja moč, ki te prevzame, prehaja na mlajše. Veliko jih je: Martina, Tone, Janez, Štefka, Mirjam, Karli, Matjaž, Renata, Vida, Niko, Andreja. Gledališče odkrivajo že vrsto let. Želijo si kvalitete. Odlično sodelujejo z režiserjem Jožetom Vozny-em. Plezajo, plezajo in se vzpenjajo zavedajoč se velike resnice — sporočila igrane komedije: NIKOLI NI MOGOČE DO VRHA -VEDNO, KOMAJ DO SREDNJIH VEJ. Ob koncu meseca marca, v okviru abonmajske ponudbe DPD SVOBODA Ihan načrtujejo premiero: Peter Ustinov KOMAJ DO SREDNJIH VEJ Režija: JOŽE VOZNT Verjemite mi, ta dan in ob ponovitvah komedije bo v Ihanu kulturni praznik. A. L. Doživetje v mengeškem Kulturnem domu Večer folklornih plesov Delavsko kulturno društvo Svoboda Mengeš s svojo sekcijo Folklorno skupino nam je pripravilo ob dnevu žena prijeten večer folklornih plesov. V programu so nastopile Folklorna skupina Šolskega kulturnega društva Matija Blejca-Matevža, Folklorna skupina Svobode Mengeš in gosti iz Ljubljane, člani akademske folklorne skupine France Marolt. V uvodnem delu je Betka Mihelič najprej predstavila vsako skupino in program, ki so ga imeli pripravljenega za to priložnost, kasneje pa smo si vse te plese seveda lahko tudi ogledali. Najprej je nastopila Folklorna skupina ŠKD OŠ Matija Blejca-Matevža. Razdelili so se v tri skupine. Najmlajša — skupina prvošol-cev in drugošolcev — nam je predstavila lastovičje cvrčanje, materino bujenje otrok, vaganje ptičkov in še nekaj pesmic iz etnografskega gradiva Mengša in okolice. Skupina četrtošolcev se nam je predstavila z belokranjskimi plesi, za njo pa je nastopila še skupina sedmih razredov, ki so povedali nekaj zanimivih ljudskih zbadljivk, prikazali pa so tudi ruvanje buč. Vse tri skupine so svoj nastop odlično opravile, ob tem pa je treba posebej pohvaliti Štefko Mlakar, ki ima tudi največje zasluge za folkloro v Mengšu, saj delujejo sku- pine na šoli že od leta 1971. naprej, vsi plesalci pa so tako rekoč izšli iz šolskih folklornih skupin. Za glasbeno spremljavo sta se potrudi- Tradicija dela s folkloro in folklornimi skupinami pom samo še okrepi... Mladi so temelj, na katerem velja graditi prihodnost folklornega glasbenega izraza. Tone Ravnikar: Domžalska domača -vulgo imena Stob Št. 38. Vulgo ime Rodetova, kasneje Flisova kaj- Ta nekdanja Rodetova, kasneje Flisova kajža je spadala pod Lambergov kanonikat. V letu 1929 je ta domačija zapisana kot Taborska cesta št. 11, od leta 1955 dalje pa kot Tabor št. 12. Prvi lastnik te domačije je bil Mihael Čolnar in to po statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1811. Kasneje so tu stanovali Miha Friškovec in njegova žena Jera ter hčerki Mica in Liza. Za njim so tu stanovali Uršula Urbane in njeni otroci: Jurij, Jakob in Janez. Kasneje so tu stanovali: Jožef Flis, rojen 1799 in njegova žena Polona rojena Čolnar. V zakonu so se jima rodili otroci: Valentin, rojen 1826, ki se je poročil z Lucijo Možina iz Zgornjih Domžal št. 1., Jakob Flis, ki se je poročil z Marijo Ogrinc, Janez, Maiija, ki se je poročila z Janezom Markužičem iz Zgornjih Domžal št. 46, Jožef, rojen 1835 in Jožef, rojen 1837 ter Pavel, rojen 1839. Tu je živela tudi Mica Flis, vdova, rojena Kolenc, rojena 1783. Jakobu Flisu in Mariji Ogrinc se je v zakonu rodil sin Matevž, ki je bil rojen 1858. On se je poročil s Frančiško Dečman. V zakonu so se Jakobu Flisu in Mariji Ogrinc rodili otroci: Martin, Marija, Karjeta, Jakob in Jožef. Matevžu Flisu in Frančiški Dečman so se v zakonu rodili otroci: Marija, Karel, Jakob, ki se je poročil s Kristino Tičar iz Spodnjih Domžal št. 3 in Ivana, ki se je 1932 poročila z Antonom Ravbarjem. Prvi gospodar, ki ga zasledim v zemljiški knjigi sod-nije Domžale je bil na podlagi kupne pogodbe iz leta 1867 Jakob Flis iz Stoba. Zemljišče je tokrat spadalo pod graščino Ve-lesovo. Se pred tem je pa stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje spadalo pod župnišče Mengeš, kar je pod izročilno pogodbo iz leta 1857 dodeljeno Jakobu Flisu iz Stoba št. 38. Na temelju izročilne pogodbe iz leta 1897 se vkniži lastninska pravica v korist Matevža Flisa iz Stoba št. 38. Na temelju izročilne listine iz leta 1920 in dednega dogovora iz leta 1920 se je vknji-žila lastniška pravica za Frančiško Flis iz Soba št. 38. Na temelju prisojilne listine iz leta 1929 se je vklnjižila lastninska pravica za Karola Flisa iz Stoba št. 38. Stob Št. 40. Vulgo ime pri Zeljarju, Kovaču in nazadnje pri Kušarju. Ta polovični grunt je spadal pod graščino Čemše-nik. V letu 1929 je ta domačija zapisana kot Ljubljanska cesta ' št. 24, od leta 1955 dalje pa kot Ljubljanska cesta št. 31. Prvi lastnik te domačije po statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1811 je bil Tomaž Pre-mek roj. 1801 in njegova žena Helena, roj. Mušič, rojena 1. 1793. V zakonu so se jima rodili otroci: Jernej, roj. 1822, Marija, roj. 1825, Tomaž, roj. 1828, Elizabeta, roj. 1830 in Jožef roj. 1834. Tu so stanovali tudi Jožef Cesar, kajžar, roj. 1826 in njegova žena Marija Vojska. V zakonu so se jima rodili otroci: Marija, (1808) Uršula, (1813), Marjana, (1810) in Helena, (1825). Poleg tega so tu stanovali še Janez Pavlin in njegova žena Jožefa, rojena Kregar in otroka: Frančiška, (1867) in Marija, (1876). Za njim je postal gospodar te domačije Jurij Pavovec, roj. 1811 in njegova žena Marija, roj. Trdina roj. 1825. V zakonu so se jima rodili otroci: Marija, (1846) Ivana (1848), ki se je 1875 poročila z Antonom Watzakom iz Stoba št. 4, Marjana, (1850) Helena, (1853), ki se je 1883 poročila z Jožefom Flerinom iz Zgornjih Domžal št. 25., Jera, roj. 1855, Ana, (1856); ta se je 1881 poročila z Ivanom Pavlinom iz Zgornjih Domžal št. 9. Janez je bil roj. 1. 1856, Terezija 1. 1858 in Katarina 1. 1861. Za njim je postal lastnik te domačije Franc Kušar, vulgo Ze-ljar, ki je bil rojen 1869 v Kozar-jah, župnija Dobrava, pri Ljubljani in se je 1899 poročil z Marijo Pleško iz Kozarij št. 12, (roj. leta 1875). V zakonu so se jima rodili otroci: Rozina, ki je bila rojena 1900 in se je 1932 poročila z Valentinom Brojanom, Jernej (roj. 1902) in se je 1932 poročil z Ivano Steiner, Marija, (roj. 1903) in se je 1939 poročila z Andrejem Gostičem, Franc, roj. 1905, ki se je 1934 poročil z Ivano Legat iz Viča, Anton, roj. 1907, Ivana, roj. 1909, Janez roj. 1910, Frančiška, roj. 1912, ki se je 1933 poročila z Antonom Pezdircem. Jerneju Kušarju in Ivani Steiner so se v zakonu rodili otroci: Ivana, roj. 1933, Karel-Jernej, ki je bil rojen 1934 in Vincenc, ki je bil rojen 1938 in se je 1969 poročil z Ivano Smeje. Prvi gospodar te domačije, ki ga zasledim v zemljiški knjigi sodišča Domžale je bil na podlagi izročilne pogodbe iz leta 1844 Jurij Pavovec iz Stoba št. 40. Na podlagi zakonskega akta in poročnega lista iz leta 1883 je bila lastninska pravica te posesti vknjižena na Jožefa Toniga iz Stoba št. 40. Temeljem kupne pogodbe iz leta 1899 je bila lastninska pravica vknjižena na Franca Kušarja iz Stoba št. 40. Temeljem ženitne, izročilne in dedne pogodbe iz leta 1932 pa je bila lastninska pravica te posesti vknjižena na Jerneja Kušarja iz Domžal, Ljubljanska cesta št. 24. la Robi Stopar in Pavel Jer-še. V izredno dobri luči se je predstavila tudi Folklorna skupina Svobode Mengeš. To skupino sedaj že poldrugo leto vodi Franc Jerič, ki je odraslo folklorno skupino prevzel od Brede Kurzvveilo-ve, ki je skupino vodila dobrih devet let in z njo dosegla lepe uspehe. Skupino je ,dolga leta spremljala s svojo neutrudno harmoniko Pepca Blejc, sedaj pa njeno delo nadaljuje harmonikar Franci Orel, kateremu sta se ta večer pridružila še Bojan Če-pon in Primož Kosec. Skupina se je predstavila s Ta potrkano, s poljanskimi, štajerskimi in mengeškimi plesi. Treba je poudariti, da se je skupina izkazala z izredno lepo odplesanimi plesi, k lepšemu videzu pa je pripomogla še novejša in bogatejša obleka. Vodja skupine Franc Jerič je tudi dolgoletni plesalec pri akademski folklorni skupini France Marolt, tako da svoje znanje lahko lepo prenaša mengeškim plesalcem, kar se je v sporedu še posebno lepo občutilo. Vmes so nastopali gostje iz Ljubljane, člani AFS France Marolt. Po smrti velikega etnologa in folklorista Franceta Marolta je glasbeno delo dolga leta nadaljevala Tončka Marolt, njegova žena, plesno pa Marija Šu-šterjeva, zdaj pa ga odlično opravlja Mirko Ramovž. Skupino zdaj vodi in jo spremlja Leben Zmago. Predstavili so se nam z belokranjskimi in rezijanskimi plesi, z banatskim fantovskim nadigravanjem, kjer polovica plesalcev prevzame žensko vlogo, zaplesali pa so tudi vlaške in bunjevačke plese. Prav gotovo je bil nastop akademskih plesalcev višek folklornega večera, saj so bili vsi plesi izvedeni mojstrsko, strokovno in brezhibno. Do zadnjega kotička nabita mengeška dvorana je ves čas z navdušenjem spremljala vse plesalce, tako najmlajše kot domače folklo- riste in goste iz Ljubljani popolnemu zadovoljstvu spontanemu navdušenju so veliko pripomogle tu' vobarvne noše, žvižgi in tje, vse tisto pač, kar spa originalnim plesom. Na koncu je predsedi, mengeške Svobode Slat Pišek vsem ženam zaž< veliko lepega ob prazn vodjem folklornih skupin je podaril knjižno darilo, mača folklorna skupina; AFS France Marolt sta poslovili skupaj s pes Nocoj je pa en lep večer prav gotovo je tudi bil. Vesna Sive' Popravila pralnih strojev ZALEZINA IZTOK Levstikova 11, Domžale SPREJEM NAROČIL: vsak delovnik od 7«> do 10<» in od 1400 ^oo Httltta: _J*"oJLjiiii—I L_--—-TT - i i ■ > I i 1 * 1 1 ' —i r POZDRAVLJENI! 2000 2000 2000 2000 2000 2000 Monitor kaže — leto 2000 je, povsod so vesoljski taociji že pripravljeni. Vsi ljudje bi radi v vesolje šli, na Zemlji so samo še atomske smeti. 2000 2000 Ves svet je atomsko smetišče postal, nikjer ni zelenja, ni več planjav. Povsod so odpadki in tovarniške smeti, okolje popolnoma zastrupljeno, le kako naj človeštvo tu živi. Odgovora ni, vse je pusto, Zemlja razpada, življenje se uničuje pred našimi očmi. 2000 2000 Mar je človek z razvojem to želel, uničiti svet, kjer se je rodil in razvil, mar je delal zato, da uničen bi bil? 2000 2000 Kdo, le kdo bo odgovore na vsa vprašanja dal? Nihče, nihče ne bo odgovore dal, krivci so skriti, ne vidijo jih naše oči. Za vedno bodo ostali neznani, z veseljskimi taxiji bodo v vesolje pobegnili. In ljudstvo, kaj naj ljudstvo stori? Nič več se storiti ne da, usoda človeštva je zapečatena, le še trenutek je do popolnega uničenja. 2000 2000 Pogonski motorji so že vključeni. Z izstrelitvijo bo prišlo do maksimalne prekoračitve maksimalno dovoljene doze sevanja. To bo človeštvu na Zemlji prineslo SMRT. Zadnje odštevanje se začelo je; 10 — 9 — 8— 7— 6 — 5 — Zemlja že drhti, 4 — 3 — 2 — 1 — 0 — vžig in izstrelitev, kaj temu sledi? Nekje daleč v prostranem vesolju se zasliši eksplozija, krik človeštva, ki ga več ni. Povsod praznina, povsod tišina. Nikjer ni ničesar, izbrisani so sledovi življenja. Tu se je končala zgodovina človeštva. 2000 2000 2000 2000 2000 MD MLADI MLADIM udi letos 'rigadirski :dravo Kljub vedno večjemu hiranju novih oblik pro-Povoljnega dela pa tudi pri L ? y Sloveniji ohranjamo *kcijJ k,as5čmh mladinskih L ^ar«di večnega problema 'n«nciranja mladinskih de-. Vn,n brigad in vprašanja [""udiranja brigadirjev, pri-.?Itev posameznikov za »uhod v brigado in vedno *cJemu zanimanju mladin-v za posebne oblike pro-lovoljnega dela, bomo letos zvedli samo 6 akcij v Slove--lJ/' od tega 4 zvezne. Gradita , ° n<>ve ceste, vodovo-' Elektrificirali odmaknjeni- .Je m predvidoma revi-a»zn-ali rudnik v Zasavju, l e,r dokončni program še ni u>locen, vemo le to, da so vezne akcije letos predvidele v Suhi Krajini, slovenske gorice in Goricam za cetrto pa se potegu. eJo Gorjanci, Kozjansko in Brkini. Republiški akciji pa sta v Zasavju in Beli Krajini. Letos bomo ppiskušali z boljšim programiranjem pridobiti čim več brigadirjev, zato smo že naročili večje število plakatov različnih dimenzij, na voljo je več video-kaset o MDA, poskušali bomo prodreti na radio, TV, naredili bomo tudi bedge, obešanke za javni transport in podobno. Predvidoma naj bi na klasičnih akcijah sodelovalo okoli 2000 brigadirjev, seveda v Sloveniji. Obvezno naj bi za brigadirje zagotovili ustrezen standard po izredno strogih merilih, ki jih je pripravila republiška konferenca ZSMS. Zato je tudi precej akcij izpadlo iz programa. V Domžalah letos ne bomo imeli klasične brigade, lahko pa se prijavite na Ob- činsko konferenco ZSMS Domžale za katerokoli akcijo v Sloveniji, saj bodo tudi druge občinske konference naredile podoben razpis in bomo ustanovili regijsko brigado oz. se lahko pridružite katerikoli občinski brigadi. Vse ostale podrobnejše informacije pa dobite na O K ZSMS Domžale, Ljubljanska 70/II-nadstr. osebno ali na telefonsko številko 721-790. Dobro premislite, vprašajte in se odločite. Tudi klasično delo s krampom in lopato je ponekod še kako potrebno. DRAT n< u u di a id idi a< ž< OK ZSMS Domžale in 00 ZSMS Preserje Za vse mlade, ki so radovedni Vabimo vse zainteresirane gledalce, poslušalce izpraševalce in neme opazovalce, ki jih zani-ma življenje na kitajski strani Tibeta, da se udeležite predavanja z diapozitivi z naslovom »Z vlakom preko (Sibirije do Kitajske!« Predavanje bo 8. aprila 1988 ob 18. uri v prostorih osnovne šole Radomeljske čete Preserje. Predaval bo sekretar OK ZSMS Martin Grošelj, ki se je te dni vrnil z dolgega popotovanja po vzhodnih deželah. Vsi, ki vas zanima življenje na Kitajskem vabljeni na predavanje, ki bo popestreno z najnovejšo kitajsko disco glasbo. ZANIMIVO! Vljudno vabljeni OO ZSMS Preserje Dopisujmo si! Dopisovanje je pri mladih prisotno dolga leta. Tudi na naši šoli je to dopisovanje zelo živahno. Povezali smo se z osnovno šolo na Norveškem. Učenci te šole si želijo dopisovanja in stikov z nami. Ce želite spoznati Norveško deželo in norveško mladino, jim pišite. Norveški učenci bodo vaših pisem zelo veseli. Predstavite svojo razredno skupnost, šolo, mladinsko organizacijo. Norvežanom predstavite tudi našo deželo. Pišite o vsem mogočem. Na Norveško pišite v angleščini ali v nemščini. V dopisovanje se lahko vključi novinarski krožek. Naslov norveške šole: MELY SKOLE N-8174 MELY NORVVEGEN ali NORGE ali N0RWAY Učenci so poslali tudi nekaj posameznih naslovov: VVenche Kristiansen (15 let, dekle) Cecilie Pettersen (14 let, dekle) Mona Tvenning Hansen (15 let, dekle) Hanne Hansen (15 let, dekle) Svein Klausen (15 del, fant) Renate Kristensen (15 let, dekle) Dve dekleti si želita dopisovati skupaj. To sta: Anne Helene Helgesen (15 let) in Sonny Olsen/ 14 let) Else Andersen (13 let, dekle) Linda Mel0ysvnd (13 let, dekle) Monica R0shagen (14 let, dekle) Veliko sreče vam želimo pri dopisovanje mladinci z osnovne šole Janko Kersnik Brdo. DPM Mengeš Kopica dela, načrtov! Mengeško društvo prijateljev mladine tudi letos nadaljuje z zastavljenimi programi. Že na začetku leta Ph je izvedlo kar nekaj zelo odmevnih, pred seboj pa nnajo še veliko načrtov. O tem sem se pogovarjal s Štefko Mlakar, predsednico DPM Domžale, ki je med drugim pohvalila aktivno predsednico mengeškega društva Tanjo Blejc. Letos je ob 8. marcu DPM Mengeš napisalo in razposlalo <*z petdeset čestitk ženskam, ki jih drugače ne spomnijo v drugih sredinah, poleg tega pa J? organiziralo ob dnevu žena "•Užabno srečanje v prostorih P°d odrom Kulturnega doma za vse tiste ženske, ki so tako ali nrugače veliko prispevale k raz-v°ju kraja. V Klubskem prosto-^ se je zbralo okoli 25 zaslu-?enjših Mengšank, ki jih je v In»enu SZDL pozdravila predsednica Angelca Kržan, v imenu "fugih družbenopolitičnih orga-n>zacij pa Slavko Pišek. Slednji |e tudi predlagal, da bi postalo j® srečanje tradicionalno in da 01 ga prirejale v prihodnje skup-n° vse organizacije v krajevni skupnosti. Predvsem pa so se "Ogovorili, da bi morali v aktivne vrste pridobiti več mladih kfajank, posebno priseljenk, ki Dj _se lahko veliko aktivneje vključevale v razne organizacije 1,1 društva. V bistvu naj bi šlo za večjo povezovanje v krajevni skupnosti, dan žensk pa je idejna priložnost za to. Na prvem t°vrstnem srečanju je bil izve- den tudi pesniški recital na temo otrok — mati, ki ga je izredno rahločutno pripravila prof. Nada Cotman, tako da je imel večer tudi umetniški pridih. Na ploščadi pred osnovno šolo je bila letos izvedena velika maškarada, ki jo je prijetno vodila učenka Simona Kolenko. Izvedene so bile raznovrstne igre in tekmovanja, ves čas so maškare ob posneti glasbi na ploščadi tudi zaplesale, poleg tega pa so se lahko tudi posladkale. Letos je bilo videti nekaj več izvirnih mask, kar morda pomeni, da imamo starši nekaj več časa za otroke ali pa manj denarja za kupljene maske. Krajani pa so pogrešali sprevod po ulicah Mengša, ki bi ga bilo treba pravočasno prijaviti, vendar to ni bilo storjeno in zato vodstvo ni hotelo tvegati. Obljubilo pa je, da bo sprevod prav gotovo prihodnje leto, po možnosti z Mengeško godbo vred, torej z glasbo, kot se za pustno rajanje spodobi. Med zadnje najpomembnejše aktivnosti mengeškega društva prijateljev mladine pa sodi ure- ditev in oprema odprtega otroškega igrišča pred šolo. Dogaja se, da prihajajo tako na tenis igrišče, kot na ploščad starejši otroci in seveda tudi starši, najmlajši pa nimajo kaj početi. V celotnem načrtu ureditve športnega parka 8. julij je bilo seveda tudi odprto igrišče za najmlajše, ki pa bo urejeno v naslednjih mesecih. Natančni načrti so že pripravljeni, ogrodja za igrala se že izdelujejo pri Pungerčanu, Gozdno gospodarstvo Kamnik je dalo les za klopi in mize, Slovenijales iz Preserij je prispevalo plohe za sedeže okoli igrišča, mengeška krajevna skupnost je prav tako priskočila na pomoč, tako da bo igrišče bržčas kmalu nared. Gre predvsem za gugalnice, plezal-niče, mize in klopi, torej za vse tisto, kar najbolj nujno potrebujejo najmlajši za igro. DPM Mengeš računa, da bodo pri postavitvi, pri betoniranju in nasploh pri dokončni ureditvi pomagali tudi nekateri starši, prav tako pa prosijo za nadaljnjo pomoč tako organizacije kot posameznike, da bi se odprto otroško igrišče v prostoru med šolo in gozdom resnično dokončno uredilo. Po domovih bo poslano obvestilo, v katerem bodo zaprosili za pomoč, nekaj staršev pa je že vnaprej potrdilo udeležbo na udarniški akciji betoniranju in postavljanja igral za najmlajše. Priskočimo vsi, da bo park na pomlad še lepši in funk-cionalnejši! I. Sivec Jamarsko aktivnost v domžalskem društvu Simon Kobič vse bolj v roke jemljejo mladi. Poziv mladini! Marko Orehek z Gorjuše na poti v Majčevo brezno. S to akcijo so jamarji opravili že letos. Če te veseli raziskovanje kraškega sveta? Za vse, ki jih veseli raziskovanje jam, kraških pojavov in odkrivanje naravnih podzemeljskih lepot, bodo domžalski jamarji priredili srečanje. Prvo tako srečanje mladih raziskovalcev in srečanje s kraškimi pojavi in njenimi lepotami bo v soboto, 2. aprila. Udeleženci se bodo zbrali ob 10. uri dopoldne pri Jamarskem domu na Gorjuši. Jamarji vabijo zlasti mlade, da se tega srečanja v čimvečjem številu udeleže. Stane Stražar Kaj je to: Indija -dežela čudes Indijo poznamo kot deželo začimb, raznih ljudskih običajev, pripovedk in bajk. Njena glasbena plat je nepoznana, skrivnostna, nam Evropejcem tuja. Ko zvemo kaj o tem pojmu Indije, spoznamo, da je ta čudovita glasba prijetna za uho, občutljiva vendar izredno težka za izvajanje. Nas učence 7. in 8. razredov osnovne šole je pobliže seznanil z Indijo in njenimi čudesi Martin Lumbar. Martin je bil v Indiji že večkrat, kjer se je izpopolnil tudi v spoznavanju tamkajšnje glasbe in v igranju na razne inštrumente. Zapel nam je nekaj indijskih pesmi, se spremljal s Sitarjem in zaigral tudi na tabli. Te pesmi so razne Bogove in lepote Indije. Pokazal nam je nekaj diapozitivov. Pripovedoval nam je o učenih možeh, ki so ponavadi učitelji in ki vzamejo v poduk nekaj učencev. Mladenič, ki se hoče izpopolniti v spoznavanju glasbe, obrti, branja zvezd in drugih mojstrovin se preseli k učitelju za 7 let in mu je čisto vdan. Zanimivi so tudi svečeniki, ki pustijo družino, se odpovejo bogastvu in urejenem življenju. Vso svojo obleko in premoženje vržejo v reko Ganges, nato pa hodijo po Indiji in iščejo resnico. Odeti so samo v oranžno haljo, po tem jih tudi spoznamo, in s seboj nosijo kanglico za hrano. Ljudje v Indiji so zelo prijazni. Ko vidijo, da se pripelje kak tujec, se hočejo na vsak način z njim pogovarjati. Sprašujejo ga s kot je, kaj bo delal, ime in priimek ... Obstajajo ljudje, ki berejo z zvezd. Ti ljudje mimoidočim povejo, kdo je njihov oče, mati, iz katerega mesta prihaja, koliko otrok ima, in kaj je po poklicu. Ob tem kratkem predavanju smo veliko izvedeli o Indiji, ljudeh, o njihovi navadi in običajih. Zvedeli smo, da je Indija prav tako lepa dežela, kot so druge, da tudi tam živijo ljudje, ki so radi veseli, srečni, ki ljubijo mir in hrepenijo po prijaznem nasmehu in lepi besedi. Martin Lumbar se sedaj ponovno odpravlja v Indijo, kjer bo ostal dve leti. Tam se bo izučil za mojstra klasične indijske glasbe. Ko se bo vrnil, nam je obljubil, da bo ponovno z na- mi. Bajrič Frida (OS J. Kersnik Brdo) Pošteni najditelj! Dne, 12. 3.1988 ob 12. uri sem izgubila v Domžalah (nasproti postaje milice) rdečo denarnico, z večjo vsoto denarja. Ta denar mi veliko pomeni, ker ga potrebujem za plačilo šolskih obveznosti. Sem namreč dijakinja in me je ta izguba denarja še posebej prizadela. Lepo prosim poštenega najditelja, da mi denarnico in denar vrne, oziroma pokliče na tel. številko: 722-455! Hvala, hvala! Center za obveščanje in propagando -COP Vsi, ki berete Občinski poročevalec, ste mnogokrat zasledili članek pod katerim je bila pod imenom napisana kratica COP. Se kdaj vprašate oziroma sploh veste kaj pomeni ta kratica? COP — Center za obveščanje in propagando. In kdo so člani COP-a? To so sami mladi ljudje, vsi ki bi radi postali dobri novinarji in vam bi prek občinskega poročevalca posredovali čim več zanimivih novic, dogodkov in zanimivosti v naši občini. Na zadnjem sestanku smo se odločili, da vam predstavimo utrinek z našega sestanka. Kot na vsakem je tudi na tem Nataša pripravila pozdrav in govor. Seveda bomo storili vse, kar moramo, smo začeli trkati drug drugemu na prsi. Pogovor je torej stekel. Ker smo začutili lakoto in žejo se je Nataša izkazala in nam s pomočjo Danice postregla s piškoti in sokom. Vsakdo je povedal, kaj je pripravil za ta sestanek, pokazal članek, ali kaj podobnega. Po tem pregledu je sledil razgovor o tem, kakšni so bili novoletni žttri v okolici Domžal. Nato je prišla na dnevni red točka, kaj moramo pripraviti za naslednji Občinski poročevalec. Kako bi lahko popestrili naše sodelovanje v Občinskem poročevalcu, je bilo naslednje vprašanje, sprememb željne množice. Predlogi so deževali, da ni bilo več kam z njimi. Trudili se bomo, da bomo napisali čim boljše prispevke za časopis. Vsi polni želja in načrtov smo se po uro in pol urnem sestanku odpravili domov. »Vidimo se po počitnicah«, je še uspela zaklicati Nataša. Ne smete nam za:neriti, če smo en del iz našeg t sestanka opisali bolj na šiljiv način. Delo v našem centru poteka zelo resno, k« c je tudi v zadnjem času op;:., ili. Upamo in želimo, da vam bi bili naši prispevki še naprej všeč. Pa tudi vsake kritike bomo zelo veseli, saj nam bo pomagala popraviti napake. Lepo vas pozdravljajo vsi člani COP-a! Maja Rems in Alenka Glavač (COP pri OK ZSMS Domžale) Prejeli smo Razmišljanje o članku »Z metlo po kadrovski politiki«, katerega podpisnica je Meta Pometa, objavljen pa je bil v Občinskem poročevalcu št. 3, dne 22. februarja 1988. Zgoraj omenjeni članek sem pazljivo preči-tal in ga skušal tudi nekoliko preanalizira-ti, kajti kadrovska politika je po mojem mnenju eno najobčutljivejših in tudi najodgovornejših del v vsaki organizaciji in v vsakem sistemu. Zato menim, da se zadeve, ki se tičejo kadrov in kadrovanja ne more in ne sme posploševati, pa tudi ljudje, ki se ukvarjajo s kadrovsko politiko in kadrovanjem, bi morali biti najpoštenejši, najobjektivnejši in tudi sicer najkakovostnejši v vseh pogledih! Sam članek vsebuje nekaj protislovij, tudi nekaj žalitev nekaterih kadrov, prav gotovo pa tudi nekaj dejanskih ugotovitev. Pisec, ali kdorkoli se že skriva za!i izmišlje1-* nim imenom »Meta Pometa«, bi se po mojem prepričanju moral najpreje analitično poglobiti v dejansko stanje kadrovskega sestava na vseh ravneh na območju celotne občine, pa tudi republike, republik, pokrajin in ne nazadnje tudi Zveze! Če to ni storil pisec, menim, da je to dolžna storiti Socialistična zveza delovnega ljudstva občine Domžale, čit;ar glasilo je Občinski poročevalec, kajti v omenjenem članku so določene navedbe, ki prav lahko nanesejo nepopravljivo škodo v nekaterih delovnih organizacijah in posredno tudi v drugih organizacijah. Osebno poznam delovno organizacijo v naši občini, katero vodi direktor, ki ima formalno samo srednje šolsko izobrazbo, je pa v svoji stroki eden najboljših, če ne najboljši v Jugoslaviji in tudi delovna organizacija, katero vodi zelo uspešno že vrsto let, je med najuspešnejšimi po vseh ekonomskih pokazateljih v naši občini, posledica tega pa je tudi zelo ugodna politična klima, razvitost samoupravnega sistema in delovnega razpoloženja delavcev v samem kolektivu. To je samo en primer, v ob- čini pa jih je prav gotovo še več. Na drugi strani pa poznam tudi delovne organizacije v naši občini, ki jih vodijo direktorji s fakultetno izobrazbo, pa so neprimerno manj uspešne, če ne celo v izgubi. Seveda tudi v teh slučajih ne gre posploševati zadev, kajti poleg uspešnega kakovostnega vodenja delovnih organizacij pri nas igra zelo veliko vlogo tudi družbeno-ekonomski instrumentarij, od cen pa preko deviznih in zunanje trgovinskih predpisov, pa vse tja do bilančnega obračuna! Samo neizpodbitno dejstvo pa je, da sama formalna šolska izobrazba prav gotovo še ni jamstvo za uspešno vodenje delovnih organizacij, ali pa tudi drugih ustanov! Tako kot mora imeti uspešen likovni umetnik, pesnik ali pisatelj prirojen dar za svoje ustvarjanje, tako mora vsaj približno enako imeti tudi dober direktor, ali drug poslovodni dela-: vec; • pffifojtirte sposob -»H»tetifW1$&,šno vode-nje^e.Idviie' organizacije, vćdehje proizvodnega procesa, financ in podobno. Prav gotovo pa je idealno imeti formalno visokošolsko izobrazbo in še prirojene sposobnosti za zelo uspešno opravljanje svojih poklicnih dolžnosti. Iz svoje delovne in življenjske prakse pa dobro vem, da so se morali ljudje z nižjo formalno šolsko izobrazbo, neprestano izobrazbeno izpopolnjevati in s svojo pridnostjo in prizadevnostjo dokazovati, če so hoteli biti uspešni in tudi napredovati v službi. Sicer bi tO moralo veljati tudi velja za vse visokošolsko izobražene ljudi, če hočejo iti v korak s sodobno tehniko, tehnologijo in sploh stroko, vendar je v naših pogojih njim dosti lažje, kajti pri nas je zaenkrat še vedno najvažnejša visokošolska diploma. Zelo zanimivo je tudi dejstvo, ; da imajo na primer 'hajvišji kvalifikacijski sestav svojih kadrov v pokrajini Kosovo.Sli Makedoniji in SR Crni Gori in tudi tehnologijo najmodernejšo, doeim je v SR Sloveniji daleko nižji kvalifikacijski kadrovski sestav, če ne že najnižji, pa tudi strojna oprema zelo zastarela in že v velikem delu odpisana. Kakšni pa so ekonomski uspehi po posameznih republikah in pokrajinah pa lahko vsakodnevno čitamo v dnevnem časopisju in letnih statističnih poročilih. Menim namreč, da za uspešno delo na vseh delovnih mestih ni dovolj samo diploma, pač pa tudi praktična strokovna usposobljenost, pridnost, prizadevnost, vestnost, natančnost, poštenost, spoštovanje dela in ne nazadnje tudi pripadnost kolektivu, v katerem delavec dela. Zato mislim, da bi bilo koristno, če bi vplivali na svoje potomce, da bi se čim bolje izobraževali, strokovno izpopolnjevali, pa tudi moralni vzgoji bi bilo nujno posvečati veliko več pozornosti. Dovoljujem pa si tudi predlagati pristojnim organom občinske Socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale, da preko pristojnih in odgovornih občinskih služb poskrbi za obširno gospodarsko analizo z vsega področja tako delovnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in sploh organov in organizacij v občini, za katere smatra, da bi bilo to koristno in naj vse to iznese pred svoje članstvo,; ki bi moralo biti s stanjem v občini seznanjeno, in da bi imeli možnost o prikazani analizi razpravljati, dajati svoje predloge in pripombe itd. Marsikoga bi zanimalo tudi stanje v Občinskem poročevalcu, na primer: število novinarjev, dopisnikov, izobrazbeni sestav uredniškega odbora, proračun Občinskega poročevalca z vsemi stroški, honorarji in njihovimi korist-niki, viri sredstev za pokrivanje stroškov itd. Morda bi bile takšne razprave na sestankih Socialistične zveze delovnega ljudstva v občini tudi v pomoč družbenopolitičnim organizacijam pri njihovem delu, v pomoč raz-gibanju družbenopolitičnega življenja v občini in podobno. Pa tudi čas bi bil prav sedaj zelo primeren, ker so zaključni računi že povsod napravljeni in zato ne bi bilo potrebno veliko dodatnega dela. Uspešnost takšnega načina dela pa bi se tudi prav kmalu pokazala. (Stane Rozman) Slepi in slabovidni združeni v društvu Domžale-Kamnik Jasen pogled na naloge... /-_____—. Ivanka Krumpačnik je delegat v Zvezi slepih in slabovidnih za občino Domžale. V društvu Dom-žale-Kamnik deluje že več let, zato ji je poznana problematika tako slepih in slabovidnih nasploh, kot tudi delo v društvu posebej. V razgovoru z njo smo izvedeli naslednje: Kako ste slepi in slabovidni organizirani, koliko je članov, kako delujete? Na vidu prizadeti občani se združujejo v medobčinskih društvih. Teh je v Sloveniji 9. Medobčinska društva se povezujejo v Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije in preko nje v Zvezo slepih in slabovidnih Jugoslavije. V Sloveniji je 2887 slepih in slabovidnih. Naše Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ljubljana, ki ima svoj sedež na Jamovi 5 deluje na območju 17 občin ljubljanske regije. Včlanjuje 730 občanov, od tega je 679 slepih in 51 slabovidnih. Na območju naše občine živi 36 slepih in 6 slabovidnih občanov. Kakšna je povezava med društvi v gorenjskem sektorju, kakšne so oblike dela? Kamnik in Domžale predstavljata sektor, iz katerega' volimo 4 delegate. Ti delegati sodelujejo z medobčinskim društvom v Ljubljani in občinskimi organi in našimi člani na drugi strani: Vsak;'drugi mesec imamo-članske sestanke v Kamniku, kjer se srečujemo in rešujemo najnujnejše probleme. Kako se kaže skrb za slepe in slabodne s strani domžalske skupnosti za socialno skrbstvo, Sob, SZDL in drugih? S strani domžalske občine in njenih organov je za slepe občane lepo poskrbljeno. Ta občina je ena redkih, ki v celoti financira naš program in prisluhne potrebam naših članov. Tako kot Skupščino moram v celoti pohvaliti izjemen posluh za naše delo na SZDL, pa v skupnosti socialnega skrbstva in povsod, koder prosimo za pomoč. V maju pripravljate slavnostno prireditev. Za kakšno prireditev gre? Pa v juniju? Poudariti moram, da naše medobčinsko društvo v letošnjem letu praznuje 40-letni-co ustanovitve. 20. maja, to je na dan ustanovitve, bo v Ljubljani v dvorani »Smelta« ter pod pokroviteljstvom te organizacije slavnostna akademija. 28. maja bo v okviru našega praznovanja srečanje glavnih mest republik in pokrajin pod pokroviteljstvom Mestne skupščine Ljubljana. Naši člani pa se bodo zbrali skupaj na Okroglem pri Kranju, da proslavimo ta jubilej 4. junija. Vse prireditve pa tudi druge, ki bodo tekle vzporedno s tem, so povezane s precejšnjimi finančnimi stroški, zato se obračamo na delovne organi- KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE-RODICA Srednje Jarše 100 61230 DOMŽALE Na podlagi Statuta KS in sklepa KS objavljamo prosto delovno mesto TAJNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — srednja šola — 2 leti delovnih izkušenj — poznavanje administrativnih del Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili najkasneje v 15 dneh po objavi v Krajevno skupnost Jarše-Rodica. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi samoupravnega organa. n te sk se N. Ise Pi m grozijo. Predvsem moram To opozoriti na ostanke vojnei st materiala, ki je bil do neda Q| nega največji povzročit« nesreč. n' Ali se slepi in slabovid ri počutijo zapostavljene? n Slepi in slabovidni se " počutijo zapostavljene, Ćjp prav je v posameznih okolji Vl nerazumevanje. To se b$11 zlasti v današnjem času, 1« sl naše medobčinsko društv__ ne dobi denarja za financiri nje dejavnosti, poudariti pt>< moram, da je domžalski kamniško področje v tem i&hi jema. ikl Kako vidite prihodnost 1$ Društvo slepih in slabovid.1"' nih? Ibrf : 11 Prihodnost slepih v naši'm društvih ni prav rožnata. ^ kolikor, se gospodarske ra?lu mere ne bodo izboljšale, Hrj j čedalje/več slepih nezaposl«?" ,, nih, , dejavnosti v društvi)* ^ >; bodo.prenehale, slepi pa b^v . do- prepuščeni sami sebi. I i Ea vaše osebno počutje^2] t Čemu posvečate poleg dela;*?' društvu.še svoj prosti čas? V* Izredao me privlačijo ihr)'ei bi,.saj„T* kadar je le mogoči-grem tja gor. Sicer pa pr. saj ga veliko r vim na-sestankih. Moja željaie je, da bi se delegati zlasti >fe našem sektorju lepo razume* li, spoštovali in dosegli kal56 največjo složrrčrft. Ootovo >j<£" namreč, da brez problemo\jP" tako ni nikjer. O delu tehnične kulture Zveza organizacij za tehnično kulturo Domžale je imela 3. marca v Jamarskem domu na Gorjuši redno volilno konferenco. Po obširnem poročilu zveze, ki ga je podal Edo Špendel so predstavniki poročali o delu svojih organizacij. Zveza združuje dvanajst organizacij, avtomoto društva Domžale, Mengeš, in Moravče, radio klube Domžale, Radomlje in Moravče, Modro ptico Vir, Mavrico Radomlje, šoferje in mehanike, klub mladih tehnikov in Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale. Poročila tako različnih dejavnosti so bila zelo zanimiva. Pestra je bila tudi razprava po poročilih. Posebej zanimiva je bila razprava Francija Gerbca, predsednika Zveze za tehnično kulturo Jugoslavije, ki je posredoval nekaj misli o tej dejavnosti v jugoslovanskem prostoru. Nato so delegati izvolili še novo vodstvo domžalske tehnične kulture. Med drugim so za tajnika zveze izvolili Edvarda Špendla, ki je že dose-daj veliko delal v organizacijah. Za predsednika so na prvi seji novega upravnega odbora ponovno izvoli prejšnjega predsednika Janka Naglica, ki se je že v preteklem mandatnem obdobju zelo prizadeval za napredek tehnične kulture v občini. Novo vodstvo Zveze za tehnično kulturo Domžale ima polne roke dela, v teku so namreč priprave za srečanje in tekmovanje mladih tehnikov Slovenije, ki bo letos v Domžalah. ki £\ r« m ir a j V krajevni skupnosti: ŠD SLAVKO ŠLANDER (teniška sekcija) išče upokojenca za vzdrževanje dveh teniških igrišč ob osnovni šoli Josip Broz Tito. Plačilo po dogovoru. Informacije dobite na telefon 721-022, interna 07 — dopoldne. * ' ' 1 • ' ' *'-'.'/,* -,-,.,'.■■!■>-—-1 {^kovanje skladov skupne porabe v OZD [ „ * mesecu marcu se v okviru gospodarskih načrtov potrjujejo tudi skladi skupne porabe. V !skTrra-U-Se zato ra^' hudujemo nad »svojimi« ladi, češ, da so prerevni in se primerjamo s so-^anjimi OZD, kjer so baje veliko bolj radodarni, emalokrat so posredi dezinformacije, zato smo e na Aktivu urednikov v OZD dogovorili, da za Tunerjavo pripravimo kratko informacijo o for-iranju skladov skupne porabe v nekaterih de-»ovniih organizacijah v občini. Velikost sklada je iHVf- oc*v*sna od poslovne uspešnosti DO, oz. 30 finančne zmožnosti le-te. Sklade skupne porabe oblikujemo z name-r°m zadovoljevanja potreb glede stanovanjskih azmer, prehrane med delom, letnega dopusta, i agfad ob delovnih jubilejih in odhodu v pokoj, ^Preventivnega zdravstvenega varstva, i/obraze-Iji anja, kulture, rekreacije, solidarnostnih pomoči 't potre» po investicijskih vlaganjih v objekte sKUpne porabe. i »?°uleJ se ie sklad skupne 1 f oblikoval iz čistega ugotovljenega po K'jucnem računu. V sklo-ti množice predpisov in idfrepov, ki smo jih bili dele-" lansko leto, pa je tudi na i + P°dročju uvedena no-¥}■ S l.i. 1988 se sklad ajupne porabe oblikuje iz W^Sie sredstev za osebne do-il^dke. Le-ta pa je odvisna M visine čistega dohodka. S jecanjem skupne porabe I neposredno zmanjšajo je^zpoložljiva sredstva za t^ebne dohodke. ' / večini OZD je poraba -!a if6V sklada že planira-m- Ker se delavci zavedamo, ro* Je od velikosti sklada od-»vf"?;.kaj ši bomo lahko pri-žifsčih, nismo šli v zmanjšale v primerjavi z lanskim Jtorrr, kljub temu, da bo ,e«»aa odslej bremenil naše aI»ebne dohodke. Vendar pa •l(irPln^pisi žal da je 0#rasijivo ali bomo sredstva, /f smo jih pripravljeni dati v *iad, lahko porabili. Omeji-Ia prvo Polletje namreč redstavlja 80% od povpre-fte porabe v devetih mese->n preteklega leta. Kdor je arceval lani, se mu tudi le- tos slabo piše. Iz omejitev so izvzeta sredstva za stanovanjsko gradnjo, odpravnine ob upokojitvah, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, darila otrokom ob novem letu ter solidarnostne in socialne pomoči. Zaradi omejitve je bilo treba izdelati prioritetni vrstni red porabe in v prvem polletju dati prednost najnujnejšim postavkam. Upamo lahko le, da bodo predpisi v drugem polletju bolj elastični in da bomo v OZD svoj denar porabili takrat in tako, kot bomo sami želeli. SREDSTVA SKLADA SKUPNE PORABE Po spremenjeni zakonodaji se sredstva sklada skupne porabe namenjajo za: -— neposredno skupno porabo, ki je sestavni del bruto osebnih dohodkov — za investicije za objekte družbenega standarda — za stanovanjske namene. Družba je sprejela celo vrsto omejitev pri oblikovanju in izplačevanju sredstev sklada skupne porabe. Delovne organizacije so k planiranju sklada skupne porabe za leto 1988 pristopile različno. Podatke smo, zaradi primerjave, vzeli v različnih delovnih organizacijah ter izvedeli naslednje: DO LEK, TOZD Kemija Mengeš Igor Kovač, pomočnik direktorja TOZD Kemija je povedal, da za leto 1988 planirajo sredstva neposrednega dela skupne porabe v višini 296.620.000 din, kar je, zaradi omejitev, skromno le 3 % povečanje glede na sredstva iz leta 1987. V tej TOZD namenjajo enako pozornost tako neposrednemu kot stanovanjskemu delu SSP. Sredstva stanovanjskega dela skupne porabe so bila na podlagi veljavne zakonodaje oblikovana šele po zaključnem računu 1987. Ta sredstva bodo vezali pri LB in tako pridobili stanovanjski kredit v višini 403 mio din, od tega bodo porabili za kredite delavcev 383 mio, za kadrovske potrebe pa 20 mio din. V letu 1988 se bodo sredstva za stanovanjsko gradnjo lahko oblikovala že ob periodičnih obračunih in ne šele po zaključnem računu, kar bo delovni organizaciji omogočilo lažje reševanje stanovanjske problematike zaposlenih delavcev. Neposredni del sklada skupne porabe obsega predvsem sredstva za: regres, vzdrževanje počit, objektov, razne dotacije, kulturno in športno dejavnost, delovanje obratne ambulante, klimatsko zdravljenje delavcev, novoletna obdaritev otrok, dan žena itd. V letu 1987 TOZD ni kupovala novih objektov za počitniško dejavnost, niti tega ne planira za leto 1988, temveč bo sredstva vlagala predvsem v vzdrževanje obstoječih objektov in nakup opreme. TGDO NAPREDEK Domžale Ida Janežič, vodja SKS je povedala, da se v DO Napredek sredstva sklada skupne porabe oblikujejo na ravni DO ob upoštevanju načela solidarnosti med TOZD. Planirana višina sklada skupne porabe za leto 1988 znaša 259.200.000 din, od tega za neposredno skupno porabo 179.200.000, za investicije 80 mio. Sredstva neposredne skupne porabe se namenjajo za regres za letni dopust, odpravnine, socialne pomoči, zdravstvene storitve, izobraževanje delavcev, tekoče vzdrževanje počit, objektov ter druge namene. Za potrebe neposrednega dela sklada skupne porabe so TOZD po zaključnem računu za leto 1987 razporedile 150 mio din. Potrebe, ki bodo presegle to višino, se bodo v letu 1988 finansirale iz tekočega čistega dohodka, ki ga bosta TOZD združevali v sklad skupne porabe. V letu 1987 se je delovna organizacija odločila za nakup stanovanja v Bohinjski Bistrici v vrednosti 35 mio din. Za leto 1988 so planirane investicije v objekte družbenega standarda v višini 80 mio din. Za stanovanjsko gradnjo so po zaključnem računu namenjena sredstva v višini 160 mio din. Za nakup družbenih stanovanj se v letošnjem letu niso odločili, tako da so celotna sredstva namenjena za stanovanjska posojila delavcev. Sredstva namensko še niso vezana pri banki, ker so prosilcem za stanovanjska posojila dali možnost, da se sami odločijo ali sprejmejo interne pogoje DO ali pa pogoje banke. Za tiste prosilce, ki se bodo odločili za bančne pogoje kreditiranja, bodo sredstva vezali v banki — čakalne dobe ni — in s tem omogočili, da pridobijo zaradi namenske vezave višja posojila. Za * primerjavo pa si oglejmo planirano porabo sredstev sklada skupne porabe v letu 1988 v nekaterih delovnih organizacijah v občini: OZD Število zaposlenih Višina SSP Delež iz mase OD Sindikalna dejavnost Jubilejne nagrade Odpravnine Regres za dopust Poraba do 30.6. 88 TOSAMA 1072 502.291.000 3,61 % 39.000.000 10 let 210.000 20 let 315.000 30 let 420.000 skupno 25.000.000 150.000 25.000.000 PAPIRNICA 965 325.000.000 3% 18.000.000 skupno 23.000.000 skupno 23.000.000 70.000 60.000.000 INDUPLATI 392.640.000 4,1% 1,08% 10 let 250.000 20 let 375.000 30 let 500.000 po predpisih 130.000 do 155.000 po predpisih AVTOSERVIS 200 92.000.000 5,74 % 10.000.000 skupno 3.000.000 70.000 do 90.000 3.485.000 TOKO 763 165.750.000 2,5% 20.000.000 10 let 100.000 20 let 150.000 30 let 200.000 po predpisih 100.000 135.000.000 TERMIT 252 50.000.000 3,84% 10 let 150.000 20 let 225.000 30 let 300.000 po predpisih 150.000 po predpisih Borci v Dobu aktivni Na svoji letni skupščini so e zbrali člani krajevne or-l^izacije ZZB NOV in voja-.*i« vojnih invalidov v kra- s h *■ skuPnosti Dob- Prednik Jože Opaškar je na ratko predstavil lanskolet- o delo te organizacije, ki YklJučuje nekaj več kot 100 i anov, z enominutnim mol- °rn pa so počastili spomin , a U umrlih članov ter umr-rpedsednika OO ZZB !y?V Domžale Alfonza Av-blJa-Sava. Sicer pa se organizacija ktivno vključuje tako v delo £rajevne skupnosti in druž- eHopolitičnih organizacij, kjer po svojih močeh borci sodelujejo kot delegati, člani različnih organov, društev in družbenih organizacij. Aktivno se vključujejo v delo občinske organizacije ZZB NOV in so stalno prisotni na različnih srečanjih borcev, aktivistov in internirancev. Ob lanskem Dnevu republike so pripravili prisrčno srečanje svojih članov, ki je mnogim izmed njih pomenilo edino srečanje s sobor-cem, tovarišem, prijateljem. Marsikakšna solza v očeh in topel stisk roke sta povedala, koliko vsem pomeni tako srečanje, obujanje spominov v današnjem trenutku. Sami ali pa skupaj s krajevno organizacijo Rdečega križa vsako leto ob praznikih obiščejo svoje starejše člane, spomnijo pa se jih tudi ob. njihovih življenjskih jubilejih. V razpravi so se opredelili do priznavalnin, spregovorili o programu dela, obenem pa zahtevali, da v KS več skrbi namenijo poslovitvi od umrlih krajanov. »Nihče ne bi smel oditi brez nekaj poslovilnih besed«, so zatrjevali, »ne glede koliko je prispeval. Bil je naš krajan, med nami je živel in že zaradi tega se od njega moramo posloviti«. Obšli niso niti problemov krajevne skupnosti, niti občine, pri čemer so omenili tudi sedanjo kritično situacijo in sprejemanje sprememb in dopolnitev ustave. O tem je spregovoril tudi podpredsednik OO ZZB NOV Franc Av-belj-Lojko, ki je zbrane opozoril na nekatere najpomembnejše akcije občinske organizacije ZZB NOV. V imenu KS in družbenopolitičnih organizacij iz Doba je borce pozdravil predsednik sveta KS Jože Josipovič. Seznanil jih je z letošnjim programom dela v krajevni skupnosti in jih povabil k nadaljnjemu uspešnemu sodelovanju. V. Aktualna mengeška tema: O telefoniji v KS Mengeš Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale obvešča vse zainteresirane občane KS Mengeš, da je bil dosežen dogovor z Območno SIS za PTT promet Ljubljana in Podjetjem za PTT promet Ljubljana, da se lahko prične akcija povečave telefonskih kapacitet v KS Mengeš. Izgradnja PTT kapacitet na območju avtomatske centrale Mengeš vsebuje: — izgradnjo nove KATC Mengeš v sistemu SI-2000/224 — izgradnja krajevnega kabelskega omrežja Mengeš brez naročniškega omrežja Dobeno — izgradnjo OMS kabla in prenosnega sistema Domžale—Mengeš. Za izgradnjo in financiranje naročniškega omrežja Dobeno bo sklenjen poseben sporazum, s tem da se v sklopu gradnje KKO Mengeš zagotovi 100 parov do KR Jable in 50 telefonskih številk v centrali Mengeš za potrebe Dobena. Celotna ocenjena vrednost naložbe znaša 1.470.500.000 din, od tega znašajo predračunske vrednosti: — za kabelsko omrežje 420.000.000 din — za OMS kabel in prenosni sfstem Domžale-Mengeš 350.500.000 din — za centralo Mengeš 700.000.000 din. Občani so dolžni z združevanjem nevračljivih sredstev združiti sredstva za izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja, PTT Ljubljana pa za financiranje KATC Mengeš in OMS kabel ter prenosni sistem Domžale—Mengeš. V novi centrali bo razpoložljivih 420 številk, ki bodo priključene predvidoma do konca leta 1990, obstaja pa možnost kasnejšega priklopa še dodatnih ca. 330 številk. Pogodbena vrednost znaša (veljavna do 30.4. 1988): — za občane: 1.020.000 din/številko — za delovne organizacije in obrtnike: 2.040.000 din/številko. Naročnik je dolžan ta znesek plačati na žiro račun Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale št. 50120-662-23014 v šestih zaporednih mesečnih obrokih v znesku 170.000 din. Prvi obrok zapade v plačilo 15.4. 1988, vsi nadaljnji obroki pa do 15. v mesecu, s tem da zadnji obrok zapade 15.9. 1988. Obremenitev na telefonsko številko v KS Mengeš je praktično identična tisti, ki velja za interesente v osrednjem delu občine Domžale v okviru akcije »4000 telefonskih številk«, prav tako pa so tudi pogodbena določila med Samoupravno komunalno interesno skupnostjo Domžale in občani praktično identična. Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale bo takoj po podpisu Sporazuma o financiranju za izgradnjo PTT kapacitet na območju KATC Mengeš z Območno SIS za PTT promet Ljubljana in Podjetjem za PTT promet Domžale posredoval vsem interesentom iz KS Mengeš (z izjemo Dobena), ki so se že prijavili na razpis v Občinskem poročevalcu ali direktno na Samoupravno komunalno interesno skupnost Domžale, v podpis pogodbe o sofinanciranju gradnje telefonskih kapacitet na območju KS Mengeš. Istočasno obveščamo vse občane — pričakvo-alce telefona v okviru akcije »4000 telefonov« v osrednjem delu občine Domžale, da intenzivno potekajo dela na montaži nove telefonske digitalne centrale v Domžalah ter da je Podjetje za PTT promet Ljubljana sklenil pogodbo za prenosne sisteme Ljubljana—Domžale in da bodo predvidoma zapeli telefoni pri vseh podpisnikih pogodb najkasneje do konca leta 1990 — v tistih predelih, kjer sedanje kapacitete omogočajo priklop na omrežje pa že prej. Na koncu pozivamo vse občane, obrtnike in delovne organizacije z območja KS Mengeš, da čimprej prijavijo svoj interes za pridobitev nove telefonske številke, saj obstaja še nekaj razpoložljivih številk. Na anketo v Občinskem poročevalcu iz lanskega leta smo namreč evidentirali že več kot 400 interesentov. Vse prijave in dodatne informacije dobite na DO Razvojni zavod Domžale, Ljubljanska 76, Domžale pri tov. BAJEC Jani (v njeni odsotnosti pa ing. KOSMINA Jagoda) na telefon 061 721-919, 722-022, 723-378 ali 723-587. Anton PRESKAR, dipl. ing. ELEKTROMEHANIKA skok anton 61234 Mengeš Loka - Na Gmajni 4 Tel.(061) 737-559 —■--1_ °BČINSKI POROČEVALEC STRAN 15 ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT • SI Vrhunsko športno dejanje — kaj pa odnos? (Ob uspehu domžalskih alpinistov Silva Kara in Janeza Jegliča na Cero Torreju je oba športnika sprejel tudi predsednik Sob Domžale Peter Primožič) Skoraj z gotovostjo človek lahko zatrdi, da občani naše občine doslej še niso opravili na nobenem področju, celo v mednarodnem merilu ne, tako odmevnih in afirmativnih dejanj, kot je bilo zadnje alpinistično dejanje Silva Kara in Janeza Jegliča — preplezanje stene Cero Torreja v Patagoniji .(Argentina). Gre za ekstremno postavljen cilj, ki sta ga uresničila naša alpinista na tudi ekstremen način; zlasti kar zadeva financiranje in organizacijo odprave. Vse bolj prevladujoči pristop — organizirati mini odprave z dvema ali tremi alpinisti je resda precej cenejši, vendar zahteva od alpinistov opraviti vse delo, ki se sicer pri večjih klasičnih odpravah porazdeli na mnoge ramena. In če je Naša vrhunska alpinista Silvo Karo (na levi) in Janez Jeglič-Johan večja odprava nekak simbol skupne, širše množične volje, je manjša žal sinonim za zasebništvo, ki ga taki odpravi brž prilepijo; (tudi v našem primeru sta v domačem kraju alpinista doživela očitek, da gre za privatno odpravo), četudi je šlo v našem primeru za odpravo PD Domžale. Ekstremni in za prihodnje nikakor več ponovljivi pristop v financiranju je v tem, da sta morala alpinista, v času priprav na odpravo dobesedno hoditi od vrat do vrat, modelovati, (za kak prispevek celo večkrat), ob tem pa sta bila na koncu celo mnogokrat zavrnjena brez trohice pomoči. Nespoštovanje dogovorjenega, skrivalnice, izvijanje iz že potrjenih obljub vse to pomeni ponižanje in tisto plat odprave, ki je najbolj obremenilna, težavna, zlasti, še če to doživljaš (kot sta Karo in Jeglič) v domačem kraju, med domačimi ljudmi. Ob tem pa sta naletela na veliko pomoč in razumevanje tam, kjer nista pričakovala (Can-Can iz Ihana in VRVPLETiz Štude) pa še marsikje, tako da se je nabralo naposled le toliko sredstev, da je bilo moč oditi na pot Tako ne gre več! To je bilo ugotovljeno tudi na sprejemu, ki ga je za oba alpinista priredil predsednik Sob Domžale Peter Primožič. Če gre za naša alpinista, za odpravo našega planinskega društva, tedaj moramo v občini najti načine, da sredstva — če naj bo odprava domžalskega — tudi zberemo. Imamo močno združeno delo, imamo telesnokulturne organizacije, imamo sposobnosti in moči, da oba alpinista, ki imata tačas spet dvoje ekstremno postavljenih ciljev, na drugače pripravljeno in financirano odpravo tudi pošljemo. Tako kot smo njune uspehe vrednotili doslej, (vrednotenje pa se kaže v odmevnosti na njune prošnje), ne gre več. Lepe besede je prijetno slišati, prijetne so za uho, vendar se od njih in od obljub ne da živeti in po tujih gorstvih plezati svetovno odmevne plezalne ture — tudi ne ... Kar zadeva obljube: alpinista sta nam zatrdila, da je zadnji gaučo tam doli v Patagoniji v bližini Ognjene zemlje — kot imata živo izkušnjo — držal svojo besedo .... Brojan Občni zbor AMD Domžale: AMD Domžale pelje v še bolj pestro prihodnost AMD Domžale je prvo med štirimi AMD v naši občini, pripravilo svoj redni letni občni zbor. Udeležba pa glede na število članstva, ni bila ravno velika. Predstavniki posameznih komisij so podali jedrnata poročila o delu in stanju v društvu, ki prehaja, zaradi svoje razvejane dejavnosti, k vse bolj profesionalnemu delovanju. Preteklo leto je bilo izredno delavno in uspešno; tako v športni dejavnosti, kot tudi v izobraževanju novih voznikov in preventivni dejavnosti. Predsednik društva tov. Friderik Majhenič je v svojem uvodnem govoru pohvalil prizadevanja aktivnih članov in še posebno nosilce posameznih dejavnosti, ki opravljajo svoje delo zgolj in izrecno ljubiteljsko. Zavzel se je za tako aktivno delo tudi v prihodnje, pri tem je še poudaril, da se mora razvijati še naprej kakovost dela in tudi odgovornost. AMD Domžale je po številu članstva, ki že presega število 2500, med namočnej-šimi društvi v AMZS. Toda glede na število vozil, oziroma voznikov v naši občini, je ta številka še vedno premajhna. Za stalni porast članstva pa je v največji meri zaslužen tov. Ludvik Gu-benšek, ki optavlja poverje-niško službo na terenu. V sklopu AMD Domžale je med najaktivnejšimi prav gotovo športna sekcija, ki jo vodi večkratni državni prvak V CHD z motorjem do 50 ku-bikov tov. Peter Verbič. Ekipa motoristov je med najmočnejšimi v državi, saj ima v svoji sestavi največ državnih in republiških prvakov. Za letošnjo sezono so pridobili še nove okrepitve v svoje vrste. Poleg te najmočnejše panoge v avto-moto športu gojijo še druge športne zvrsti. Svoje tekmovalce imajo tudi v kartingu in avtokrosu. Svojo pripadnost domžalskemu društvu želijo izkazati še tekmovalci iz ostalih panog, vendar je že sedaj za prizadevne funkcionarje to izredno velika obremenitev. V društvu imajo sedaj 38 športnih funkcionarjev, vendar si s tečaji želijo pridbiti še nove, mlajše člane, ki bodo pridobili potrebne izkušnje na tekmovanjih v motoslalo-mu in na dirkah s tomosovi-mi avtomatiki. Zelo obsežna dejavnost društva je tudi poučevanje kandidatov za voznike. Skupaj z AMD Mengeš in Moravče tvorijo Združeno avto šolo. Domžale. V društvu imajo imajo redne tečaje iz CPP skozi vse leto. Za praktično poučevanje vožnje je na voljo 12 vozil (dve Z-101, štirje avtomobili Yugo 45 in pet Z-750 in 850 ter motorno kolo MZ125 ccm za izpit A-kat. Trenutno poučujejo kandidate naslednji inštruktorji: Janez Klopčič, Janez Maselj, Janko Grilj, Pavle Kokalj in Zoran Nikolič, ki so v rednem delovnem razmerju, pogodbeno pa še Alojz Bucik, Stane Benkovič, Izidor Ce-rar in Matjaž Esih. Lani so prenehali s poučevanjem Boris Bergant, Miro Koprivšek, Milan Pire, Alojz Pungerčar in Ivan Štrukelj. Inštruktorji so skozi vse leto opravili 12000 ur voženj s 405 kandidati, med katerimi je uspešno opravilo izpit 346 sedaj že novih voznikov. AMD Domžale sodeluje in pomaga s svojimi člani na tekmovanjih kolesarjev v OŠ, na raznih prireditvah drugih društev, prireja tečaje o varnem delu s traktorji in njihovimi priključki. Ponovno želijo oživiti tudi delo mladih prometnikov. Zelo konstruktivno je tudi sodelovanje z izpitno komisijo v izmenjavi mnenj in pomoči. Mengeški igralci namiznega tenisa žanjejo uspehe tudi v slovenskem merilu, saj bodo zastopali ljubljansko regijo na vseslovenskem tekmovanju. VABILO Vabimo vse zainteresirane popotnike in tiste, ki bi to šele želeli postati, da se udeležite »klepeta« o aktualnostih pred novo sezono popotovanj po domovini in tujini. Klepet bosta vodila Grošelj Tine in Lenič Jože — stara in preizkušena popotnika. Snidenje vseh zainteresiranih bo V SREDO, 6. APRILA OB 16.30 V SEJNI SOBI SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE, LJUBLJANSKA 69/1. NADSTROPJE, DOMŽALE. Naj vas mesto sestanka ne moti, vaše ideje in programi za letos naj ne ostanejo samo v vaših glavah. Mladinski pozdrav! DRAT Zaradi zelo uspešnega dela, so bili prisotni mnenja, da se UO ne menja ampak le dopolni. Delo predsednika bo še naprej opravljal tov. V mengeški telovadnici Friderik Majhenič, pra^ ko bo tudi odgovorna m sekretarja še naprej vir tov. ing. Mihe Pavlica. , m Tradicionalni turnir V nedeljo, 13. marca, je mengeška karate sekcija pri TVD Partizanu organizirala v telovadnici osnovne šole Sunkukai turnir Slovenije, na katerem je sodelovalo 13 klubov iz Slovenije in en iz Zamejstva. Na turnirju je sodelovalo preko 90 tekmovalcev v treh kategorijah: višja in srednja kategorija v borbah ter pionirji karate. Turnir si je ogledalo preko sto gledalcev, kar kaže, da je zanimanje za karate v Mengšu vedno večje, videli pa so lahko kvalitetne in poštene borbe ter se prepričali o vztrajnem in marljivem delu pionirjev. Predstavljeni so bili različni načini samoobrambe in tehnike Sanku-kai karateja. Posebno točko so izvedli tudi pionirji mengeške sekcije. Rezultati tekmovanja so naslednji: Višja kategorija borbe (zeleni in višji pasovi): 1. Darko Kotar, Domžale 2. Miha Lavrič, Mengeš ' 3. -4. Slavko Šorotar, Domžale 3.-4. Senad Bešitf Ribnica Srednja kategorija V (rumeni-oranžni pasovi); 1. Robi Bombek, Don« 2. Jernej Turk, IvaK gorica 3. -4. Rok Prešern, Fo^ Ljubljana 3.-4. Sašo Savič, Fof Ljubljana Pionirji karate 1. Mateja Lavrič, Mera 2. Petančič, Forum M Ijana 3. Jenko, Forum Ljubljf 4. Novak, Komenda 5. Lange, Jarše 6. Svenšek, Jarše Na zaključni sloves^ ob podelitvi priznanj j« tudi letos podeljen pd, najbolj uspešnemu tek valcu v letu 1987, ki ga vsi leto podeljuje Sankukai '> za Slovenije. Že drugič § prejel trener mengeške rate sekcije Miha Lavrič. Tekmovanje je bilo v C ti uspešno izpeljano, hk pa je bil JO V.a Mengeš j pomemben športni dogo<^ M.f i1 r Borbeni posnetek z mengeškega turnirja v san-kukai karateju. Uspešen nastop na regijskem prvenstvu v namiznem tenisu: Najuspešnejši izmed naših — Mengšani V sredo, 16. marca so se naši učenci udeležili regijskega prvenstva v namiznem tenisu v Preserjah pod Krimom. Našo občino so zastopali tekmovalci in tekmovalke iz OŠ Matije Blejca Matevža iz Mengša, Janko Kersnik Brdo, Venclia Perka Domžale in Slandrove brigade Domžale. Tekmovanja se je udeležilo 16 tekmovalcev. V tekmovanju posameznikov v skupini B sta se dva tekmovalca uvrstila v tretje kolo tekmovanja in zasedla 9.—16. mesto. V skupini A so se 3 tekmovalci uvrstili na 5.-8. mesto. Mlajši pionirji so se uvrstili vsi v drugo kolo, res pa je, da pri žrebu so imeli sreče, saj so trije naleteli na kasne finaliste. Pionirke so 1 movale manj uspešno, Lavričeva se je uvrstil* 3. kolo. Do sedaj največji usp so dosegli učenci OŠ h tije Blejca Matevža Mengša, ki so v ekiprič delu tekmovanja preti1; gali vse tekmovalce bljanske regije, nastop; je 22 ekip, in osvo, 1. mesto ter bodo na re bliškem tekmovanju Š zastopali ljubljansko ref jo. Za ekipo Mengša nastopili Darko Tisi Gregor Gostiša in Boštji Vrhovnik. Za uspeh iski ne čestitke in uspešen a stop na republiškem td movanju. MLAJ Razpis Spomladanskega krosa občine Domžale za leto 1988 KRAJ PRIREDITVE: Športni park Domžale TERMIN: petek, 8. april 1988 ob 14. uri PRIREDITELJ: Zveza telesnokulturnih organizacij občine Domžale in Atletski klub Domžale ZADNJI DAN PRIJAV: sreda 6. april 1988 za mlajše kategorije ter za starejše kategorije na dan tekmovanja na naslov: ZTKO Domžale TEKMOVALNE KATEGORIJE IN PROGE: 1- Mlajši pionirji — A (letnik 1978 in mlajši) 1000 m 2. Mlajše pionirke — A (letnik 1978 in mlajše) 1000 m 3. Mlajši pionirji - B (letnik 1977) 1000 m 4. Mlajše pionirke - B (letnik 1977) 1000 m 5. Mlajši pionirji - C (letnik 1976) 1000 m 6. Mlajše pionirke - C (letnik 1976) 1000 m 7. Mlajši pionirji - D (letnik 1975) 1000 m 8- Mlajše pionirke - D (letnik 1975) 1000 m 9- Starejši pionirji — A (letnik 1974) 1000 m 10. Starejše pionirke — A (letnik 1974) 1000 m H. Starejši pionirji - B (letnik 1973) 1000 m 12. Starejše pionirke — B (letnik 1973) 1000 m 13. Mlajše mladinke (letnik 1972-1971) 2000 m 14. Mlajši mladinci (letnik 1972-1971) 2000 m 15. Starejše mladinke (letnik 1970-1969) 2000 m 16. Starejši mladinci (letnik 1970-1969) 3000 m 17. Člani (letnik 1968 in starejši) 5000 m 18. Članice (letnik 1968 in starejše) 2000 m PRAVICA NASTOPA: Na Spomladanskem krosu imajo pravico nastopa učenci in učenke osnovnih šol občine Domžale, dijaki in dijakinje Centra srednjih šol ter člani in članice telesnokulturnih organizacij tako v krajevni skupnosti kot v DO. Vsaka osnovna šola lahko prijavi največ 10 tekmovalcev na posamezno kategorijo. Spomladanski kros je tudi izbirno tekmovanje za tekmovanje Krosa Dnevnika, ki bo 16.4. 1988 v Ljubljani. Prvi trije posamezniki v kategoriji prejmejo zlato, srebrno in bronasto kolajno ZTKO občine Domžale, prvih 6 tekmovalcev pa diplome Atletskega kluba Domžale. KOLEDAR PRIREDITEV IN TEKMOVANJ ZTKO DOMŽALE ZA MESEC APRIL-MAJ 1988 APRIL - ŠŠD 1987/88 SPOMLADANSKI KROS -8.4. 1988 - ŠP - TRIM 1987/88, KOŠARKA - finale -DKC - TRIM 1987/88, ODBOJKA - zadnja tri kola — DKC - ŠŠD 1987/88, SLO - 16.4. 88 - Šumberk - TRIM 1988, KEGLJANJE - liga - 1. do 30. 4. — Kegljišče - TRIM 1988 STRELJANJE - 2 krog. - 21. in 22. 4. - OŠ Trzin - TRIM 1988, MALI NOGOMET - liga -18. do 30. 4. - ŠP Domžale - ŠŠD 1987/88, GIMNASTIKA - 23. 4. 88 -OŠ VP MAJ s„ ~ ŠŠD 1987/88, ATLETIKA — 13. (20.) 5. -=»F Domžale - ŠŠD 1987/99, M. NOGOMET - 16. do 23. 5. — pri OŠ-ŠP - TRIM 1988, M. NOGOMET - liga - 4. do 31.5. — ŠP Domžale - TRIM 1988, STRELJANJE - 3. krog - 19. in 20.5. OŠ Trzin - ŠŠD 1987/88, PODELITEV PRIZNANJ -25. 5. - ŠP Domžale Ranko CUKROV Pionirsko šahovsko prvenstvo občine Domžale . Letošnje prvenstvo starejših jn mlajših pionirjev in pionirk je bilo za ekipe organizirano v februarju, za posameznike pa v marcu. Zaskrbljuje skromna udeležba. Od devetih osemletk se jih je tekmovanja udeležilo polovico, kar je glede na dolgoletno tradicijo malo. Značilen je popoln izpad pionirk. Osemletki J. B. Tito iz Domžal in Trzina pa sploh nista bili zastopani. . Najuspešnejši so bili pionirji iz Moravč, kjer se pozna dolgoletno prizadevno delo njihovega mentorja tov. Zajca. Kako že večkrat prej, nas bodo tudi letos zastopali na regijskem tekmovanju. REZULTATI: SPI ekipno: 1. mesto: Moravče J točk, 2. mesto: Radomlje 3 točke, 3. mesto: Venclja Perka Domžale 2 točki MPI ekiono: 1. mesto: Moravče^ točk* 2. mesto: Mengeš 10 točk, 3. mesto: Venclja Perka Domžale 8 točk, 4. mesto: Radomlje 6 točk, 5. mesto Dob 4 točke REZULTATI: Posamezno SPI: 1.—2. mesto: Jrirm Aljaž (Moravče) in Lisičić Danijel (Radomlje) 7 točk .3—5. mesto: Brvar Štefan 'Moravče), Mijatovič Nebojša (Slandrove brigade Domžale), ^ojc Franc (Radomlje) 6 točk 'm. Nastopilo je d pionirjev. Posamezno MPI: L—2. mesto: Kokalj David (Moravče) in Niko-lič Vojko (Radomlje) 5 1/2 točk. 3.-4. mesto: Firm Gorazd (Moravče) in Hribar Bojan (Mengeš) 5 točk. 5. mesto: Prašnikar Dušan (Brdo) 4 1/2 točk itn. Nastopilo je 16 pionirjev, med njimi tudi pionirka Peternelj Andreja iz Mengša. Stane Laznik Novi uspehi domžalskih karateistov Domžalska ekipa je kot vedno zelo uspešna. V Mengšu so varovanci trenerja Slavka Šorotarja osvojili t. mesto v absolutni kategoriji (Darko Kotar); 1. mesto v osrednji kategoriji (Robi Bom-bek) ter Šorotar kljub poškodbi noge 3. mesto. Miha Lavrič, trener Mengša, ki prav tako izvira iz domžalskega kluba pa 2. mesto. Naj omenimo še to, da so se na republiškem prvenstvu uvrstili na državno prvenstvo še naslednji tekmovalci: — Darko Kotar. Domžale — Robert. Strehar, Domžale — Miha Lavrič. Mengeš Slavko Šorotar Košarkarji - kadeti med 16 najboljših v Jugoslaviji Domžalski mladi košarkarji nadaljujejo z v preteklem letu začetim »prodorom« na jugoslovansko košarkarsko prizorišče. Po osvojitvi 2. mesta na državnem mladinskem prvenstrvu so v začetku letošnjega leta kadeti po uspešnem nastopu v četrtfinalu zaključili tekmovanje z uvrstitvijo v polfinale državnega prvenstva, kar pomeni med 16 najboljših ekip v Jugoslaviji, ki je mimogrede rečeno, v tej kategoriji aktualni evropski prvak. Generacija kadetov, košarkarjev rojenih leta 1971 in mlajših, je v Sloveniji izredno nadarjena, kar je dokazala tudi republiška reprezentanca z osvojitvijo pokala republik in pokrajin ter ekipa Smelta Olimpije, ki je osvojila naslov državnega klubskega prvaka v tekmovanju, katerega se je kot že omenjeno, uspešno udeležila tudi kadetska ekipa KK Domžale. V preteklem letu smo v poročilih o uspehih s tekmovanj podrobno opisali predvsem organizacijo dela z mladimi košarkarji, od šolskih športnih društev, preko različnih starostnih kategorij v klubu, do najstarejše članske ekipe. Tokrat pa želimo odpreti drugo razsežnost našega dela, ki nam predstavlja že kar pravi problem, saj gre za pogoje treniranja v našem klubu. Naši kadeti so se v četrtfinalu in pol-finalu državnega prvenstva, po- dobno kot lani mladinci, kosali z vrstniki iz prvoligaških klubov, kot so Jugoplastika, Rabo-tnički, Šibenka, Budućnost, Crvena zvezda. V stikih z vodstvi teh ekip smo seveda med drugim izvedeli marsikaj o njihovem načinu treniranja in s tem v zvezi tudi o pogojih dela. Tako je pri večini teh klubov povsem normalno, da igralci kadetskih kategorij vadijo dvakrat dnevno, v dneh ko ni pouka pa je treniranje še bolj intenzivno. Tudi organiziranje trening tekem in turnirjev je zelo važna sestavina v njihovem delu, kadeti splitske Jugoplastike pa po besedah njihovega trenerja Kruščića odigrajo redno po eno tekmo v dveh dneh. Da bo slika popolna, moramo na drugi strani navesti, da je naša kadetska ekipa v pripravah na to tekmovanje morala trenirati v treh različnih telovadnicah, ter da je v času novo- 32. republiško prvenstvo v streljanju s serijskim zračnim orožjem bo letos v Trzinu Namen strelcev SD Trzin ni samo organizirati tekmovanja, pač pa tudi popularizirati to vrsto športa. Pred dvema letoma so uspešno organizirali republiški finale za »Zlato puščico«, letos pa bodo organizatorji 32. rep. prvenstva v streljanju s serijskim zračnim orožjem. Obiskala sem jih na strelišču v Trzinu in rade volje so mi povedali kaj več o tem tekmovanju. Tekmovanje bo potekalo 2. in 3. aprila, na katerem bo sodelovalo okrog 600 strelcev in strelk vseh starostnih kategorij. Generalno pokroviteljstvo bo prevzela SOB Domžale, sopokrovitelji pa bodo številne delovne organizacije, TKS Domžale in KS Trzin. Strelci in strelski delavci iz Trzina bodo za to priložnost pripravili kar 51 strelskih mest in to na treh lokacijah. Med drugim bodo uporabili tudi prenosno 21-me-stno zračno strelišče, ki so ga izdelali strelci sami, ob materialni pomoči Metalke. Na tem tekmovanju si bodo obiskovalci lahko ogledali razstavo priznanj najboljšega jugoslovanskega strelca in zmagovalca svetovnega pokala Rajmonda Debevca. Razstava bo v avli OŠ Edvard Kardelj v Trzinu. Prav tako si bodo lahko ogledali video posnetke s tekmovanj najboljših strelcev Slovenije. Poleg priprav, ki potekajo na to tekmovanje, se strelci SD iz Trzina vestno in redno pripravljajo na zaključna tekmovanja. Da bi bili rezultati še boljši, so v januarju organizirali strelske priprave v Portorožu. Naštejem naj še nekaj vidnejših rezultatov, ki so jih do sedaj že dosegli. — V republiški 1. ligi zahod v streljanju s serijsko zračno puško, je ekipa članov dosegla 5. mesto. Ekipi mladink in mladincev pa sta osvojili naslov republiških prvakov v dopisni ligi za sezono 1987/88. Med posamezniki je Habjan Božo iz Trzina dosegel 4. mesto, Rok Breda 2. mesto in Perne Irena 3. mesto. — Na občinskem prvenstvu v streljanju s standardnim zračnim orožjem, je eki- pa članov v streljanju s puško dosegla 2. mesto. Med posamezniki sta se najbolje uvrstila Paternost Boris (1. mesto) in Habjan Božo (3. mesto). — Ekipa mladincev je na istem tekmovanju v stelja-nju s puško osvojila 1. mesto. Med posamezniki je zmagal Paternost Boris. Med posameznicami v kategoriji članic in mladink so strelke iz Trzina, Perne Irena, Rok Breda, in Perne Andreja, dosegle vsa tri prva mesta. — Ekipa članov je na istem tekmovanju v streljanju s pištolo osvojila 1. mesto. Med posamezniki sta se najbolje uvrstila Brečko Franc (2. mesto) in Perne Andrej (3. mesto). — Ekipa mladincev je na republiškem tekmovanju v streljanju s standardnim orožjem osvojila 1. mesto. Konec februarja je SD Trzin organizirala občinsko tekmovanje streljanju za »Zlato puščico«. Tekmovanja se je udeležilo 52 strelcev in strelk. Kar 25 jih je doseglo normo za republiško tekmovanje (510 krogov). »Zlato puščico« si je — kot že devetkrat doslej — pristreljal Perne Andrej iz Trzina. Enako število krogov je imel Brečko Franc iz Trzina, ki je osvojil 2. mesto. Boj med njima je odločila zadnja serija, kjer je Perne osvojil ža en krog višji rezultat. letnih praznikov in šolskih počitnic le po zaslugi razumevanja vodstva in hišnika OŠ Slandrove brigade uspela obdržati kontinuiteto v pripravah na prvenstvo. Tudi v ostalih ekipah je položaj podoben in ocenjujemo, da imamo v celoti gledano tako shi\, be pogoje kot malokatera sredina v Sloveniji, kaj šele v Jugoslaviji. Seveda se zavedamo, da se glede pogojev treniranja ne moremo enačiti z najuspešnejšimi jugoslovanskimi klubi, vendar pa si želimo, da bi imeli vsaj take pogoje, kot jih ima večina klubov v Sloveniji. Žal nam do sedaj ni uspelo doseči zadovoljivega sodelovanja z vodstvom osnovne šole Venclja Perka — v kateri telovadnici treniramo in igramo tekme, kar je za nas izredno neugodno, saj nam te »nevšečnosti« povzročajo veliko težav, predvsem pa bi lahko ta čas, ki ga porabimo za reševanje teh problemov (iskanje ustreznega prostora) koristneje uporabili. Je že tako, da je ob določeni kvaliteti dela potrebna tudi kvantiteta — kar v našem primeru pomeni določeno število treningov in tekem, brez katerih se enostavno ne da doseči ustreznega rezultata, ki bi bil v normalnih pogojih dela za nas še dosegliiyt Z ozirom na navedeno je seveda mogoče zaključiti, da so naši igralci glede obsega treniranja in možnosti igranja tekem v zelo podrejenem položaju in je zato njihovo enakovredno merjenje moči z vrstniki iz tako imenovanih velikih klubov jugoslovanske košarke še toliko bolj vredno priznanja in pohvale. L. Gorjan Tekmovalci domžalske ekipe ZRVS in ZSMS z osvojenima pokaloma v Dražgošah, koder so v tekmovanju za pokal »Vinka Kebeta« osvojili 1. mesto. Sprejem za zmagovalce v Dražgošah Wi- Dragocena lovorika, ki so jo prinesli v Domžale mladi l><>inžalča»i. Na tradicionalni dražgoški spominski prireditvi, ki, jo vsako leto organizirajo v spomin na dražgoško bitko in požig vasi so tudi letos sodelovali naši tekmovalci, člani OK ZRVS Domžale. Pripadniki naše občinske organizacije sO vsa leta v vrhu tekmovanja Po »poteh Vinka Kebeta«, letos pa jim je uspel veliki met. Sicer res le za eno točko, vendar zasluženo so ugnali vse svoje nasprotnike iz 29 slovenskih občin. Tekmovalci: — Iztok Vrhovnik — Janez Gregorič — Sašo Majcen — Peter Gregorič — Maks Mav — Klemen Žajdela — Tomaž Drolc — Robi Iglic so bili sprejeti tudi pri predsedniku Sob Domžale Petru Primožiču, ki je ocenil dosežek njihovega nastopa kot potrditev uspešnega dela v ZRVS in ZSMS nasploh. Hkrati je 1. mesto na tako odmevnem tekmovanju posledica več let trajajoče in kontinuirane tekmovalne skrbi ina ktivnosti tako tekmovalcev, kot tudi mentorjev: Antonija Ganiča, Janeza Gregoriča, Slavka Deletića in Voji-slava Savkoviča. Tekmovalcem je izročil spominska darila, sprejem pa je minil v obujanju spominov na težavno, v vsakem pogledu ekstremno naporno tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice.« °BC I.NSKI POROČEVALEC STRAN 17 RAZGIA5I, OBJAVE, RAZPISI JJ3ANS JEANS JEANS JEANS JEANS V prodaji imamo hlače, srajce, krila in obleke do 16. leta starosti po ugodnih cenah. Iz jeansa in drugih materialov izdelki tudi po naročilu. Modno šiviljstvo Goltez 1 MODNO ŠIVILJSTVO Kolodvorska d. 5, DOMŽALE Kitajska akupresuro — hujšanje — odvajanje od kajenja — lajšanje težav v menopavzi, pri menstruaciji in psihosomatskih motnjah — zviševanje telesne odpornosti itd. Kamnik, dr. Škerlec Tel.: (061) 831-467 po 15. uri Volilna konferenca AMD FAM Lukovica AMD FAM Lukovica vabi vse člane na redno volilno konferenco društva, ki bo v petek, dne 8. aprila 1988 ob 19. uri v Zadružnem domu v Lukovici DNEVNI RED: 1. Izvolitev delovnih teles konference 2. Poročila, razprava na poročila in sprejem poročil 3. Razrešitev samoupravnih organov društva 4. Volitve novih samoupravnih organov društva 5. Razno VIDEO SAT Slovenija FlOrijan Grudnik 61230 Domžale, Vegova 5, tel.: 061/721-367 nabava materiala O napeljava satelitske antene priključitve O reprodukcija snemanja O projekcija Komunalno podjetje Domžale, TOZD Komunala — Pogrebna služba obvešča krajane Domžal in okolice, da bo v sklopu svoje dejavnosti s 1. 4.1988 organizirala prodajo in montažo nagrobnih spomenikov po konkurenčnih cenah. Spomeniki so iz naslednjih materialov — Jablaniški granit — Prilepski marmorji (Sivec, Čaška) Vse informacije dobite po tel.:721-443 ali 723-097 ali osebno na TOZD Komunala, Savska 34 pri tov. Pevec. k napfod«k trnovsko gostinska DO NAPREDEK o.sub.o. domžale NAPREDEK Domžale omogoča potrošnikom UGODEN NAKUP V SVOJI POSLOVNI ENOTI KURIVO Posebej opozarja na cenenost in kvaliteto naslednjega blaga: — ravne salonit plošče — pocinkana pločevina — cementna kritina — sinkolit žlebovi in cevi — cementni izdelki — bakrene ploščate palice Na zalogi je tudi bogata izbira gradbenega materiala za občane, obrtnike in delovne organizacije. Na štiri do devetmesečni kredit je možno kupiti modularni blok, fasadno opeko, stavbno pohištvo, strešna okna in stopnice, schiedel proizvode, betonske proizvode in kamine, betonske strešnike, montažne betonske garaže. Informacije tel. 721-330. IŠČEMO NOVO IME! VABILO KUPCEM! Ime poslovne enote Kurivo ni ustrezno bogatemu asortimanu, ki je v prodaji, zato smo se odločili, da ga spremenimo. Naše dolgoletne kupce, ki to enoto dobro poznajo, vabimo, da nam na naslov NAPREDEK Domžale do 15. aprila tega leta sporočijo predlog novega imena enote. Za nagrado bomo avtorju izbranega imena dostavili na dom tono premoga. KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE n. sol. o. Količevo 2, 61230 Domžale, p. p. 107 TOZD Tovarna barv, lakov in umetnih smol Količevo o. sub. o., Količevo 65 Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge za: 1. KV VOZNEGA LIČARJA Pogoji: 1 leto ustreznih delovnih izkušenj poskusno delo Delovno področje obsega pripravo vzorcev barv in lakov, njihovo nanašanje v okviru laboratorija in demonstracije pri kupcih. Vabimo kandidate, da podajo pisne vloge v roku 8 dni po objavi na naslov: Helios kemična industrija Domžale, Količevo 2, 61230 Domžale. Karateisti z Agropopom v hali KC Domžale 23. aprila V soboto, 23. aprila vam bodo člani karate kluba Domžale pripravili prijeten zabavni večer s plesom, pijačo in jedačo, ter mnogo dobre volje. Vmes bodo tudi prikazi karateja in samoobrambe. Častni člani domžalskega karate kluba — skupina AGROPOP — bodo tudi tokrat nastopali v karate kimonih in vam predstavili svoj najnovejši repertoar. Vabijo vas katrateisti in Agropop! Samoupravna stanovanjska skupnost občine DOMŽALE Po sklepu Odbora za gospdarjenje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na 14. redni seji dne 25. 2.1988 objavlja javni razpis za najem poslovnih prostorov v Lukovici 40 — prostor poleg frizerstva Pevc Mojce v iz-meru 52,80 m2, brez vodovodne in elektro instalacije. Najemnina za poslovni prostor brez davka znaša v marcu 1988 66.636,— din mesečno. Na javni razpis lahko kandidirajo družbeno pravne in fizične osebe, ki naj pisne prijave z oznako »za javni razpis Lukovica«, z opisom dejavnosti, ki jo v prostoru nameravajo opravljati, pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale, Ljubljanska 76/11 61230 Domžale — javni razpis Lukovica. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po odločitvi Odbora za gospodarjenje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini. TOZD filc mengeš TEKSTIL Ljubljana n. sol. o. TOZD FILC Mengeš o. sol. o. Blejčeva 4, Mengeš o. sol. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VRTNAR - TRANSPORTNI DELAVEC — 2-letno šolanje s skrajšanim programom — veselje do dela na vrtu — 3 mes. delovnih izkušenj — poskusna doba 2 meseca KLJUČAVNIČAR — KV ključavničar (strugar) — 6 mes. delovnih izkušenj — poskusna doba 2 meseca Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov TEKSTIL TOZD FILC Blejčeva 4, Mengeš v 8 dneh po objavi. 81 Oli am or Pr fi »vc Iš, asv OSNOVNA ŠOLA JANKO KERSNIK BRDO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA V OŠ »JANKO KERSNIK« BRDO 5 LUKOVICA razpisuje prosto delovno mesto: — učitelja zemljepisa, P ali PRU za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pisne prijave pošljite v 8 dneh od dneva objave oglasa na naslov: OŠ Janko Kersnik Brdo 5, 61225 Lukovica. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po poteku veljavnosti razpisa. Predsednik KDR: Franc Divjak, l.r. Poslovnost je skrivnost uspeha! Restavracija Repovž Domžale sprejme natakarja ali natakarico za delo v šanku. Sprejem na delo takoj (le-to je v izmeni), vse ostalo po dogovoru. Nedelje so proste. Tel.: 721-279 Preglejte naš cenik, prihranili boste denar! Restavracija Repovž Domžale IZ PISARNE DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE: Plan izletov za letošnje leto I. 1. 7. aprila: Gorica (Italija), Nova Gorica, Zemono 2. 14. aprila: Tržič, Ljubelj, Celovec 3. 28. aprila: Jezersko, Pliberk, Šentanjel 4. 19. maja: Velike Lašče, Ribnica, Kočevje, Dvor, Žužemberk, Krka, Muljava, Ljubljana 5. 26. maja: Ljubljana, Unec, Cerknica, Lož, Nova vas, Sodražica, Velike Lašče 6. 2. junija: Trbiž, Baško jezero, Belopeška jezera, Višarje 7. 16. junija: Dražgoše, Železniki, Soriška planina, Bohinj, Bled 8. 14. julija: Dol. Toplice, Baza 20., Žužemberk, dolina Krke, Ljubljana, Domžale (Organizira Zveza društev upokojencev Domžale) 9. 4. avgusta: Kamnik, Gornji grad, Logarska dolina, Polzela, Prebold. (Namesto kosila mali piknik, organizirajo članice iz Doba). Cene izletov z avtobusi od 5.000.— do 8.000.— din. 10. Peš izleti: V tednu upokojencev od 9. do 14. maja: Stahovica, Sidraž, Tunjica, Kamnik (kombinirano z avtobusom) 11. za 29. november: Domžale, Trojane, Križevska vas, Velika vas, Grmače, Moravče (kombinirano z avtobusom) Za jesenske in zimske dni so v načrtu še naslednji izleti: 1. Izlet z vlakom: Jesenice, Nova Gorica 2. Obisk oporne predstave v Ljubljani 3. Obisk ptedstave v Cankarjevem domu v Ljubljani 4. Dvodnevni izlet v Olomouc in Bratislavo Datume in cene bomo javili naknadno. Za izlet v Bratislavo je že predvidena cena pribl. 60.000.— din. Rezervacije sprejemamo vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure za dva izleta vnaprej. Na svidenje! Društvo upokojencev Domžale II. III gjioglasi r«inpolsobno novo stano-xjV]e v bloku v Domžalah /Menjam za hišo, lahko tu-starejšo z nekaj zemlje v >mzalah ali bližnji okolici. jnud.be v uredništvo, Lju-anska 34 pod šifro: »Prilo-pLjojografijo ali skico!« Sta»ejšo stanovanje ali ""sonjero do 25 m2 kupim v lollci Domžal, Mengša, amnika ali Radomelj. Te-^375^01 Prodam dvosed (postelja) [fotelj PINA MEBLO -^T^^37-278 pčem žensko za pospravile stanovanja enkrat telijo. Naslov v uredništvu. °cem prodam 1800 kom "".jene cementne strešne peke. Trontelj, Obrtniška jM^omžale temi 1 Prostor (15-40 m1) ifra-t V naJem v Domžalah. »1« ' "Lahko tudi okolica Dom- ZAHVALA Ob prerani in boleči iz-8" bi moje žene in dobre "»amice ALOJZIJE ORAŽEM roj. Zore, iz Dupelenj ^e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijate-Jem za izrečena sožalja, Podarjeno cvetje ter tako številno spremstvo na njeni ^adnji pot. Zahya. jujemo se g. župniku za tople poslovilne besede in obred. Posebej se zahva-Uujemo tudi pevcem ter govornikoma Krajevne skupnosti Rafolče in Dru-! stva rejnic. Vsem za vse iskrena hvala! Žalujoči: mož Tine, hčerka Urška ter sin Marko ZAHVALA j Ob boleči izgubi na-se dobre in skerbne mame, stare mame in Prababice JjjATARINE ROJC ^ežnarjeve mame iz Kadomelj ®e toplo zahvaljujemo sosedom in zdravstvenimi osebju za po-m°č, sorodnikom in Pr,jateljem pa za daro- ano cvetje in darove *a cerkev. Posebej se ahvaljujemo duhovni-K°m za lep obred in Prijazne poslovilne be-Sede ter vsem pevcem n pevovodjem za lepo tapete žalostinke. skrena hvala vsem, ki ?je jo v tako velikem številu spoštljivo pospremili na zadnji poti. Žalujoči otroci: £rar»ci, Jože, Vera, ^rika in Kati z družicami ZAHVALA Ob prerani boleči izgubi mojega dragega moža MIRKA BRINOVCA iz Drtije se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala DO Termit, tovarišu Petru Jane-žiču za ganljive poslovilne besede, hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žena Marija Brinovec Zakaj usoda posega tja kjer je nezaželena vzame ti, kar si imel najraje in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov. (Prešeren) V SPOMIN 24. marca je minilo že drugo leto neizmerne bolečine, odkar si nas za vedno zapustil naš ljubljeni DANIEL JERAK Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi Trzin, 24. marec 1988 Ni več trpljenja ne bolečine življenje je trudno končalo svoj boj. (Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA KOPITARJA iz Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, mu podarili cvetje ali darovali v druge namene, izrekli sožalja in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju, ki mu je nudilo pomoč ob njegovi težki bolezni. Hvala pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice in sestre KATARINE GIOVANELLI Kofutnikove mame iz Jarš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste v teh trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekali sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala upravi doma za ostarele občane v Domžalah in dr. Mojci Zaje za lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se oktetu bratov Pirnat za lepo zapete žalostinke, g. župniku iz Jarš za lepo opravljen obred, tov. Anici Testen za čutno izrečene besede slovesa in praporščaku ZB Jarše. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni Hodil sem po sončni trati, vprašal ptičke kje si ti, pa so mi zažvrgolele in so rekle, da te ni. V SPOMIN Ravno na pragu pomladi 12. marca je minilo žalosti polno leto odkar si odšel od nas srčno ljubljeni mož, dobri in skrbni oče in dedek VINKO JAGODIC st. iz Mengša Kako je prazen in pust naš dom odkar te ni, kako zelo te pogrešamo, nikdar ne boš pozabljen in v naših srcih boš vedno med nami. Prisrčna hvala vsem njegovim prijateljem in znancem, ki se ga kakorkoli spominjate. Družini Jagodic- Dolinšek ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega in nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA POGAČNIKA iz Ihana smo dolžni, da se naj-iskreneje zahvalimo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vašča-nom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo DO Termit TOZD Ilpos Ihan, Termit DSSS, ZZB NOV Ihan, govornikoma tov. Pancetu in Vulkanu za izrečene besede, Krajevni skupnosti Ihan, He-lios Domžale DSSS, De-lovski univerzi Domžale in praporščakom ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala tudi župniku za lepo opravljen obred. Še posebno zahvalo pa smo dolžni dr. Ladislavu Hacetu za nesebično pomoč in lajšanje bolečin ter patronažnima sestrama ZD Domžale. Naj-iskrenejša hvala tudi družini Jančar za vso skrb in pomoč v težkih dneh. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njegovi So zvončki razcveteli ni tebe več pri nas, saj vsi bomo veseli ko snidenja bo čas. V SPOMIN 19. marca mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dobri oče in mož, brat, dedek in stric FRANC UČAKAR iz Sp. Prekra Zelo si ljubil svoj dom in vse svoje, a kruta smrt te je iztrgala iz naše sredine. Tvoj spomin je tako močan, da živiš in boš živel vedno med nami. Vsi tvoji So rane globoke, ne celi jih čas, ti Pavle, ostal boš vedno pri nas. Prelepe spomine imamo na te, ko mislimo nate, nam trga srce. V SPOMIN 30. marca mineva eno leto odkar nas je zapustil moj dobri mož in stric PAVLE KOSMAČ Čas ne more zmanjšati naše bolečine in ne za-temniti svetlega spomina nanj in na njegovo delo. Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo v srcu spominjate in prižigate lučke na njegovem preranem grobu. Vsi njegovi V SPOMIN V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal; in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej — živiš (Vojan T. Arhar) 11. marca je minilo 4 leta, odkar si nas mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš nepozabni mož in oče FRANC PANČUR Ne moremo dojeti resnice, da te ni več med nami, vendar spomin nate ne bo zbledel v naših srcih; vedno bo živ, ostal bo del našega življenja. Vsi njegovi ZAHVALA V petek, 12. februarja 1988 je v 42. letu starosti prenehalo biti plemenito srce skrbne in ljubeče mamice, žene, hčerke, sestre in tete, naše nadvse ljubljene METI VRHOVEC roj. Škofic V krogu družine, prijateljev in sosedov smo se od nje poslovili in jo položili k večnemu počitku 17. februarja 1988 v Domžalah. Vsem, ki ste jo imeli radi, cenili njeno humano delo, ji v življenju kakorkoli pomagali, se od je poslovili, prižgali svečko in položili cvetje na njen prerani grob, se iz globine srca zahvaljujemo. Iskrena zahvala Mednim sodelavcem z OŠ Olge Avbelj, ki so ji do zadnjega trenutka stali ob strani in jo bodrili, dr. Vasletu in dr. Zenko-vičevi, med sestrama Vandi in Mariji, ki so ji v najtežjih trenutkih pomagali, da bi premagala zahrbtno bolezen, ji vrnili zdravje in ohranili družino. Hvala prijateljicama Urši in Andi, ki sta ji s svojo prisotnostjo in dobroto dajali moč in upanje. Hvala g. župniku za lep poslovilni obred. Vsi njeni, ki smo jo imeli.radi! METKI ŠKOFIC-VRHOVEC V SPOMIN Meti, mnogo, mnogo prezgodaj si odšla, pogreša tvoja te družina, nastala v domu je vrzel, praznina, čas, vsak dan znova odpira rano, ki boli. Zapustila še nevsljeni novi dom si ti, kjer pustila si svoje zdravje in moči. Zapustila si družinico in svoje drage vse, ki srčno so ljubili te. Le potoček tiho, mirno ob vrtu tam šumi nenehno v dalj in dalj hiti, kjer hiša tvoja zdaj osamljena stoji in čaka, da se vrneš ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta BOGDANA LENČKA se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih veliko pomagali, enako tudi za darovano cvetje in vence. Posebna hvala govornikoma za poslovilne besede ZŠAM Domžale, Srečotu Kočarju ZB Prevoje, praporščakom, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred v slovo. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage FRANCKE PODGORŠEK iz Mengša se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih dneh stali ob strani, izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje in prispevke v razne namene ter spremili pokojnico na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE TIČ roj. Malin iz Serjuč se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala g. župniku za opravljen obred in za poslovilne besede. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena zahvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti očeta in starega očeta JANEZA SLAPARJA-MIKLAVŽA borca Šlandrove brigade z Želodnika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala za poslovilne besede tov. Juriju Vulkanu, krajevni organizaciji ZB Domžale, ZB Dob in DO Papirnici Količevo. Hvala tudi pevcem moškega komornega zbora Mengeš za zapete žalostinke, g. župniku za opravljen obred, nosilcem praporov in vsem, ki ste ga s spoštovanjem spremljali na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi! °BČrNSKTPOROČE VALEČ STRAN 19 Dom upokojencev Domžale se je lotil v sodelovanju s pristojnimi družbenimi institucijami v občini prenove dosedanjih prostorov. Poleg prepotrebnih pomožnih prostorov, ki jih doslej v Domu upokojencev niso imeli, je pridobil celo nekaj novih posteljnih zmogljivosti. ■■■■Ml Baseball v Domžalah Baseball je ameriška igra z žogo nastala v 18. stoletju iz angleškega kriketa. Baseball je bolj moška oblika igre, ženska varianta (čeprav jo igrajo tudi moški) pa je softball. Razlika je v manjšem igrišču, večji žogici, načinu meta ter še nekaj drobnih detajlih. V igri sodelujeta dve ekipi s po 9 igralci in rezervami. Eno moštvo je v napadu (odbijalci), drugo moštvo pa se brani (z rokavicami). Naloga napada je z odbijanjem žogice, osvojiti čimveč polj in pri tem napredovanju priti po delih nazaj do domače baze, kar predstavlja točko. Naloga obrambe pa je z zaustavljanjem odbitih žog ter podajo na bazo pred napredujočim igralcem preprečiti napade in izločati napadalce. Obramba ima nalogo izločiti 3 napadalce, nakar se moštvi zamenjata v vlogah. Teh izmenjav je običajno 9 in po koncu 9. ininga je znan zmagovalec. Neodločenih izidov ni, prav tako pa lahko sodnik po koncu 5. ininga prekine tekmo, če je razlika večja od 12 točk. Vabimo vas na ogled baseballskih tekem in na velik športni dogodek. Prva priložnost bo v soboto, 2. aprila ob 14. uri na pomožnem igrišču NK Domžale med državnimi prvaki Guncelj in prvoligašem Golovcem. Janez Ciperle BANKA DOMŽALE Oddelek poslovanja s prebivalstvom sporoča Novosti v bančnem poslovanju (OBVESTILO DRUŠTVOM!) Na podlagi zadnje spremembe 2. člena Zakona o Službi družbenega knjigovodstva (Ur. list 74/87 z dne 14.11.1987), nekatera društva niso več zavezana za vodenje knjigovodstva in nimajo več statusa uporabnikov družbenih sredstev ter niso obvezna, da predlagajo zaključne račune Službi družbenega knjigovodstva. Na podlagi tega tudi ni več pogojev, da bi imela ta društva odprt žiro račun pri SDK, temveč morajo odpreti žiro račun pri banki. Glede na to, da so nekatere določbe o delovanju društev pomanjkljive in razdrobljene po raznih predpisih, vam svetujemo, da se v primeru nejasnosti v zvezi s finančno-materialnim poslovanjem in zapiranjem žiro računa obrnete na vašo organizacijsko enoto Službe družbenega knjigovodstva. Ob ustanovitvi novega računa pri banki je društvo dolžno predložiti: — potrdilo o vpisu v register društev, iz katerega je razvidno, da je vpisano v register kot društvo in ne kot družbena organizacija (ustrezno potrdilo se dobi pri pristojnem upravnem organu za notranje zadeve na Skupščini občine Domžale, v kolikor ima društvo sedež v Domžalah). — izvleček iz pravil društva, ki mora vsebovati ime in sedež društva in seznam oseb, ki društvo zastopajo (pooblaščene osebe). V kolikor društvo pri svojem poslovanju uprablja štampiljko, mora biti odtisnjena na izvlečku. Sredstva na žiro računu se obrestujejo po enaki obrestni meri kot ostale vloge na vpogled. Društvo lahko ustanovi devizni račun praviloma v isti enoti, kot ima žiro račun. Za ustanovitev deviznega računa mora banki predložiti pisni zahtevek, skupaj z overjeno fotokopijo ali Prepisom odločbe o registraciji pri pristojnem občinskem organu. Sredstva na deviznem računu se obrestujejo v dinarjih po obrestnih merah, ki veljajo za posamezno valuto. S tem obvestilom želimo seznaniti vsa društva, da se lahko za vse informacije o otvoritvi žiro računa in deviznih računov, osebno ali po telefonu zglasijo v Ljubljanski banki BANKI DOMŽALE, v ekspozituri na Ljubljanski 82 (v centru Domžal) in v likvidaturi Domžale na Ljubljanski 62, vsak dan od 7. ure do 18.30 in ob sobotah od 7. ure do 11.30. LJUBLJANSKA BANKA BANKA DOMŽALE Pojasnilo in opravičilo V zvezi z objavo dolžnikov v Občinskem poročevalcu za stanarino sporočamo, da so imeli DIMC Pavla, Velja Vlahoviča 2/d GRILC Blanka, Ljube Šercerja 1 STROJNIK Vojko, Ljubljanska 84 na dan 31.12.1987 poravnane vse obveznosti in so bili neupravičeno na seznamu dolžnikov. Za napako se opravičujemo! Fin.-rač. sektor »Usnjariada« v Domžalah Zvedeli smo, da bodo delavci domžalskega TOKA v maju gostitelji športnih iger kolektivov usnjarske industrije, ki jih že tradicionalno izmenoma organizirajo usnjarske tovarne v Sloveniji. Letos je za to dolžnost na vrsti naš domžalski TOKO, ki bo 11.junija pripravil tekmovanja v malem nogometu, streljanju, namiznem tenisu, kegljanju, balinanju in šahu. Nastopilo bo 500 udeležencev iz okrog 17 slovenskih usnjarskih kolektivov. Organizatorji so že izdelali maskoto tekmovanja, pripravljajo bilten in drugo. Vabijo tudi vse občane, da si prireditve 3. junija v Domžalah ogledajo. B. Nova trgovina papirja in papirne konfekcije v Domžalah_ Pred dnevi je v Domžalah na začetku Savske ulice 1 nasproti Gasilskega doma odprl prvo zasebno trgovino s papirjem in papirno konfekcijo Živojih Jovanovič-Žiko, ki ga nekateri poznajo po dosedanjih tiskarskih in razmnoževalnih storitvah. Gre za razširitev obrtne dejavnosti. V tej novi trgovini pa bodo ponujali: — lastne izdelke papirne konfekcije, drobno galanterijo — papir, pisalne in šolske potrebščine, biro oprema — igrače, steklo, keramika, razglednice, — video in audio kasete — izdelke domače in umetne obrti — časopisne in periodični tisk Trgovina bo odprta od 7. do 19. ure. — neprekinjeno Predlagam ukinitev dneva žena Stvar sem dobro pretuhta-la, premislila vse možne posledice, razmislila o možnih odmevih v jugoslovanskem prostoru, ugotovila, da ne rušim pridobitev revolucije, i e spodkopavam vam federativne ureditve in trdnosti samoupravnega socializma v Jugoslaviji, ne razdiram bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti in ne blatim ugleda Jugoslavije — in kar je glavno, zadeva nima nobene zveze z JLA in s tem ne vpliva na njeno idejnopolitično usposobljenost in bojno pripravljenost; — po treznem razmnisle-ku predlagam, DA SE UKINE DAN ŽENA. Pozivam torej SZDL, da prične z javno razpravo o ukinitvi dneva žena, kar utemeljujem z naslednjimi trditvami: 1. Ne poznam bolj trapastega in nesmiselnega praznika, saj se je oddaljil od prvotnega pomena; 2. Trdim, da bi bilo bolj krasno, če bi ženske in matere ob moški pomoči preživele vseh 365 dni v letu (to bi bil zanje večni praznik) in ne le 8. marec; 3. Praznik precej bolj uspešno in zabavno praznujejo moški in s tem so nam spet dali vedeti, da so preme-tenejši od nas; 4. Največjo korist pri vsem tem spektaklu imajo cvetličarji in gostilničarji, saj je to bistvo praznika skomerciali-zirano; 5. Praznik se je zbanalizi- X ral na različne zabave, 1 sindikalne nageljčke in dtf la tipa: bolje ena brisača, \ pa nič. Morda bi z ukinitvijo p nika lahko ženske veliko dobile, saj ob vsem doset njem praznovanju in »po ličanju« žene, še vedno: — nismo dali prave vrt nosti obilici dela in dolž%, stim materinstva, vzgoje I opravilom, potrebnim za I produkcijo družine, — nismo storili skoraj m za razbremenitev žene I matere, ki so še vedno izV riščene, — nismo odpravili slov& manjvrednih in v povprek slabše plačanih del, ki jih čina opravljamo ženske (sA žilka, vzgojiteljica, tekstM delavka, šivilja, trgovka, m niča. ..) — nismo storili skoraj flf za ureditev statusa kmečn žene, — nismo ukinili nočneA dela žena (zanj jim ponuji mo boljše plače, pa pristan* jo), — nismo uredili sramotA organizirane ginekološke oi dinacije v Domžalah (čaki nje ob 5. uri zjutraj). Zato DOL z reklamam' veselicami, in izleti v č