Natisov 15.000. „štajerc" izhaja vsaki petek, daliran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo slane za celo lelo 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne štev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za Va strani K 40 — za >/« strani K 20 — za '/» strani K 10 — za Vu strani K 5 — za Vu strani K 250 za Ve« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno rfliža." Štev. 37. V Ptuju v nedeljo dne 18. oktobra 1914. XV. letnik. vefovna vojska. Od zmage do zmage. — Zavzetje trdnjave Antwerpen. — Francozi nazadujejo povsod, — Rusi vrženi proti Varšavi; 15.000 Rusov vje-tih. — Naša trdnjava Przemvsl zopet prosta oblegovalnega sovražnika. — V Galiciji napreduje naša vojska na vseh straneh. — Srbija popolnoma zaprta. — Tudi na morju zmage. Od zmage do zmage . . . Kakor velikanska nevihta, ki ne pozna nobenih usmiljenih ozirov, tako napredujeta v železni krepkosti avstro-ogtska in nemška armada. Sodnika ste postali te ve najboljši armadi sveta, — sodnika čez vso hinavsko zahrbtnost in zločinsko zani-kernost ruske knute, angleške podlosti in francoskega šovinizma. In ves svet se čudi, da je ogromni sovražnik vkljub porabi vse svoje moči, vkljub velikanski premoči brezmočen napram železno-navdušenemu pravu, katerega nositelja sta naša domovina in nemška prijateljica . . . Od zmage do zmage! Srbija, dežela podlih kraljemorilcev je od vseh strani zaprta, lakota j in beda in obup divjajo v njenih krajih, stroh- j neli trou revolverskega Petra se trese in z njim I vred tron tistega črnogorskega Nikite, ki se je j doslej mastil od avstrijskih Btringeldov", da nas j potem po maniri ovčjih tatov izda. Naši kauoni | so sodnik! In ta sodnik ne pozna usmiljenja! ; Krasno se razvija vojna tudi v Galiciji in j na Rusko Poljskem, kjer delujeta nemška in I naša armada roko v roki. Iz Ogrskega, skozi J katero so hoteli Rusi Srbom na pomoč priti, 1 pognali so jih naši vojaki s krvavimi glavami. . . I Naša trdnjava Przemvsl je bila zaman od Ru- j sov oblegovana. Kakor valovi ob pečini so se razsuli vsi Ruski napadi. In zdaj je prišla že naša arma ter podi vsiljene Ruse čez mejo, tako da nimajo niti hipa počitka in miru. Azi-ataki barbari si pač niso mislili, da bodejo v Galiciji tako krvavo sodbo doživeli. Obeoem napreduje nedosežna nemška armada na rnskem Poljskem in sili vedno močneje proti Varšavi. Kakor preplašena ptica beže kozaki pred to armado, nikdo se ji ne upa vstaviti, nikdo ji ne more premagati. Car-batjuška, ta besedolomec, ta krvavi hinavec, katerega tron je zgrajen na gori mrtvaških glav in poškropljen z vročo človeško krvjo, — ta kronani krvnik trepeta zdaj pred sodbo pravičnosti . . . In na Francoskem? Vse svoje moči so porabili Francozi in njih pomagači Angleži, da bi vstavili nemško napredovanje. Pa njih armade so se istotako ob nemških bajonetih razsule. V komaj 12 dneh zavzeli so nemci Antwerpen, drugo največjo trdnjavo na svetu. Zdaj jim je pot proti Parizu odprta. Obenem naprednjpjo tudi v velikanski bitki med Parizom in Vedru-nom, tako da jih čaka tudi tam slavna zmaga. Celo na morju so nasprotniki brez muči. Velikansko angleško brodovje je tiho in vsak trenutek se pojavi ta ali oni nemški podmorski čoln, ki pogrezne angleški ali ruski parnik v globočine morja. Japonci doslej tudi niso imeli nobenega uspeha proti junaški posadki trdnjave Kiaučav. Na Balkanu pa se pripravlja polagoma protisrbski in protiruski vpliv, ki bode našim sovražnikom še nmogo preglavic delal. Od zmage do zmage! Mi nismo zakrivili tega velikanskega prelivanja krvi. Bili smo napadeni in nikdo nam ne more očitati, da bi kaj zakrivili. Branimo le domovino. Ali branimo jo pač tako, da bode mir za dalje časa zajamčen. Z našo končno zmago, ki mora priti in ki bode prišla, dosegel bode ves svet za-željeni blagor pokoja. Uresničile se bodejo sanje našega sivolasega cesarja, katerega Bog ohrani .. . Trdnjava Przemvsl svobodna. — Uničujoč ruski poraz. Dunaj, 11. oktobra ob 10. uri 15 minut zvečer. (Kor. urad.) — Uradno razglašajo: Dne 11. oktobra opoldne: Naše bliskovito prodiranje proti reki San je Przemvsl osvobodilo sovražnika obleganja. Lastne čete so vkorakale v trdnjavo. Kjerkoli so se Rusi pojavili, smo jih napadli in porazili. Na njihovem begu preko rečnih prehodov pri Sleniawi in Lezajaku smo zajeli ogromne množine vjetnikov. Namestnik šefa generalnega štaba pl. H o f e r, generalni major. Brezuspešno obleganje Przemysla. — Rusi v Galiciji povsod poraženi. — Ruski porazi na Ogrskem. Dunaj, 10. oktobra. (Kor. urad.) Včeraj je poskusil sovražnik še en naskok na južno-vzhodno stran Przemysla, ki ga pa je posadka s težkimi izgubami za napadalca zavrnila. Nato so se začeli Rusi povsod pred trdnjavo umikati. Zahodno stran trdnjave so morali Rasi popolnoma izprazniti. Naša konjenica je že prišla v te kraje. Sovražnik, ki ga je naglost operacij na ruskem Poljskem in v Galiciji zmedla, je poskusil sicer kriti svoj napad na trdnjavo s tem, da je poslal oddelke svoje vojske proti zahoda, ni se pa mogel nikjer ustavljati našim armadam, ki so prihitele. Peta in šesta ruska pehotna divizija, ki sta se postavili v bran pri Lancutu, se v begu umikata proti Sanu. Ravno tako sta bili ena kozaška divizija in ena pehotna brigada, ki sta stali vzhodno od Dynova v močnih pozicijah, po kratkem odporu pregnani. Naše čete so sovražniku povsod za petami. Tudi Ogrska bo najbrže kmalu popolnoma izpraznjena od sovražnih oddelkov, ki blodijo v komitatih Marnaaros in Bistrica-Naszod. Namestnik šefa generalštaba pl. Hofer, generalmajor. Črnogorci niso navdušeni za vojno z Avstrijo. Od nekega vojaka s črnogorske meje je dobil župan v Topuskem Andrej Rakič, kakor poročajo »Narodne Novine", pismo, v katerem je prav zanimivo opisano razpoloženje črnogorskega ljudstva napram vojni z Avstrijo. Odlomek tega pisma se glasi: ,, črnogorsko ljudstvo ni za vojno. Pred par dnevi je dospel na Cetinje stari vojvoda Lazo Dekalovič iz Kuča. Spremljalo ga je več sto žensk in otrok. Poiskal je kralja in ko ga je našel, ga je vprašal: Straschill'ova grenčioa is zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ===^ romarje iti ■ 414 „Ali je res, kralj in gospodar? Ti si pobral naše sinove, da se tepo z dunajskim cesarjem. A zakaj to? Nam je bil dunajski cesar vedno dober in je nas branil in ščitil. Ti si sam pripovedoval, kako te je lepo sprejel na Dunaju, kako je sprejel naše kneze Danila in Mirka in po vrsti vso črnogorsko gospodo, pa zakaj se naj sedaj bijemo z dunajskim cesarjem? To, boga mi, ni meni po godu." Kralj je odgovoril: „Vojvoda, tako mora biti, starejši zapovedujejo." Vojvoda ga je prekinil: »Božje Ti vere trdne, kdo je neki v Črni gori starejši od Tebe?" Kralj Nikola v zadregi: „Tako ukazuje veliki car Nikolaj ruski!" Vojvoda je na to rekel kralja: „Piši Ti temu carju Nikolaju, ako ima kaj z dunajskim cesarjem, naj se sprimeta brez naše nesreče, Ti pa pusti naše sinove domov, da pre-hranijo sirotno svojo deco in jo ohranijo od zlega. Tako mi boga, mi se vsi od prvega do zadnjega napotimo jutri v Kotor. Mi brez Ko-tora živeti ne moremo!" Kralj je pripomnU: „Ne smete v Kotor, pobil bo vas Švaba!" „Mi se s Svabom dosedaj nismo pretepali, zato nam ne bo storil ničesar slabega ... Pa povej mi, kralj in gospodar, ali si res napovedal vojno tudi carju v Berolinu?" „Res je, vojvoda!" ,„Pa povej mi pri bogu in veri, kako se hočeš z berolinskih carjem vojevati, da-li po solncu ali po mesecu? Bogu bodi potoženo, ve-lika; nesreča je zadela črno goro! Kralj in gospodar, dobro prevdari in premisli, da nam ne zakuka črna kukavica na ognjišču!"". . . Beg Rusov čez Karpate. Budimpešta, 12. oktobra. ,, Pester Lloydc poroča: Iz komitatov Marmaros in Besztercze-Naszod so došla uradna poročila, iz katerih je posneti, da se je preganjanje ruskih čet za nas uspešno končalo. Glavne ruske sile v begu čez Korosmezo zapuščajo Karpate, ostanke razškropljenih ruskih čet pa pode naši čez mejo. Rusi so spoznali svoj brezupni položaj in beže brez vsakega odpora čez mejo. Kako je na ruskem Poljskem? V krakovski „Nowi reformi" čitamo: Dne 20. septembra se je nemška vojska približala Noworadomsku. čim je došla ta vest, je ruska armada z vsemi upravnimi oblastnijami zapustila mesto. Nemci so sicer korakali skozi Noworadomsk, niso pa mesta zasedli, marveč so prodirali proti Rudnika, kjer so se ustavili. Ruske upravne oblasti so se tedaj takoj vrnile, ž njimi pa so prišle tri stotnije kozakov in čerkezov. Toda že 26. septembra so se pojavile v Noworadomsku nove nemške čete, kar je imelo za posledico, da so se Rusi zopet umaknili iz mesta. Ruske oblasti so se nato naselile v Pio-trkowu, dva dni kasneje pa so se preselile v Skierniewice. Predno so Rasi odšli, so ustanovili mostno milico, ki je prevzela nalogo, da skrbi za red in mir, dokler se ruske oblasti zopet ne vrnejo v mesto. V mestu je zavladalo veliko pomanjkanje sladkorja, premoga in petroleja. Za to so vsa privatna stanovanja, restavracije in hoteli razsvetljeni s svečami. Tudi v Varšavi je silno pomanjkanje premoga. sladkorja in soli. Časopisom nedostaja papirja, zato izhajajo listi v zmanjšani obliki. Delo v tovarnah popolnoma miruje. Cent premoga stane v avstrijski vrednosti 6 do 7 kron. Draginja v mestu je nepopisna, vsled tega je baje zlasti med delavskimi sloji zavladalo revolucionarno razpoloženje. Varšavski dnevniki javljajo, da Rusija mobilizira še 5 milijonov vojakov. Toda to je samo humbag, da bi s tem prestrašila Nemce in Avstrijce in da bi potegnila za sabo nevtralne države. Vlada ne misli na nobeno novo mobiliza- cijo in tudi ni izdala v tem oziru nobenih novih narodb. časopisi napadajo besno samo kakor smo že omenili v zmanjšani obliki. Listi so seveda pod preventivno cenzuro. Toda priznati je treba, da ta cenzura ni surova in tndi ne stroga ali malenkostna. Časopisi napadajo besno samo Nemčijo, napram Avstriji pa molče, se drže rezervirano, ali pa celo izražajo obžalovanje, da je podlegla vplivu nemške državne politike. V Varšavi je jela izhajati cela vrsta novih poljskih dnevnikov, kakor „Duch Polski", „Dzien Polski", „Radošč Polakow" itd. Vsi ti listi imajo namen vzbuditi med Poljaki simpatije do Rusije. Te liste seveda podpira ruska vlada, oziroma jih naravnost plačuje. Te vrste časopisi priobčajejo razne tartarske vesti — na primer „Nemci prosijo Belgijo za mir." „Splošno umikanje nemške armade" itd. V enem izmed teh listov je napisal članek o razmerja Poljakov k Rusiji celo neki poljski poslanec. Babi-anski mu je ime. Vsi ti listi torej služijo zgolj propagandi. Zakaj so Rusi vlomili v Karpate? Budimpeštovski list ,A Nap" poroča v pogovoru z nekim vjetim ruskim general-štabnim oficirjem, ki je govoril o vzrokih ruskega vloma v Karpate. Srbija je že od vsega začetka računala na pomoč Rusije iu tudi s tem, da ne bode prišlo Srbiji na pomoč le nekaj oficirjev, marveč cela ruska armada. Pri izbruha vojne bilo je že mogoče, spraviti manjše ruske vojaške oddelke v Srbijo. Ali temu vtihotapljenja je Rumunija kmalu konec napravila. Ednako postopanje čez B u 1 g a r i j o je bilo seveda popolnoma izključeno. Edina možnost, nriti v Srbijo, bila je tedaj pot čez Grško. Ko pa je Turčija Bosporus in Dardanele zaprla, bila je Srbija tako rekoč hermetično zaprta. Medtem se je položaj Srbov vedno bolj poslabšal in kopičile so se brzojavke, v katerih se je ruskega carja za pomoč prosilo, da ne bode Srbija popolnoma uničena. Zdaj se je odločil car, da pošlje Srbom čez Ogrsko pomoč in zato so Rusi čez Karpate vlomili. — Kakor znano, dosegli so Rusi začetkoma male uspehe, ali kmalu so jih naši junaki vojaki s krvavimi glavami čez Karpate nazaj nagnali ... , Rusi zapustili Lemberg ? „Grazer Tagblattu" njegov lastni vojni poročevalec: brzojavlja »Vojni tiskovni stan, 11. oktob. — Na vožnji k fronti dospel sem v Jaslo. Vkljub slabemu vremenu in slabega stanja cest funkcijonira naša zadajšna služba (Nach-schubdienst) izborno. Domačini mi pripovedujejo, da so Rusi Lemberg že popolnoma izpraznili. Uradna poročila od 13. oktobra. K.-B. Berlin, 13. oktobra. Wolffova pisarna poroča: Od zahodnega bojišča ni nobenih pomembnejših poročil. Hudi napadi sovražnika vzhodno od Soissonsa bili so zavrnjeni. — V Ar-gon.sk o m gozdu vršijo se trajno hudi boji. Naši vojaki napredujejo v močnem grmičju in v jako težavni pokrajini z vsemi sredstvi trdnjavskega boja. Francozi se trdovratno branijo; oni streljajo iz dreves tudi z mašinskimi stroji in imajo močne utrdbe. Nemški bojni plen pri Antwerpnu se še danes ne da pregledati. Okoli 28.000 sovražnih vojakov zbežalo je na Holandsko in bilo tam razoboroženo. Med njimi je glasom uradnih poročil tudi 2000 Angležev. Bržkone ae je mnogo belgijskih vojakov v civilni obleki v njih domovinske kraje podalo. Škoda na poslopjih in ma-terijalu v Antwerpenu je mala. Sovražnik je vodovodne naprave uničil. V pristanu je 4 angleških, 2 belgijska, 1 francoski, en danski, 32 nemških in 2 avstrijska parnika ter dva čolna na jadre. V kolikor se je nemške parnike doslej preiskalo, so se jim kotli uničili. Na vzhodno-pruskem bojišču vršil se je 11. oktober v splošnem mirno. Dne 12. oktobra so hoteli Rusi nemško armado pri Š i r w i n i zopet obiti; bili so pa zavrnjeni. Južno od Ivangoroda so hoteli Rasi zopet čez reko Weichsel priti; pa to nakano se je z ruskimi izgubami zavrnilo. Uradno se glede bojev v Galiciji razglaša: 13. oktobra opoldne: Včeraj vrgle so naše (avstrijske) proti Przemyslu napredujoče moči, podprte po izpada iz naše trdnjave, oblegovalno DerSirzdes deurschen 6ouvernemenrs in Suwalki. Suwalki Tu prinašamo 3liko poslopja v rusko- poljskem mestu Suwalki, katerega so Nemci v svojem prodiranja že zavzeli. Nemci bo v tem poslopja vtaborili novo okrožno a prav o (guber-nijo). Preje je bilo v tem poslopja rusko gubernijsko zastopstvo. Ruski guberner pa je že preje zbežal, piedno so nemški vojaki v Suwalki prišli. _ 3 — rusko armado v toliko nazaj, da stoji sovražnik danes le Se na vzhodni fronti. Pri nazadovanju Ensov se je več vojnih mostov podrlo. Mnogo vojakov je v reki San ntonilo. Boj vzhodno od C h i r o w a traja še naprej. Naša kavaljerija vrgla je neko divizijo kozakov nazaj proti Drohob i c z u. Vsled neugodnega vremena in slabih cestnih razmer izredno težkih marših in bojih zadDJih tednov seje zmožnost naših (avstrijskih) in ogrskih) vojakov krasno izkazala. Namestnik šefa generalštaba pl. Hofer, generalmajor. Kako so vojaki slovenskega 87. pešpolka uplenili ruski avtomobil. „Slov." piše: Narednik 87. pešpolka, ki se je vrnil ranjen s severnega bojišča, je pripovedoval naslednji dogodek: Bilo je pri P. S. svojim vojem sem ležal vkopan v bližini ceste, ki sem jo imol anažiti. Naša pozicija je bila precej izpostavljena, precej daleč spredaj; bili smo takorekoč osamljeni. Treba nam je bilo paziti na vse mogoče načine, da bi nas ne presenetil sovražnik, zlasti pa ne kak večji kozaški oddelek, ki so se navadno prikazovali, kakor bi jih izkopal iz tal, potem pa zopet izginili, kakor da bi jih bila vzela kafra. Ležali smo torej vkopani tik ceste in čakali. Kar naenkrat se zasliši iz daljave karakteristično drdranje avtomobila. Vedel sem, da se nahajajo tudi naše čete nekako v oni smeri, odkoder je prihajal hrup, a vendar se mi je zdelo skoraj neverjetno, da bi mogel prihajati od tamkaj naš avtomobil, ko je bilo vendar ozemlje pred našimi zasedeno po sovražniku, a mimo nas ni bilo našega avtomobila, ki bi bil vozil tjakaj, odkoder je prihajal sedaj ropot. — Najbrž bo avtomobil ruski, — sem si mislil, a gotov seveda nisem bil. Zato je bilo treba še tem večje opreznosti, kajti gorje meni, ako bi dal ustaviti avtomobil ali ga celo obstreljevati, če bi bil avtomobil — naš. Pripravil pa sem hitro vse, kar se mi je zdelo potrebno. Strelsko črto sem po obeh straneh ceste če nekoliko raztegnil v nasprotno smer od one, iz katere je prihajal avtomobil, ki ni vozil ravno preveč hitro. Fantje s puško v roki so čakali le mojega povelja, da skočijo pokoncu in naperijo puške na avtomobil. Sam sem se nahajal nekoliko v sredi strelske črte, ker sem preudaril, da se mora avtomobil ustaviti nekako tamkaj. V tem je avtomobil pridrčal že prav blizu. Bil je oddaljen le še kakih trideset korakov od prvega mojega moža. Tedaj sem za-klical: — Pokoncu! Skočil sem tudi sam pokoncu, v desni sabljo, v lovi revolver. Pogledal sem okrog sebe, in videl, kako je bila strelska črta raztegnjena na dolgost nad 100 korakov, in fantje so držali paske namerjene na avtomobil, ki je takoj zmanjšal hitrost, a v tem že dospel do strelske črte. V istem trenutku je počil v avtomobilu strel. Sedaj sem vedel, da imam pred seboj sovražni avtomobil, in zakričal sem: — Stoj! V avtomobilu sta bili poleg šoferja 8e dve osebi, zaviti v plašče, in eden teh dveh je ustrelil. Videči, da so naperjene nanje puške vsega mojega voja, so izprevideli, da jim je nemogoče dalje, in tudi ni mogoče več nazaj, kajti v trenutku, ko bi bil avtomobil hotel obrniti ali pohiteti dalje, bi bilo začelo pokati. Kazalo jim torej ni drugega, nego „roke kvišku." In to sta tudi storila ona dva zadaj, in ko se avtomobil ustavi popolnoma, tudi šofer. Vsi trije so bili vjetniki. Dva sta bila ruska častnika. Ukazal sem jima naj izstopita, kar sta tudi nemudoma storila, kakor tudi šofer. Razorožili smo jih in potem odpremili z avtomobilom vred k bližnjemu našemu poveljništvu. Rusi na begu. Listi poročajo: Rusi so imeli baje pri obleganju Przemysla silne izgube. Pri enem samem, prve dni izvršenem poskusu zavzeti v naskoku en sektor trdnjave, so izgubili Rusi kakih 15.000 mož Po prvem brezuspešnem napadu so se morali vendar odločiti za pravilno obleganje, pri čemer jim je prizadejala hrabra posadka pod poveljništvom feldmaršallajtnanta Kusmaneka s ssojimi izpadi mnogo izgub na vjetih in na ma-terijalu. Razpad ruske ofenzive, ki je bila sploh že od vsega začetka zelo počasna, se da razlagati iz treh vzrokov, prvič vsled slabega vremena, ki je pretvorilo reke v nepremagljive ovire in cesto v prava blatna močvirja, drugič kolera, ki baje Btrašno zanje v ruski vojski in tretjič silne tež-koče v nadomeščanju municije in dovažanju živil. Pri tem umikanju, ki nosi vse znake prenagljenja, se zdi da se Rusi upirajo samo toliko, da rešijo svojo artiljerijo, ki se pogosto pogreza v močvirja. Govori se, da prihaja v Petrogradu in Moskvi resnica počasi na dan in da se polašča prebivalstva nemir. Zato je pač tudi car nenadno sklenil oditi k fronti. Glasom poročil iz Rotterdama ruski častniki zelo hvalijo avstrijsko ogrsko armado, ki po njih mnenju prav nič ne zaostaja za nemško. Avstrijci in Ogri se bojujejo z veliko vztrajnostjo in so Rusom prizadejali velike izgube. Preko Romunske prihaja poročilo petro-gradske brzojavne agentnre, ki pravi, da je car prevzel vrhovno poveljništvo nad rusko vojsko z glavnim taboriščem v Brest-Litovsku. Vojni minister Suchomlinov fungira kot. generaladju-tant carja. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je prevzel poveljništvo nad severno armado. „Daily Chronicle" prinaša iz Milana brzojavko, ki pravi, da se je izrazil vojvoda Leuch-tenberg, carjev sorodnik, da so vse vesti o kakem premirju do pomladi 1915 nesmisel. Ruske čete so za vojno po zimi zelo dobro preskrbljene. Car prav gotovo ne misli na to, da bi dal Nemcem priložnost, da si med premirjem izboljšajo svoje stališče. Vojvoda pravi nadalje: Velika bitka, ki naj odloči usodo Nemčije in Avstro-Ogrske se bo izvojevala šele sredi prihajajoče zime. 0 umikanju ruskih čet iz Karpatov poročajo iz Marmaroške Šihoti še to-le: Glasom sem dospelih poročil se Rusi, neprestano zasledovani od naših čet, umikajo preko Rahoja v smeri proti Korosmezoju. Naše čete neprestano in vztrajno napadajo Ruse, ki imajo zelo velike izgube. Naš vojni poročevalski stan je odšel, kakor poroča vojni poročevalec „Neue Freie Presse", 11. t. m. v dveh etapah v Przemysl. Kakor poroča berolinska BNeue Politische Korrespondenz", se je ruska armada izognila odločitvi s Hindenbnrgom in se je umaknila za Vislo. To umikanje je zato odločilnega pomena, ker oprošča avstrijske čete ter poveča silo obeh Rusom nasproti stoječih armad. Vest da bo car prevzel vrhovno poveljništvo nad rusko vojsko, se sedaj tudi že demontira. Londonske „Times" namreč prinašajo iz Petro-grada vest, da se je car vrnil s svojega poseta v ruskem glavnem taborišču. Car je svoj namen obiskati čete v Galiciji »odložil." Najbrže je ta obisk izostal, ker je pričakovati nove velike bitke in hoče car počakati na ugodna poročila iz glavnega stana. Iz bojev pri Tarnobrzežju. Zigmund Lasocki opisuje tamobrzeške boje sledeče: Sešel sem se z drugim ulanskim polkom, ki ga je vodil moj brat, pri . . . Kljub hudim in velikim pohodom in kljub trem bitvam, ki jih je polk prestal, je izvrstno izgledal. Mo.Štvo in konji so bili v najboljšem stanju. Mnogo se ima polk zahvaliti komandantu trena grofu Res-segniern, ki ga je najtočneje oskrboval s pro-vijantom, odvračal vse zapreke in odbival kozaške napade s pomočjo prideljenega oddelka. Tako sta bila vojak in konj dobro krmljena, tudi po dolgih naporih na vso moč sposobna za boj. Prenočil sem v stanovanju brata in se ž njim razgovarjal o minulih trudih in prestanih bojih. Grom topov na vse zgodaj sem od Tamo-brzega me je privabil v mesto samo. Na poti sem srečal trume beguncev. Bil je to žalosten pogled! Prebivalci so nosili s sabo, kar so 1» mogli vzeti od svojega imetja. Nekateri so v preplašenosti pobrali najmanj potrebne reči. Videl sem n. pr. ženo, ki je nesla kot ves svoj imetek obešalo za obleko. Jok žensk in otrok se je razlegal povsod. Še bližje mesta sem srečal mnogo uradnikov, ki so mi povedali, da so primorani zapustiti mesto, ker je bombardirajo. Pospešili smo vožnjo, ker so bili v mestu še nekateri znanci, ki niso dobili konja, da bi odpotovali. Nad mestom bo letele granate in šrap-neli, namenjeni očividno železniški poBtaji, pa so deloma padali v mesto, ranili par ljudi in poškodovali nekaj hiš. Vzel sem mater svojega tovariša g, Lono kija in še par drugih oseb, orožje in nekaj stvari, in smo zapustili mesto, v katerem ni bilo več varno. Ko smo odjahali, se je razpočil šrapnel nad tarnobrzeškim trgom skoro ravno nad nami. V mestu je ostala le peščica ljudi, ki so se poskrili večinoma po kleteh. Na svojem mestu pa je ostal kljub prošnjam rodbine župan Kolašinski in pa grof Zdislaw Tarnowski na dzikovakem gradu, rekoč, da ne zapusti sedeža svojih dedov. Ne daleč od mesta smo srečali okrajnega glavarja Dembowskija, ki je bil odpeljal važnejše akte glavarstva na varen kraj in se vračal na sedež svojega urada. Pohvaliti moram mirnost in hladnokrvnost Tarnobrzežanov, ki so — z malimi izjemami — kljub bojem, ki bo se vršili v bližnjem Sandomierzu že teden dni, kljub sovražniku v bližini, od katerega jih je delila samo Visla, in kljub neprestanemu gromenju topov zapustili domove šele takrat, ko so začeli padati v mesto šrapneli in granate. Bombardiranje je vsekakor vodil maki gene- Avstrijski motorni topovi. V borbi Nemčije proti Francoski in belgijskim trdnjavam pomagala je naša monarhija s tem, da je poslala, nekaj motornih baterij na bojišče. Ti kauoni so skupno z velikanskimi nemškimi 42 cm-topovi mnogo francoskih trdnjav uničili. Doslej so mislili Francozi, da so njih | tovarni „Skodawerke." Danes prinašamo sliko trdnjave nepremagljive. Ali zdaj pa seje nasprotno | enega teh motornih kanonov. izkazalo. Monotorne baterije so izdelane v avstrijski | _^_^__ Einsdergefiirchfefen osferreichischen Mofor-Geschufze. {** i •% /TTf • "1 \ P° 3'—, o-—, 6*— kron se dobijo v zalogi Stole (Zimmersessel) ^awitsch & hei.LEr V / trgovina v Ptuju. & trgovina v Ptuju. 27 4 - ral Novikov, znan po svoji gibčnosti, in je vznemirjal vsled tega prav občutno ondotne pokrajine, a na nas je streljal s Koprivnice, oddaljene okoli 5 km od Trnobrzega. Ko smo odpravili ženske in otroke na varno mesto, smo se skušali povrniti v Trnobrzeg. Zalibog so bile že tem ruske prednje straže, ki so prišle, ko je bil Sandomierz izpraznjen. — Obrambo Sandomierza so naše čete junaško vodile. čez cel teden so vzdrževale naskoke Rusov, ki so bili v veliki premoči, dasi mesto ni trdnjava, niti taborišče naše ni bilo utrjeno. Sovražnik je imel pri teh naskokih silne zgube. Zlasti zadnji nočni naskok se je zanj končal nesrečno. Rusi, ki so poskusili nenadoma vdreti v mesto, so bili odbiti; izborni ogenj naše arti-ljerije je kupoma napolnil s trupli ozko ulico pri cerkvi sv. Jakoba. Skoro celemu bataljonu 72. ruskega pešpolka je bil povratek odrezan in je padel v vjetništvo. Naša posadka je izrabila zmešnjavo, ki je nastala med sovražnikom vsled tega poraza, in se je umaknila v težavnih razmerah s topovi, ranjenci in vjetniki čez Vislo. Zadnji poizkus priti v Tarnobrzeg s tovarišem Lonckim in stražmojstrom ondotne orožniške postaje se mi ni posrečil. Na meji okraja smo srečali del tarnobrzeš-kega črnovojništva pod poveljstvom poročnika Bobra. Ti kmetje, odtrgani od polja pred nekaj tedni, so bili že pravi, izborno izvežbani vojaki. Bili so že v ognju pušk, šprapnelov in granat sovražnih, pa brez posebnih izgub. S solznim očesom sem se moral posloviti od tarnobrzeškega okraja, ki je toliko trpel v tej vojni in nad katerim so se dvigali po noči strašni krvavi žari. Bog daj, da ga kmalu zopet vidim v srečnejših časih. Boji v Galiciji in v Karpatih. K.-B. Dunaj, 14. oktobra. Uradno se razglaša. 14. oktobra opoldne. V liniji Stary-Sambor-Medika ima sovražnik utrjena mesta. Naše vojaštvo napada. Ti boji postajajo vedno večji. V Karpatih zavzeli smo T a r o m y a po 4 dnevnih bojih in smo zasledovali Ruse proti Wyskowu. Manjši uspešoi boji z nazadujočimi sovražnimi oddelki vršili so se tudi v Viso-dolini. Namestnik šefa generalštaba: pl. H 6 f e r, generalmajor. „Halo, Lublin!" Neki ranjeni honvedski poročnik, ki je po nekem boju pregledoval s polovico stotnije ozemlje, piše v »Pester Lloydu": Ko preiskujemo približno poldrugo uro ozemlje, pustim ljudi, ki so veliko trpeli, nekaj časa počivati. Vsak se je vlegel kjer je ravno stal; sam sedem na neko deblo in položim sabljo čez kolena. Kar zapazim, da kakih 400 korakov oddaljeni desetnik L. — zelo iznajdljiv, zvit in hraber dečko, vstane in maha z obema rokama, da me opozori. Dozdaj še kot častnik nisem doživel, da bi me bil kak desetnik klical z vpog-njenim kazalcem in sem zato prvi hip mislil, da se motim, a ker le ni odnehal, vzamem tri može in korakam k njemu. Ko smo se mu do 40 korakov približali, je zopet dajal znamenja; obe roki je na usta položil in pričel po prstih hoditi; s tem naj se hotel opozoriti, naj se mu tiho približamo. Priplazimo se k njemu: na prstih nam pride nasproti in javi, da je čul, ko se je komaj na tla vlegel, besede, glasove, dasi ni nič videl; razumel je zgolj besedo: Halo! Ko se je tiho dvignil, da vidi, odkod da glas prihaja, ni ničesar več čul, ko se je pa zopet vlegel, je zopet čul: Halo! Nato mi je s prsti migal, naj se približam. Vležem se na naznačeni prostor in Čujem takoj zamolklo, a le jasno: »Halo, halo-------------halo Lublin! Halo Lublin!" Medtem ruska kletev in zopet „halo Lublin!" Počasi vstanem; nekaj korakov pred seboj zagledam — kupe repe ali krompirja, ki leže po 100 korakov eden od drugega oddaljeni. Ko odstranim mali grm poleg kupa, zagledam mala lesena vrata in v zemljo vdelane stopnice. Pred odprtino postavim štiri može z nasajenimi bajoneti ; trije prestrašeni obrazi strme v nas. Mojemu prijaznemu vabilu, naj gredo vun, so se z ozirom na štiri bajonete takoj odzvali in trije ruski kmetje so se umaknili iz prostora, kjer se je nahajal podzemski prostor z vojnim telefonskim aparatom. Trije kmetje so bili en častnik ruskega generalnega štaba in dva podčastnika brzojavnega oddelka, ki so jih Rusi ob umikanju pustili, da obveščajo ruski zborni glavni sten o prodiranju in o moči naše armade. Nove velike nemške zmage. K.-B. Berlin, 14. oktobra. Wolft-buro poroča iz Velikega glavnega stenaz dne 14. oktobra opoldne: Od G e n t a nahaja se sovražnik, med njim tudi del posadke premagane trdnjave Antwerpen, v nujnem nazodovanju proti zahodu k bregu. Naši vojaki mu sledijo. L i 11 e je od Nemce? zaseden. Napravili smo 4500 v j e ti h. Mesto so njene oblasti nemškemu vojaštvu nasproti kot odprto označile. Vkljub temu je dal sovražnik pri nekem obhodnem poskusu od D u n k i r c h n a tja svoje moči z naročilom, da se morajo do prihoda obhodne armade držati. Ker te seveda ni prišla, bila je ednostavna posledica, da je bilo brez namena hranjeno mesto pri zavzetju od našega vojaštva poškodovano. Od fronte armade nimamo ničesar novega poročati. Tesno pri katedrali v R e i m s u opažih smo dve težki francoski bateriji; nadalje se je opazilo znamenja z lučjo raz enega stolpa katedrale. Samoumevno je, da se bode borilo proti vsem našim vojakom škodljivim odredbam in bojnim sredstvom brez ozira na varovanje katedrale. Francozi imajo torej zdaj kot preji sami krivdo, ako bi te Francozom sveta zgradba bila še nadalje žrtev vojne. Na vzhodnem bojišču so v bojih pri S i r v i n t u bili Rusi premagani. V j e 1 i smo 3000 Rusov, 26 kanonov in 12 mašin-skih pušk. Mesto L y c k je zopet v naši lasti. B i a 1 o je sovražnik izpraznil. Južno smo vrgli ruske predstraže nazaj proti Varšavi in vjeli 8000 Rusov ter 25 kanonov. Padec Antwerpna. Berolin, 11. okt. (Kor. urad.) Wolffov biro javlja: Veliki glavni sten, dne 10. oktobra zvečer. Po dvanaj8tdnevnem obleganju je Antwerpen z vsemi fori prešel v naše roke. Dne 28. septembra je počil prvi strel proti utrdbam zunanje črte. Dne 1. oktobra smo zavzeli prvi for, dne 6. in 7. oktobra pa sta naša pehota in artilje-rija premagali močni, večinoma 400 metrov široki sektor Nethe. Dne 7. oktobra smo v smislu haaške pogodbe naznanili, da bomo jeli obstreljevati mesto. Ker je poveljnik izjavil, da prevzame odgovornost za obstreljevanje, smo ob polnoči z dne 7. na 8. oktober pričeli z obstreljevanjem mesta. Istočasno smo započeli tudi napad na notranjo utrdbeno črto. Že dne 9. oktobra zjutraj smo zavzeli dva fora notranje črte in dne 9. oktobra popoldne smo lahko brez resnega odpora zasedli mesto. Kakor domnevamo, zelo močna posadka se je spočetka zelo hrabro branila. Ker pa je končno čutila, da ni dorasla -naskoku naše pehote in mornariške divizije, zlasti pa ne učinku naše oblegovalne artiljerije, je zbežala v popolnem neredu. Med posadko se je nahajala tudi nedavno tega tjakaj dospela angleško mornariška brigada. Po poročilih angleških časopisov bi naj bila tvorila hrbtišče obrambe. Zmedo med angleškimi in belgijskimi četami označuje dejstvo, da smo se morali glede predaje pogajati z županom, ker ni bilo mogoče najti vojaške oblasti. Izvršeno predajo je dne 10. oktobra potrdil štabni načelnik dosedanje vlade v Antwerpnu. Zadnje še ne predane fore so naše čete zasedle. Števila vjetnikov še ni mogoče pregledati. Mnogo belgijskih in angleških vojakov je pobegnilo na Holandsko, kjer bodo internirani. Uplenili smo ogromne zaloge vsake vrste. Zadnja belgijska trdnjava, Antwerpen, kije veljala za „nezavzetno", je premagana. Naše čete so izvršile izreden čin, ki ga je Njegovo Veličanstvo cesar nagradil s tem, da je njih poveljniku generalu pehote pl. Haeselerju podelil red „pour le merite." Nemški zrakoplovi vrgli na Pariz 20 bomb. Pariz, 12. oktobra. „Agence Havas" poroča: Nad Parizom ste se pojavila dva nemška zrakoplova in vrgla v mesto 20 bomb. Ena bomba je padla na streho cerkve Notre-Dame, ne da bi se razpočila; druga bomba je padla na sosednji trg. Francoski zrakoplovi so pričeli zasledovati nemške zrakoplove. Bolgari pozdravljajo padec Antwerpna. Sofija, 11. okrobra. (Kor. urad.) „Kam-bana" imenuje padec Antwerpna enega največjih Das Haar in der Suppe. Š£_ Die drei Jnh'men:„ Pfui Deubel!" -lO-lCt Las v juhi. Naša humoristič-na slika kaže Rusa, Francoza in Angleža, ki sedijo skupaj pri mizi in hočejo jesti iz sklede. Ta skleda pomeni razdelitev in uničenje Nemčije ter Avstrije. Pa Francoz je v juhi že našel las — teko da jim bržkone ne bode posebno teknila. Ali si se že na »Štajerca' naročil? — Ako ne, stori to takoj! Velika licitacija dne 18. oktobra od 9. ure dopoldne naprej v Ptuju, Florijaniplatz. Razprodajalo se bode stare obleke, pohištvo, perilo, jermena palice, dežnike itd. Izkupiček SB porabi za naše vojake. 5 — dogodkov v sedanji vojni. Pomen tega udarca, ki je bil predvsem namenjen Angliji, leži pred vsem v njegovih posledicah za nadaljne operacije. Ogrožena sta kanal in London. Nemška zmaga na francoskem bojišču je zagotovljena. Padec Antwerpna bo imel pa tudi na rusko vojno pozorišče največji vpliv in bo dvignil samozavest avstro-ograkih in nemških armad. Že itak oskubljene peroti ruskega orla bodo s tem še bolj prirezane. Na več mestih ranjen že zapušča one pokrajine, ki se že celo stoletje bore za osvobojenje izpod ruskega jarma. Padec Antwerpna bo pripomogel k osvoboditvi mnogih narodov, ki zdihujejo v jarmu Rusije in njenih zaveznikov. Zato prisrčno pozdravljamo veliki nemški nspeh. Nemci preskrbeli Antwerpen z živežem. Nemški poveljnik v osvojenem Antwerpnn je takoj ukazal, da so v osvojeni Antwerpen prepeljali živež, ki so ga razdelili med stradajoče prebivalstvo. Angleška posadka je, predno je zapustila Antwerpen, uničila ves živež, dasi je župan in meščanstvo prosilo, da naj tega ne atore. Zdravnik z 96 ranami. Neki list v Baslu priobčuje pogovor svojega urednika s francoskim višjim zdravnikom, ki je bil v bitki ranjen in se zdaj zdravi v bolnišnici Val de Grace. Vkljub velikim bolečinam, kajti zdravnikovo telo je ena sama velika rana, je sprejel urednika smehljaje, češ: „Kakor vidite, nisem umrl, pa nimam najmanjše želje umreti. Lahko rečem, da sem srečno ušel smrti. Pomislite : 96 uradno dognanih ran! Raztresene so po celem telesu; vsepovsod so mi zašili kožo. V resnici ne razumem, da sem še na tem svetu." „Ia. vse te rane ste dobili obkrati ? vpraša urednik. „Vse obenem! Glejte, tako-le je bilo: Dne 30. avgusta sem se nahajal prav blizu vasi, kjer je bil boj najhujši. Zdelo se je, da je boj končaa. Ranjencev ni bilo mnogo. Ko sem zadnjega obvezal, sem se napravljal, da zajaham konja. V tem trenutka me med groznim bnčanjem obda ogenj. Granata se je bila razletela nad mojo glavo. Moj ubogi konj je mrtev padel pod udarcem, jaz pa sem se, preluknjan kakor rešeto, zgrudil na tla. Moj or-donančni vojak, čeprav sam ranjen na nogah, me je postavil kvišku in me spravil dva kilometra daleč. Potem me je nekaj vojakov na nosila iz križema položenih pušk neslo še pet kilometrov dalje, da sem dospel do ambulance. Nemogoče bi bilo, opisati vam bolečine, ki sem jih pretrpel na tej poti. Onesvestil sem se. Tako so me prenesli na kraj, kjer so mi potegnili iz mesa koščeke granate. V mojo srečo ni bil ranjen noben važen organ. Res je, da sem deloma izgubil sluh, kajti na desni ne slišim več: moja glava je vsa zašita; leva roka je razmesarjena do kosti; stegno je preluknjano kakor goba. Tudi moje uboge noge so mnogo trpele in so vso tetovirane, pa prav nič umetniško; toda živ sem in to je glavno! Velika bitka na Francoskem. „Daily News" poročajo s severne Francije, da je mesto Arras pod silnimi boji na francoskem levem krilu močno trpelo. Vsak dan se vrše v okolici hudi boji. Dne 4. t. m. so vdrli Nemci v mesto, ko so pa 6. t. m. Francozi dobili močna ojačenja, so se zopet Francozi polastili mesta. V ulicah se je razvila besna bitka mož proti možu. Po hudih poročilih iz Antwerpena se je zdelo francoskemu generalnemu štabu, — tako poročajo iz Ženeve, — potrebno, da drži francosko konjenico pri ArraBu. Artilerijski boj ki se je 10. oktobra brez uspeha za Francoze pri Wowreju prekinil, se je danes (11. t. m.) nadaljeval. Položaj je za Nemce zelo ugoden. Preko Berolina prihaja iz Cariha tudi poročilo, da pričakujejo Francozi v najkrajšem času nemški napad na Belfort. Razen tega poročajo iz Pariza, da je priplulo pred več dnevi več nemških letalcev nad Com-piegne ter vrglo več bomb v mesto. Mesto je začelo na več krajih goreti, vendar se je posre- čilo požar pogasiti. Obstreljevanje aeroplaoov je bilo brezuspešno. Nemške aeroplane pričakujejo v kratkem zopet nad Parizom. Neki nemški aeroplan je judi res še tisti dan priplul nad najmočnejše obljudeno pariško predmestje St. Denis ter vrgel dve bombi. Ruski vojni parnik uničen. K.-B. Berlin, 13. oktobra (uradno.) Ena ruska pancerska križarica „Bajan"-razreda bila je ine 11. oktobra v Finskem morju potom torpedo-strela pogreznjena. Namestnik admiralovega šefa B eh uk e. W.-B. Berlin, 13. oktobra. Raska u-radna brzojavna agentura razširja sledeče poročilo o potopu ruske parne križarice: Dne 11. oktobra ob 2. uri popoldne po ruskem času napadli so sovražni (nemški) pomorski čolni iz novega naši križarici „Bajan" in BPalada" ki ste bili v Vzhodnem morju na predstraži. Vkljub temu, da sta pričeli križarici takoj močni artiljerijski ogenj, posrečilo se je vendar enemu nemškemu podmorskemu čolnu, da ustreli torpedo proti parniku BPalada". Na tem parniku nastala je razstrelba. Parnik potopil se je z vsem moštvom takoj v globočino. „Palada" bila je pancerska križarica za 8000 ton in imela je hitrost 22 morskih milj. Boj v zraku. K.-B. Paris, 12. oktobra zvečer. „Agence Havas" poroča: Nemški letalni stroj („golob") vozil je danes ob 10. nri zjutraj čez Paris in je vrgel 6 bomb na mesto. Ena bomba je padla na severni kolodvor, drugih učinek ni znan. 5 francoskih letalnih strojev je brezuspešno zasledovalo nemškega „goloba." Francozi postavili so vse nove letalne stroje v službo, da bi take „golobe" v slučaju napadov uspešno zasledovali. Vojska divja in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh resnih časih kaže se pomen društva ,Rdeči križ,4 ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vsej, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj žrtvujejo za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo! Razno. Smrt vohuna. Za špijone pozna vojno pravo le eno kazen — smrt. Brez procedure obvisi vohun na prvi veji, ali pa obleži zadet od par strelov ob bližnjem zidu. Smrt vohuna je naj-žaloatnejša, pa tudi naj pravičnejša kazen. Narednik celjskega 87. pešpolka, ki se je te dni vrnil z bojišča pripoveduje o poginu izdajalca naslednjo pretresljivo dogodbo: Bilo je v začetku meseca septembra. Naš bataljon je prišel v vasico, ki je bila popolnoma zapuščena, le v neki kolibici, v podstrešju smo steknili nekega starega možička. Imel je gotovo nad 80 let. Bil je ves siv, sključen, in zdelo se mi je, da ne bi mogel napraviti niti par korakov, tako je bil videti slab. Našli smo pa pri njem dve svetilki in dve steklenici. Eno steklenico je hitro vrgel od sebe, a drugo smo mu vzeli iz rok in ga odvedli pred poveljnka — Komaj in komaj je prišel z mojo pomočjo starec do poveljnika, a tu ni odgovoril na nobeno vprašanje, niti čemu ste mu rabili svetiljki, niti kaj je bilo v etekletiici, ki jo je vrgel od sebe, niti kaj je v oni, ki sem jo držal v rokah. Molčal je, kakor bi okamenel. BiI6 je očividno, da je imel svetilki za to, da bi bil dajal ž njima znamenja sovražniku, ki se je nahajal tik pred nami iu s katerim smo se tudi spoprijeli prihodnje jutro, a treba je bilo še ugotoviti, kaj se nahaja v steklenici. Poveljnik je odmašil steklenico, kije bila napolnjena z neko tekočino, poduhal in iz-pregovoril nato silno resno: „Strup! Ustrelite moža!" — Mene je doletela žalostna dolžnost, da spravim izdajalca na oni svet. Prijel sem ga pod pazduho in ga popeljal proti zidu. Obenem pa sem pomignil štirim vojakom — bila sta dva Slovenca in dva Italijana — ter jima rekel po italijansko, da me starec ni razumel, naj gredo za nama, in ko stopim od starca, naj pa ustrele. — Tako smo šli do zida, midva s starcem, ki sem ga vodil pod pazduho, spredaj, oni štirje pa, s pripravljenimi puškami, par korakov za nama. Ko sva prišla do zida, sem rekel starcu, naj se nekoliko nasloni ob zid, da se odpočije, in stopil sem par korakov v stran. Oni štirje vojaki so namerili puške, počilo je, kakor en strel, in starec se je zvrnil mrtev na tla. Tako se plačuje v vojni vohunstvo in izdajstvo. Smrtna nesreča. V Ptuju padel je 601etni zidar Juri Belšak pri delu iz strehe. Obležal je nezavesten. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je pa čez par dni umrl, ker mu je kri v možgane vdrla. Francozi dobe zimsko perilo iz papirja. Japonska je poslala francoski vojni upravi poseben dar — velik parnik posebnega papirja, ki ga porabljajo na Japonskem za izgotavljanje zimskega perila. Ta papir je baje boljši kot najfinejše volneno perilo. Pri tem je tenak in la-hak. Francoski vojaki bodo torej nosili po zimi srajce in spodnje hlače — iz papirja. Posebno mesto za gališke begunce. »Narodni Politika" poroča, da bodo za gališke begunce, ki so v velikem številu prišli tudi na Češko, zgradili blizu Chocna posebno mesto za 22.000 oseb. Graditi so že začeli in bo v petih tednih končano. Zgradili bodo 40 enonadstrop-nih hiš, od katerih bo vsaka 67 metrov dolga in 13 metrov široka. V vsaki hiši bo za 528 oseb prostora. Po tri biše bodo imele skupno kuhinjo, v katerih se bo kuhalo za 1600 oseb. Glavna cesta bo široka 60 metrov, postranske ulice pa 10 metrov. Mesto dobi svojo posebno upravo, ki jo bo uredilo praško namestništvo. Razentega dobi mesto svojo šolo, bolnišnico, delavnice, skladišče živil, kopališče, električno razsvetljavo itd. Mesto se bo zgradilo na državne stroške, ravnotako bode država tudi preživljala begunce. Velika Nedelja. Viničar Juri Liber v Her-mancih služi že skoraj celo svoje življenje pri oskrbništvu visokega Nemškega viteškega reda. Zato posnemanja vredno postopanje se mu je podelila Častna kolajna za 401etno, neprenehoma zvesto službovanje pri enem in istem gospodarju. Čestitamo ! i^Pi Bolni napljnčih s Šanaforij Wf^ Hofadicr (830,jSteje rs ko. Prospekti, i Oklic. Opazilo se je, da je kljub resnemu času v katerem živimo, pijančevanje še vedno zelo razširjeno in da so gostilne opetovano pozorišča popivanja ki ne redko traja cele noči ter se večkrat končuje v krvavih pretepih. Žalostne posledice take nerodnosti se kažejo ne samo v tem, da znižajo telesne storilne zmožnosti, kar jako škoduje posameznim in vsem udeležencem, marveč tudi v tem, da nezmiselno večkrat potratijo težko dobljeni in prisluženi denar. Pri tem zasluži posebno grajo dejstvo, da se celo svojcem k vojakom poklicanih rezervistov od države odkazane podpore v posameznih slučajih žrtvujejo hudobcu alkoholu. « — Da je dolžnost oblasti grajane in zelo obžalovanja vredne pojave z vHemi sredstvi zatirati, ni treba posebej naglašati. V prid omejitvi pijančevanja si nnja okrajno glavarstvo ukreniti, da krepko opozarja na določbe policijskega reda z dne 28. sept. 1858 in pri tem posebno pov-darja, da je policijsko zaporno nro najstrožje držati torej je vse gostilne in točišča domsčih vinskih pridelkov zapirati v mestnih in trških občinah zvečer ob 11. nri, v vseh drugih občinah pa najdalje zvečer ob 10. uri. Občinskim predstojnikom je strogo prepovedano, dovoliti, da bi bile gostilne odprte črez zaporno nro. Nasprotno postopajoči občinski predstojniki bi se brezmilostno poklicali na odgovor. Glede stare izkušnje, da godba izdatno pospešuje obisk gostiln, nsoja si okrajno glavarstvo nadalje ukreniti, da najstrožje prepove vsako godbo v gostilnah in točiščih domačih vinskih pridelkov. Torej je ne samo godba z godali vsake vrste, marveč tudi raba gramofonov, orkestrijonov in sličnih godbenih avtomatov po krčmah in točiščih domačih vinskih pridelkov za zdaj prepovedana. Proti onim osebam, ki bodo to prepoved prekoračile, za katere veljavne dobe se samoumevno ne smejo dajati nobena dovoljenja za godbo, se bode postopalo po § 11 ces. odr. z dne 20. aprila 1854, drž. zak. štev. 96 z globo od 2 do 200 K, ali z zaporom od 6 ur do 14 dni. Pri tem se prav posebno opozarja še na to, da imajo gostilničarji, postopajoči proti naredbam, ki imajo namen, pijančevanje omejiti, pričakovati kazensko cdvzetje koncesije. Občinskim predstojništvom se s tem zauka-zuje, ta ukaz nemndoma javno razglasiti in razglasitev zaporedoma vsako nedeljo in vsak praznik ponoviti. Gostilničarje in točarje domačih vinskih pridelkov je o tem ukaza posebej obvestiti in jim zaukazati, prepoved godbe v gostilniških prostorih na steno pribiti. Občinska predstojništva bodo imela nalogo čuvati, da se natančno drži zaporna ura in prepoved godbe ter pogosto nadzorujejo gostilne posebno po noči in da se dognane nerednosti nemudoma naznanijo ali najbližji orožniški postaji ali neposredno okrajnemu glavarstvu. OrožniŠke postaje imajo tudi najstrožje nadzorovati vse prostore, kjer se točijo opojne pijače, častiti župnijski uradi se silno prosijo, ta ukaz iz prižnice tudi oznaniti in delati z vso močjo na to, da se omeji obisk gostiln. Okrajnemu glavarstvu se končno zdi potrebno, opozoriti na to, da se bo onim svojcem rezervistov, katerim se je priznala podpora, brezmilostno odvzela ta podpora, ako bi se podpirani vdali pijači, ne da bi se marljivo pečali z delom. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sajm' biez zvezdice so letni in kramarcki sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi i dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinsko sejme). Dae 17. oktobra v Brežicah (svinjski sejem); v Pristovi**, okr. Šmarje pri Jelšah. Dne 19. oktobra v Podaredi**, okraj Kozje; pri Sv. Trojici**, okr. Sf. Lenart v Slov. Gor.; v Vojniku*. okr. Olje; v Mozirju**, okr. Gornjigrad; v Fischbachu*, okraj Birkfeld; v Wiesu**, okr. Ivnica; v Peggau**, okr. Frohn-leiten; v Schoderju, okr. Murau. Dne 20. oktobra v Radgoni*; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Ptuja (konjski in govej-ski sejem); v Gradca (sejem z uporabno živino). Dne 21. oktobra pri Sv. Petra pri Sv. Gorah**, okr. Kozje; v Sevnici**; v Gleichen-bergn**, okr. Feldbach; v Judenburgu**; pri Mali Nedelji**, okr. Ljutomer; vlmenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Ptuju (svinjski sejem). Dne 22. oktobra v Edlingu*, okr. Eise-nerz; na Brega pri Ptnja (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s klavno živino). Dne 23. oktobra v Rogatcu (svinjski sejem); v Gradcu (sejem s klavno živino). Dne 24. oktobra v Velenju**, okr. Šoštanj ; v Brežicah (svinjski sejem); v Ernovžu*, okr. Lipnica; v Waldu*, okr. Mautern. Svarite v pred prodajo živine za slepo ceno. Vkljub svarilu, katero je objavil osrednji odbor v št. 16 „ Gospodarskega Glasnika" z dne 16 avgusta 1914, glede prodaje živine za prenizke cene, prihajajo še nam prej kakor slej iz kmetijskih podružnic Spodnjega Štajerskega poročila, iz katerih z obžalovanjem posnamemo, da izvabljajo kmečkim posestnikom konje in govedo brezvestni kupci za strahovito nizke cene. Kupci jim namreč natvezajo, da živine sploh ni mogoče prodati in da se živina sploh ne sme tirati v druge kraje. Iznova opozarjamo kmetovalce in kmetice, da taka prepoved sploh ne obstoji in da je v veljavi le omejena; prepoved goniti živino na sejme v drage okraje zaradi nevarnosti knge na gobca in parkljih. Prodaja doma in odgon iz domačega hleva je popolnoma prost; cene živine pa rastejo z ozirom na potrebe vojne. Nikakor ni upravičeno, prodajati živino za slepo ceno! Pozor to-raj na take goljufe in brezvestne barantače, ki hočejo z grdimi lažmi iz ubogega kmečkega trpina izvabiti živino! „Gosp. Glasnik." Cenjeni prijatelji! Politični in gospodarski boji za kmete, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod slaži in ki zagovarja ljudske pravice . „Š t a j e r c" je tak list, v vsakem oziru neustrašen in pogumen. Vsak pravi prijatelj ljudstva bode torej: 1. B6tajerčev" naročnik 2. Zahteval v gostilnah, toba-karnah, kavarnah in brivnicah „Št a j e r ca." 3. Agitiral za „Štajerca." ffl^* Obenem prosimo ob priliki nastopivšega novega polletja V3e one, ki so z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo vposlati! *^P| Vsi na delo za naš list! Kmetovalci čuvajte svojo živino pred kugo na gobcu in parkljih! Leti 1911 in 1912 sta vsem avstro-ogrskim kmetovalcem »sled uničujočih posledic kuge na gobcu in parkljih v najžalostnem spominu. Škoda, ktero je povzročila ta najhujša kuga našim živinorejcem, je bila ogromna ; strokovnjaki jo cenijo na 100 milijonov kron Razventega so imeli kmetovalci veliko izgubo vsled tega, ker ss je popolnoma ustavilo vsako razpečavanje živine in seje večina živine, ki bi se sicer lahko razprodala čez poletje, moralo prerediti še skozi zimo. Strokovnjaki cenijo škodo, ktero je povzročila v omenjenem času kuga ni gobcu in parkljih na Štajerskem, na 7 milijonov kron. To je ogromna svota, ki je zgubljena za naše kmetijstvo. Vkljub temu pa še je naša štajerska dežela — vsled posebno pazljivega veterinarnega varstva — izmed vseh kronovin razmeroma najmanj prizadeta; kajti kuga je dosegla relativno najmanjše razširjanje. Z oz rom na to, da nam je grozila nevarnost zatrošenia iz Ogrskega in Hrvaškega, meglo so je to doseči le na ta način, da so kmečki krogi uradne naredbe 3 primernim razumevanjem sprejeli in so se kmetovalci potrudili, na uspešen način izvesti jim priporočene naredbe. Ker nam sedaj iznova grozi nevarnost zatrošenja kuge, smatramo se dolžne, opozoriti naše kmetovalce na veliko nevarnost in upamo, da bodo vse ukrenili v svojo Ustno korist, da se obvarujejo občutne škode in izgub, ki nastopijo kot posledica te kuge. V začetka leta je bilo na Ogrskem 1500 gospodarstev okuženih ; do sredi meseca aprila se je število znižalo na 300. Od tega časa naprej pa se je kuga zopet teden za tednom razširila na okroglo 5C0 gospodarstev in je sedaj po izkazu z dne 15. julija na Ogrskem 1400 občin in čez 8000 gospodarstev okuženih. Medtem se je pojavila kuga tudi na HrvaŠkem in v 3 okrajih (komftatih). Primerno gibanju živinskega prometa, razširja se kuga — kar je naravno — od vzboda proti zahodu, toraj v prvi vrsti tudi proti štajerski deželi in ogroža od dne do dne v zmiraj večji meri naše meje. Razventega se razširja zmiraj bolj in bolj ta živinska kužna bolezen tudi v našima severnima sosednima deželama, na Zgornjem in Nižjem Avstrijskim. Tudi Šlezije seje polastila, ne glede na Galicijo, kjer se je že nekaj časa kuga ogromno razširila. Nemarnost zanesenja te kužne bolezni je toraj velika in mnogostraaska in pričakujemo lahko le tedaj, da bomo odvrnili sp'osao okuženje le pri največji pazljivosti insodelovanjukmetovalcevs poklicanimi činitelji. Pred vsem je dolžnost vsakega kmetovalca in vsakega živinorejca, da posveti zdravju svoje živine največjo pozornost in nemudoma naznani vsako sumljivo obolenie, da se potem lahko brez odloga ukrenejo za vsak slučaj potrebne naredbe. Ne manj važno pa je, da pazijo za svojo živinco skrbni gospodarji zlasti na početje živinskih barantačev in nemudoma naznanijo oblastim morebitne nerednosti in protizakocitosti pre-kupcev glede kuge, ter pazijo na to, da se prepusti k prostemu prometu iz drugih dežel prignana ali dovožerta živina še le po sedemdnevnem zaporu. Nadalje moramo v lastnem interesu kmetovalcev svariti, naj opustijo tako dolgo, dokler obstoji nevarnost zanesenja kuge, prigon Živine na sejme izven mej o-kraja in priženejo na sejme tržno živino le iz domačega okraja. Podružnicah c. k. kmetijske družbe, živinorejskim in bikorejskim zadrugam pa moramo priporočiti, naj-nemudoma stopijo v dogovor z najbližjimi državnimi in deželnimi živinozdravniki in potem na podlagi njihovih nasvetov v okolišu podružnice oziroma zadruge ukrenejo vse, kar je potrebno, da se čim mogoče za-brani zatrošenje knge. Generalni tajnik J u v a n . (Gcsp. glasnik.) Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Nemška zmaga nad Rusi. K.-B. Berlin, 15. oktobra. — Na vzhoda je ruski, z velikimi močmi poskušeni napad na vzhodno Prusko smatrati za odbitega. Napad naših (nemških) na Poljskem rama ob rami z avstro-ogrsko armado se borečih vojakov napreduje. Rasi so poskusili z 8 armad-nimi zbori napad iz linije Iwangorod-Varšava;. ali bili so na celi črti pod težkimi izgubami zaRuse nazaj vrženi.. Nemški vojaki pred Varšavo. Glasom uradnih poročil stojijo nemški vojaki že pred najmočnejšo rusko trdnjavo Varšavo. Antvverpen. Wolff biro poroča, da so Nemci pri Ant-werpnu vjeli 4000 do 5000 sovražnikov. Mnogo belgijskih vojakov je obleklo civilno obleko.. Okoli 20.000 Belgijcev in 2.000 Angležev stopilo je na holandsko ozemlje in bilo tam razo-roženo. Nemcem padlo je nadalje v roke najmanj 500 kanonov in velikanska množina dru-zega orodja, mnogo lokomotiv, 4 milijone kil' žita, za 10 milijonov volne, mnogo živine itd. Oporoka romunskega kralja Karla. K.-B. Bukarešta, 11. oktobra. Oporoka, kralja Karla je pisana svojeročno in datirana z dne 26. februarja 1899. Pridejau ji je dostavek z dne 27. decembra 1911. V uvodu naglasa. kralj, da čuti dolžuost, ker je že dopolnil 60. leto, da napravi srojo poslednjo voljo. Njegovo življenje je tako tesno spojeno z ljubljeno deželo, da želi, da bi tudi po njegovi smrti imela. domovina dokaze njegove ljubezni. Kljub zaprekam, ki so se pojavljale — poudarja pokojnik v svoji oporoki — kljub najljutejšim napadom. na mojo osebo, sem stopal brez bojazni naprej po poti pravice, zaupajoč v boga in v zvestobo svojega naroda. Posrečilo se mi je, da sem osnoval ob izlivo Donave v Orno morje državo z dobro armado in z vsemi potrebnimi pripomočki;, 41 — 7 — ki jo uspo3obljajo, da ohrani svojo lepo pozicijo in svoječasno uresniči svoje težnje. Svojemu nasledniku priporoča kralj, naj se ravna po njegovem gesla: Vse za domovino, ničesar zase. Kralj se iskreno zahvaljuje vsem, ki so ž njim sodelovali, in odpušča vsem, ki so pisali in govorili proti njemu, ki eo ga obrekovali ali skušali vzbuditi dvome o njegovih dobrih namenih. Pošilja jim svoje zadnje pozdrave, polne ljubezni, s prošnjo, naj bi se tudi bodoča generacija semtertja spominjala tistega, ki se je z vso dušo posvetil ljubljenemu narodu, v čegar sredi je bil srečen. Kralj izraža željo, da bi ga pokopali v mali generalski uniformi, kakršno je vedno nosil, z vojno dekoracijo, z redovno zvezdo romunsko in Hohenzollernskim križcem na prsih. Dasi zvest svoji veroizpovedi, vendar gojim veliko ljubezen do pravoslavne vere. v kateri je bila krščena moja hčerka Marija. Moje truplo naj blagoslovi katoliški svečenik, želim pa, da bi ob moji krsti molila zastopnika obeh cerkev. Kreta naj bo popolnoma preprosta. V prestolni dvorani naj polože na mrtvaški oder mrtvo truplo, obdano od cvetk in zelenja. Na krsto se naj položi čim najmanj vencev, k večjemu par takih iz naravnih cvetk. Železna krona, vlita iz vplenjenega turškega topa pri Plevni, naj bo poleg krste in naj se v dvorec prenese šele po pogrebu. V oporoki se nahajajo natančne odredbe glede pogreba. Med pogrebom naj grme topovi vseh utrdb v Bukarešti, Focsani in Galacu. Smrtni ostanki se naj polože k počitku v Cartes de Arges. Samo, ako bi prestolnica želela, da bi ostal sredi svojih ljubljenih Bukareščanov, naj se ga samo provizorično pokoplje v Curtesu, dokler ne bo dograjen v Bukarešti mavzolej! Kralj priporoča romunskemu narodu vdovolo kraljico Elizabeto, kateri zapušča letni dohodek 400 000 lejev. grad Peleš kot poletno bivališče in poleg tega še testira 1 milijon v gotovini. Glavni dedič je bodoči kralj, ki ima izplačati vse legate, ki jih je kralj določil vsem članom svoje rodbine, kakor tudi vsom enojim sodelavcem. Pre8tolonaslednici zapušča 600.000 lejev, (jeneralmajor Hofer. .0 prošnjo, naj se bodoča kraljica bori proti razkošnosti, ki spravlja cele rodbine v nesrečo. Princezinji Elizabeti zapušča 800 tisoč lejev. 12 milijonov lejev je kralj določil za dobrodelne namene in sicer: 2 milijona za zavod častniških hčera v Krajevu, pravoslavni cerkvi 600.000, katoliški in protestantski cerkvi pa po 400.000 lejev. V dodatku iz decembra 1911, je kralj zvišal legate in sicer prestolonaslednici s a 600.000, kraljici-vdovi 2 milijona, princezinji Elizabeti 200 000, princu Nikolaju 1 milijon, princezinjama Mariji in Heleni po 500.000 lejev. Vsi dostojanstveniki dobe za spomin razne umetniške predmete. Vnedeljo,18.oktobral9U od 9. ure zjutraj naprej v PTUJU, Florianiplatz VELIKA WO£> Generaimajor Rirter hofer ».fekisftinn V telegramih iz naših bojišč podpisan je ponavadi namestnik šefa generalštaba general-major Hofer. Danes prinašamo fbliko tega odličnega vojaka. Loterijske številke. Gradec, dne 14 oktobra: Trst, dne 7. oktobra: 60, 59, 28, 80, 11. 60, 63 53 71, 8. Franz Schonlieb, tovarna orožja in iideloval- •ica finih puSk, Borovja na KoroSttem Viuidar priden in delaven z najmanje 3 rednimi delavskimi močmi sprejme se pod ugodnimi pogoji pri gosp. R. Flick, Frauheim. 701 Direktni nakupni vir za mod. iovske puške Reparature, pre-naredbe, strokovnjake, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela in nova kojita najceneje. — Iluslrovani cenik brez troškov. 667 ±:fc:lfc*±*^:fcfc Lepa vila v neposredni bližini Ptuja se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več poye Josef Wesiak, Puntigamer Bierdepit. Mar-bnrg. Mfihlfrasse. 601 pohištva, perila, obleke, igrač in sploh stare šare v prid »Rdečega križa". Pridite vsi! fino odpadlo milo pri Stancanju lahko poškodovano, v raznih disa,-ivah k. rože, vijolice itd., primerno tudi za nadaljno prodajo, v 5 kilskem pofit- nem zavoju. 'Čisto fina kakovost ca. 60 do 70 kosov K 7 50 po povzetju. Seifen-Versandhans .,Merknr", Wien - Nenier- ehonfeld 48. «08 Sveža jajca Mizarski učenec kupuje po najboljši ceni J. Heller, Wien III., Kleistg. 20. est Dva učenca sprejmem za pekovsko obrt takoj. Mesečna plača 6 kron. Franc Horvath, pekovski mojster, Cirkovce. 705 močen in z lepimi šolskimi spričevali se takoj sprejme pri g. Joh. Podgorschek, mizarski mojster na Bregu pri Ptuju. 710 Čevljarski učenec se sprejme pri K. Schnider, Brockmann-gasse 8 in Graz. 708 i kopel] mestnega kopališča t Ptuju J Ča« za kopan)«, ob delavnikih ■ure do 1. ure popolda« (blagajn* 113. d« 1. ar« zaprta); ob nedeljah in j praznikih od 11. do II. ura dopoldne. ! 1 kopeli z vročim I »Bratise ■akora, pato xrjuho K —-TO POSESTVO z MLINOM in ŽAGO blizu železnice, z močno konstantno vodno močjo, se zaradi zasebnih stvari proti malemu naplačku proda, ev. se izmenja za malo hišo z vrtom. Kupci naj se pod „guter Posten" oglasijo pri upravi „Štajerca". 709 v največji izbiri in najlepši izvršitvi, trake za vence v vseh barvah z najnovejšim zlatim naliskom v vsakem jeziku se dobijo takoj in najceneje pri 6-9 i i Ceno perje za postelj! j 1 kg sivih »llaanlh 3 K; b.-.hših 2 K 40 h: i r. ;.(.! b-!ih 8 K 80 h; belih 4 K; belih mehkih eKIOh, 1 kg najfinejših aneiena ne lih. all runih 6 K 40 h, 8 K; l kg flauma (Daunen) sivega 6 K, < K\ ; »81SS* 10 K;; cajfinejii prani 12 K. Ako se vzame 6 K. potem franko. &W- 8otava postelja "S&t it krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega »ankinga. 1 j t-jhani, 1S9 cm dolg. 120 cm širok, z t glavnima blazinama I vaaka 80 cm dolga1 60 cm Široka, napolnjene z novim, sivim, I trajnim in Hamnattim perjem z* postelje 16 K, pel-iavne 20 K:I aauna 34 K; posamezni tuhenti 10 K. 12 K, 14 K, Hi K; (lavne { '.'!■ •>!.;? 8 K, 8 K 56 h, i K. Se poilje po povzetju od 12 K na- S prej franko. Izmenjava ali vrnitev franke dovoljena. Kar sej s* dopada denar nazaj. S. BeniSCh, Detclienitz Nr. 716.1 Če i« (Bihner:) Cenik gratic in franko. ' 1.2?! Učenec za izražanje USnja, zmožen obeh deželnih jezikov, sprejme se takoj v trgovini z usnjem Paul Pirich, Ptuj. Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši iz vrstne „Š t a j e r č e v e' už i g al ice V velikem se jih naroči naravnost pri „LSnaerbank", Dunaj L drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH. PTUJ, in vseh drugih zalogah GOSTILNA v večjem farnem kraju v bližini Maribora ob državni cesti blizu cerkve, enonadstropno poslopje, vrt za goste in veliki vrt za zelenjavo, se proda za 25.000 K. Naplaček K 10.000. Vprašanja pod „Guter Platz" na upravništvo .Štajerca". 636 Geometer Richard Stiger je svojo pisarno dO 1. aprila 1915 zaprl. Eventualna izmerna dela prevzamejo uredništva „Pettauer Zeitung", .Štajerca" ter g. B r a s c h, uradnik g. notarja Strafella v Ptnjn. 707 Gotove ženske jope iz pliša v največji izbiri po K 1950 in najboljše kakovosti obleke iz štofa za dečke od K 6— naprej vremenski plašči iz najboljšega, za vodo neprodornega lorina a K 14-— samo pri 700 Franc Hoinig v Ptuju. 51 - 8 — Proti okužettjii •e moramo tembolj vorovati, ker nastopajo zdaj nalezljivo bolezni, kakor: Sarlah, koze, kolera, tifus z večjo močjo. Zato naj se rabi povsod, kjer nastopajo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, ki mora biti t vsaki hiši na razpolago. Najpriljubnejše desinfekcijsko sredstvo sedanjosti je brezdvomno ki je brez duha, ni strupeno in je po ceni ter se dobi v vsaki lekarni ali drožeriji a. SO vinarjev. Vpliv Lysoforma je zanesljiv in hiter; zato ga priporočajo zdravniki za desinfekcijo na bolniški postelji, za umivanje ran, žulov, za antiseptične obveze in irrigacijo. Lysoform-milo je prijetno toaletno milo, ki vsebuje i°/0 Lysoforma in vpliva antiseptično; zamorc se vperabiti na naicbčutncjši kozi. Napravi kožo mehko in gibčno. Vi bodele v bodoče vedno to izborno milo rabili, ki je le navidezno drago, v rabi pa jako ekonomično, ker je izdatno. En kos slane 1 krono. Pfeflferminz-Lysoform je močno antiseptična ustna voda, ki odpravi takoj in sigurno ustni duh, bledi zobe in jih konzervira, Zamore se rabiti tudi pri vratnem kataru. kašlju in nahodu za grgljanje po zdravniškem predpisu. Par kapljic zadostuje 2a čaSo vode. Originalna steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovcm „Zdravje in desinfekciia" daje na zahtevo zastonj in franko kemik HLBMANN, Dunaj XX., Pe-tratschgasse 4. 40 Nedoseženo Originalni „Otto" motorji Lokomobili Sesalni plinski motorji in naprave Motorji za surovo olje 121.000 motorjev z 1300000 konjskimi močmi doslej odano 1 ProSpekte, proračune troškov itd. zastonj. LANGEN & W0LF, DUNAJ X. Luxenburgergtraase 53 E. trgovina z m eianim blagom In »alogi smodnika priporoča svojo bogato zalogo 857 špecerijskega blaga, okovih polen za kurjavo, nadalje smodnika ba lov in razstrelbe, cindžnore, dinamit ter predmete mnuicije za lov kakor patrone, kap-saljne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo y umetnern gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažovo moko, kajnit, kalijevo sol itd. po najnižjih cenah. (Wolnung- and DienstYermittlang) za i<» službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. "3W Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). Otročji vozički za 12,14,16,18,20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru. (Zahtevajte cenik). 22* I Kel-a hHA Mf na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči. pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin naprej. Posebno lepe reči pa za 68 do K 5'20. T Nagrobni spomeniki! Slavnemu občinstvu se priporočam z mojo bogato zalogo iz krasnega marmorja, granita itd. izdelanih nagrobnih spomenikov. Izdelujem tudi Vba druga kamnoseška dela. ess Spoštovanjem Franc Ko ban, kamnosek, Račje-Fram (Ki'iiiiir'.wfi'lil-FraiiliPiui.) zmožni nemščine in slovenščine, ki iščejo učne prostore, tako prt rokodelskih mojstrih (obrtnikih), kakor pri trgovcih, oglasijo naj se pri sledečih načelnikih podružnic „Deutscher Lehr-herrenbund": 11*6 za Ptuj pri g. Konrad Nekola; za Maribor pri g. Ernst Eylert; za Celje pri g. Kari Mortl; za Ormož pri g. Stefan Brodar. i Domača sredstva, drože, kemikalije, ki-■j rurg. in gumi-blago, fino milo in par-— famerije, obvezne snovi, obveze za ženske, štofe za posteljne vloge, mineralne vode, redilne preparate, desinfekeijska sredstva ter vse potrebščine za negovanje bolnikov, otrok, trupla in njegovanja kupujete najboljše v drogeriji in sanitetni trgovini , ziati križ" Mag. pharm. Viktor llayil 697 Farkergasse Nr. I g Ptuj poleg Josefs Fiirst. — Liferaut ta „Rdefi krit" in za c. in kr. rezervne spitale. — Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. .% Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadere »padajočega posredovanja, istotako tudi »a posredovanje vsakoršnega posla * avst. ogersko banko. Stran* kam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka nadeva pojasni in po vsem vstreže. ,: —g # $ Občenje $£ $ 1 avst. ogersko $ & banko, ft Ravnateljstvo. en Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s stranicami ob delavnikih od 8—12 ure. yeliko trgovino Johann Koss, Celje o Baradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke* klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane Bn sifonaste srajce, kravate, otročje vo»i6ke, grobne vence In trakove« * eno besedo vse. ■ = na« Tlatai; W. Blank* r Pta!>. 550363