Gorskemu studencu
?ako vesel na dan kipiš,
Studenček, izpod skalne stene; ¦ Kako prijetno žuboriš
Nizdol hiteč z gove snežene.
Nevidna inoc od vodnih tal Drvi naprpj te v sret neznani,
Za valom glasou bega val Motee tiSino gorskc plani.
Vrh sivih skal kopnefi sneg Vodic pvosojnih ti ne moti,
Ne moti jili peščeni breg Hitpee v dol po tvdi poti.
Sloboden si na gorskih tleh, Srebrno-čist, do dna prozoren,
Vesel na gorskih si vrheh, Poskočen, uren in zgovoren.
A ko z gorovja v dol prisp&š,    . ' Pridružiš reki se mogočni,
Tedaj slobodi tej odniržš, Odmreš radosti tej poskočni.
Sumel boš doli sred Hvad, Ob bregn cvetke bodo cvele,
Eazcvitala se bo vzpornlad, Veselo ptice bodo pele:
A tcbi cvet ne bode cvM, Poslušal ti ne bodeš petja,
Otožen v stnigi boš šmnel,
Otožon sam — sred mladoletja.
Kar jaz iskusil sem britko, Tam doli vir bo tebi jasno.
Ko želel boš nazaj — v gor6, A želel, kakor jaz, — prekasno ..,
Jos. Volc