PoStnlna plačana v gotovini. št. 19. in 20. V Ljubljani, 15. oktobra 1935. Leto 52. Celoletna naročnina znaša tMn 25'— (za Inozemstvo Din 35—). List izhaja v zimskem času dvakrat, čez poletje enkrat mesečno. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Novi trg št. 3. Cene oglasom za enkratno objavo: 'I, strani Din 800'— in Din 40 — oglasne takse '/s strani Din 200— in Din 5 — oglasne takse '/« strani Din 400— in Din 20— oglasne takse Vi« strani Din 100— in Din 2— oglasne takse Mali oglasi beseda po 50 par in Din 2 — oglasne takse Priloge listu se računalo za v.sakih 1000 prilog po 100 Din. Vsebina: Glavna načela nove uredbe o zaščiti kmeta. — 251etnica kmetijske šole v Sv. Juriju pri Celju. — Kisla ikrma — dobra krma. — Razno, — O gnojenju sadnega drevja. — V čem je rešitev našega vinskega gospodarstva. — Prva zvezna razstava ormoške cikaste živine. — Izdelovanje dobrega masla v domačnosti. — Razno. — Uspeh plemenilne dobe v 1. 1935. — Oktober (vinotok). — Vprašanja in odgovori. — Družbene zadeve in razno. — Priloga: Vnovčevalec. Blaznikova »Velika Pratika" za leto 1936 ie izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. BLASNIKA NASL. LJUBLJANA, BREG 10 IN V VSEH VEČJIH TRGOVINAH. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike ..Poklon Modrih". 95 Brinje, fige in rozine oddaja po najnižji ceni IVAN JELAClN, Ljubljana, Emon- ska c. 8. 87 Mlini (prenosljiv) za moko in šrot na krogi, tečajih, ki jemlje 100 kg šrota ali 30 kg moke na uro ima poceni na prodai: INŽ. ROVŠEK, LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 35. 93 Sadno drevje! Jablane hruške, visoke In pritlične, črešnje, orehe, breskve, marelice in vrtnice ima na prodaj: VINKO STRMLJAN, TE-NETIŠE, pošta: LITIJA. (Zahtevajte ponudbe). 92 Bik pincgavske palsme, Iicencovan, težak 900 kg, star 3% leta, se proda. SIMON RAJŠP, pos. TRNOVSKA VAS, p.: SV. BOL-FENK V SLOV. GORICAH — via PTUJ. 91 Najceneje se oblečete, če kupite narejene moške in deške obleke ter perilo domačega izdelka iz lastne tovarne „TRIGLAV" Josip Olup, Ljubljana Stari trg 2, Pod trančo 1, Kolodvorska 8. Ekonom, neoženjen, kavcije zmožen absol. kmet. šole, z daljšo prakso. Išče nameščenja na večjem živinorejskem posestvu. Naslov pri: UPRAVI KMETOVALCA ŠTEV. 94. 94 Sadna drevesa Za jesensko saditev nudi jablane, hruške, črešnje, breskve, marelice, vrtnice in cepljene vinske trte iz vrst trsnega izbora: DREVESNICA FERLE, SVIBNO, p. RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. — Pišite po naš cenik. 90 Cž / Bolni na pljučih I Tisoči že ozdravljeni! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitrr, premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata leža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem boije. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto: BRINJE, FIGE IN CVEBE za žganjekuho ima na zalogi A. ŠAHABON v Ljubljani. Vzorci na razpolago. KMETOVALEC št- ^ 20. V Ljubljani, 15. oktobra 1935. Leto 52. Glavna načela nove uredbe o zaščiti kmeta. Štefan Sušeč. Ne moremo sicer trditi, da je to vprašanje s splošnega gospodarskega vidika rešeno na najboljši način, toda priznati moramo, da je vlada šla do skrajne meje ter storila za ozdravljenje kmetskega stanu največ, kar se je sploh za ta stan v danih razmerah storiti moglo, ne da bi se preobčutno zamajali stebri našega hranilnega in posojilnega sistema. Vlada je z uredbo o zaščiti kmetov z dne 30. septembra 1935. jasrao in odkrito priznala načelo, da se kmet ne more višje zadolžiti kot do polovice svojega premoženjskega imetja. V posledici tega priznanega načela je vlada določila, da se lahko po sklepu okrajnega sodišča kmetski dolgovi odpišejo, odnosno črtajo v onem iznosu, ki presega polovico dolžnikovega imetja. V ostalem je. bilo območje sedanje vlade za rešitev vprašanja kmetskih dolgov že ozko začrtano z uredbami prejšnjih režimov in se je morala dokončna rešitev v glavnem gibati v že-danem okviru. Pri tem je vlada v prvi vrsti vodila račun o koristih kmetskega stanu in upoštevala, kjer se je le dalo, neugodno plačilno zmožnost kmeta ter mu skušala olajšati stanje. Vsled tega je morala interese upnikov staviti bolj ob stran. V splošnem je nova uredba pridržala 12 letno obročno plačevanje dolgov — nastalih do 20. aprila 1932. — in obrestno mero v iznosu 4V2 % za dolgove pri denarnih zavodih in 1 % za dolgove pri privatnikih. Prvi plačilni obrok (anuiteta) zapade v plačilo najkesneje 15. novembra 1936. Obresti za dobo od 15. novembra 1933. do 15. novembra 1934. se morajo, ako še niso plačane, poravnati najkesneje do 15. novembra 1935. Obresti od 15. novembra 1934. do 15. novembra 1935. se pa morajo prišteti h glavnici, ki se porazdeli po določenem ključu na plačilne obroke (anuitete). Postranskih, manipula- tivnih, stroškov se ne sme pod nikakim nazivom posebej računati. Vsi oni kmetski dolžniki, pri katerih skupna vsota dolgov po njihovem mnenju prekorači 20 % vredlnosti njihove imovine, lahko pri pristojnem okrajnem sodišču s tožbeno vlogo zahtevajo, da jim sodišče 12 letno obročno plačevanje podaljša na 25 let in pri dolgovih napram denarnim zavodom zniža obrestno mero od 4V2 na 2 %, ako pri neugodnih denarnih razmerah ne zmorejo plačevanja o uredbi določenih obrokov. To ugodnost uživajo tudi oni dolžniki, ki jim je sodišče na tožbeno vlogo znižalo dolgove na polovico (50 %) vrednosti njihove imovine. Dolžniki pa, ki so zadolženi pod 20 %, t. j. pod eno petino vrednosti njihove imovine, nimajo možnosti podaljšanja plačilnih obrokov in zmanjšanja obrestne mere. Pri izvajanju te nove uredbe bo najbolj dalekosežnega pomena ugotavljanje vrednosti kmetske imovine po okrajnih sodiščih. Navodila za to ugotavljanje še niso znana in se bodo šele izdala s posebnim pravilnikom. Od teh navodil bo dejansko zaviselo, ali bo nova uredba prinesla kmetskemu stanu ono rešitev, ki jo naši zadolženi kmetje v teh gospodarsko obupnih časih tako željno pričakujejo. 25 letnica kmetijske šole v Sv. Juriju pri Celju. 1. septembra t. 1. je praznovala banovinska kmetijska šola pri Sv. Juriju svoj 25letni obstoj. Ob tej priliki se je zbralo veliko število absolventov ter prijateljev tega zavoda, da so skupno počastili spomin na ustanovitev tega ognjišča kmetskega napredka. Ravnateljstvo šole je e veliko vnemo pripravilo skromno, a tem bolj pomembno domače slavje. Nekdanji in sedanji učitelji so se zopet sešli s svojimi bivšimi učenci, da so skupaj proslavili ta pomemben dan. Šolsko izvestje izkazuje, da :je v preteklih 25. letih v 22. letnikih absolviralo na zavodu 582 gojencev. Od teh je dosedaj že 132 samostojnih gospodarjev, 305 mlajših je še na domu staršev, 64 v raznih kmet. službah, 47 v drugih službah in deloma v Ameriki, 33 .pa je med vojno padlo, oziroma umrlo. Največ absolventov je iz ptujskega, celjskega in obeh mariborskih srezov ter iz preval jskega in slovenj graškega sreza. Razveseljivo je, da prihajajo zadnja leta na naše zavode tudi gojenci in gojenke iz sosednje Koroške, ki se vračajo zopet domov, le žal, da ni slične akcije na našem Primorju. Kmetijsko gospodinjsko šolo, ustanovljeno na zavodu 1. 1931., je v prvih štirih letnikih dovršilo 85 gojenk. Vsako leto se je vršilo na zavodu, zlasti pa v poslednjih letih večje število raznih strokovnih tečajev. Tako je bilo 5- do 8-tedenskih tečajev za učitelje, eden od teh pred vojno. Šolsko posestvo, ki je ob ustanovitvi obsegalo le zemljišče ob zavodu 42ha, se je polagoma z manjšimi dokupi povečalo na 51'50 ha, z dokupom planinskega posestva za pašnik mlade živine na Boču pa celo na 144 ha. Kako so se v početku razmeroma slaba zemljišča polagoma z drenažo ter globljim in boljšim obdelovanjem zboljšala, kažejo statistični podatki pridelkov v teku teh 25 let. Tako n. ipr. so znašali pridelki prvo leto 1910., ko zemljišča niso bila še osušena, zagnojena in pripravljena: ozimna pšenica 12q, ječmen 10 q, oves 13.30 q, koruza 10 q, krompir 74 q, pesa 150 , repa 55 q, seno 37.5 q. Povprečje zadnjih let pa izkazuje: ozimna pšenica 23.5 q, ozimni ječmen 21.3 q, oves 20.1 q, koruza 33.2 q, krompir 182 q, pesa 871 q, fižol 22.7 q, hmelj 13 q, ajda 11.5 q, repa 258 q, str. korenje 224 q, detelja 125 q, seno 65 q. Število in teža živine se sicer izza prvih let po dokupu ni toliko izpremenilo ob povprečnem stanju 40—50 glav, zato se je pa povišal letni prirastek s plemensko odrejo mlade živine, t. j. od početnih 20—25 q na sedanjih 45—50q, ter je letni prirastek povprečno 30 %. Bolj se je dvignilo stanje v svinjereji, pri katerih je letni prirastek v zadnjem času celo 100 % ter je bil najvišji 146.5 % početne teže. (Povprečna mlečnost zadnjih 5 let je znašala 19651, najvišja 34341. Mlečnost pri tej domači sivopšenični pasmi sicer ni tako visoka, zato je pa mleko zelo mastno, živina zelo zdrava in rastna ter krepke konstitucije in to pri običajni krmi brez dodatka močnih krmil. V zadnjih 15. letih je oddal n. pr. zavod za pleme 52 bikcev, 42 krav, oziroma telic, 222 merjaščkov, 254 svinjk, oziroma svinj, 120 ovnov in ovac, 72 petelinov, 60 kokoši in okrog 7000 valilnih jajc. Z letom 1924. se je uredila na zavodu tudi banovinska plemenilna postaja za srez Šmarje in Celje z dvema noričanoma ter je znašal letošnji prigon 135 kobil. Manj ugodna je pa lega za sadjarstvo vsled precej stalne dolinske megle, tako da je 1.1929. pozeblo nad 350 dreves. V 1.1931. se je sicer pridelalo 235 q sadja, a od tedaj do letos, ko je bilo zopet nekoliko bolje, ni bilo skoraj nikakega pridelka. Novo šolsko leto 1936/37. se začne po 14-dnevnem odmoru s 15. septembrom ter je bilo sprejetih v kmetijsko šolo 30 gojencev, v gospodinjsko pa 25 gojenk. Poljedelstvo in. tmrništvo. Kisla krma — dobra krma. I. Lipovec. Zanimanje za uspeh in izkušnje s si-lažo narašča dan za dnem. Iz svoje izkušnje napravo silažne krme vsakomur priporočam. L. 1933. sem v jeseni zgradil silos — prvega v ljutomerski okolici, in sicer okroglo jamo, 2 m notranjega premera ter 3 m notranje višine. Prvotno sem nameraval zgraditi silos tako, da bi bil ves v zemlji. Moral bi pa narediti močan pokrov, sicer je taka jama naravnost prepad, nevaren za ljudi in živino. Prihranitev na prostoru pa ni v nobenem razmerju z nevarnostjo; zato bi priporočal, da se za silose, ki niso zgrajeni vsaj 1 meter nad zemljo, ne daje podpore. Če je silos zgrajen vsaj 1 meter nad tlami, tvori obenem trdno ograjo, da ne more nihče pasti v jamo. V jeseni 1. 1933. sem silos natlačil s pozno zadnjo jesensko deteljo, ki drugače sploh ne bi prišla v prid živini, in s koru-zinjem, kakor je ostalo, ko smo koruzo potrgali. Jemali smo predvsem le bolj zeleno koruzinje. Uspeh je bil presenetljivo dober. Živina je rada žrla to kislo krmo in je lepo uspevala. Ko sem dobil zagotovilo, da dobim za zgradbo silosa podporo, sem se takoj odločil zgraditi še en silos. Tudi ta je okrogel. Da sem se odločil za okroglo obliko, je najbolj vplivalo to, da se pri nas dobi proti mali odškodnini model od zidarskega mojstra. Betoniranje s tem modelom je zelo enostavno. Z 1 m visokim modelom smo v enem dnevu zgradili drugi silos, ki ima višine znotraj 3.40 m. Za zunanjo steno nad zemljo se dobijo istotako deske, ki se z verigami obdajo kot zunanji obod. Na tleh se prisuje k deskam zemlja. Lani sem za silažo sejal približno 1 oral koruze. Najlepše je zrastla tista, ki sem jo sejal na deteljišče, ki je bilo zaradi predenice preorano. Koruzo sem sadil v vrste kakor navadno koruzo, le bolj gosto, okopa! sem jo z oko- palnikom in osipal z osipalnikom. Zrastla je nad 2 m visoko. Žetev je bila tako obila, da je bil snop pri snopu. Druga koruza v ječmenovo strnišče je bila znatno slabša. Gnojil nisem nobeni koruzi, pa se je izkazalo, da je treba na strnišču gnojiti. Sejal sem tudi sončnice in bil prav zadovoljen. Opozarjam, da se morajo sončnice sejati same in vsaj 14 dni pozneje kot koruzo, ker postanejo stebla sončnic preveč trda dotlej, ko je koruza pripravna za žetev. Razen tega smo na boljšem travniku zgodaj kosili seno in tudi otavo, tako da je do polnitve silosa v septembru in oktobru zrastel lep otavič, ki smo ga po potrebi kosili in mešali med koruzo in sončnice. Za poskušnjo sem natlačil nekaj koruze same, a tega ne bom več storil, ker se ob času krmljenja koruza sama preveč osuši in vsled tega izgubi mnogo na vrednosti. Če pa je silaža mešana (koruza in sončnice z deteljo ali s travo), se ta zmes veliko bolj sprime in tvori nekak sarnode-lujoči pokrov, da se silaža ohrani bolj sveža. Da je bilo koruzinje zrezano in da je tudi ta silaža v drugem letu izborno učinkovala, naj omenim le mimogrede. Še nekaj1 izkušenj. Ker se silaža za kakih 30% vsede, sem lani nastavil nad be-tonirano jamo lesen obod, ki sem ga natlačil s krmo in pokril z zemljo. Ker pa ta obod ni točno nadaljeval betonskega zidu na nekaterih straneh, je tam pri sesedanju ostalo nekoliko praznega prostora. Vsled tega je nekaj krme ob strani splesnilo. Ker so nekteri posestniki lani, potem, ko se je prva krma sesedla, silos odprli in z drugo krmo dopolnili ter imeli dober uspeh, nameravam tudi jaz letos tako narediti. Razno. V zadnji številki ..Kmetovalca" smo objavili 26 naslovov kmetovalcev, ki jim je Osrednja komisija za semenogojstvo ali skrajšano ..Okosem" priznala seme žit. Naj objavimo še one, ki so pozneje poslali vzorce žita v preiskavo, pri katerih se je torej priznanje malo zakesnilo. Naslov 27. Pečarič Janez, Ourili, p. Metlika, 28. Žerdin Ivan, Dol. Lendava, 29. Lebar Josip, Kapca 91, 30. Sreski kmet. odbor, Dol. Lendava, 31. Ogrinec Avgust, Mekinje 30, 32. Smid Stanko, Podpeč 1., Jurklošter, 33. Popovič Dako, Vinomer, Metlika, Že sedaj opozarjamo vse kmetovalce, ki prijavljajo seme v priznavanje, da naj vzorce žita pošljejo potom sreskega krnet, referenta takoj po mlatvi, ki se naj pa opravi čimprej. Kajti preiskava semena traja najmanj 14 dni. Seme brez preiskave v laboratoriju ne more biti priznano, seme pa mora biti priznano vsaj do konca avgusta, kajti septembra meseca prične že setev in pred setvijo je najživahnejše povpraševanje po semenu. V korist pridelovalca je torej, če mu je seme kmalu priznano in če ie o tem javnost obveščena čimprej pred setvijo. S tem pa letošnje delovanje Okoisema še ni končano. Najvažnejše šele pride. To je priznavanje krompirja. Krompir je Okosem pregledal dvakrat. Prvič koncem junija in v začetku julija, drugič v prvi polovici septembra. Pregledal je okoli 80 nasadov. Uspeh seveda še ni znan, kajti potrebno je krompir pregledati še v laboratoriju. Pridelovalci bodo morali poslati vzorce — koliko, to bomo še poročali —, da se krompir preišče. Sedaj naj lepo krompir preberejo in spravijo v suho in hladno klet, kjer pa ne sme pozimi zmrzovati. Javijo naj, koliko so pridelali krompirja skupno s priznanega nasada in koliko približno bo semena na prodaj. Za seme se računa ves krompir, ki je težji od 4 dkg. Skupno bo priznano okoli 50 vagonov krompirja. — Izvirnega beltinskega žita bo letos posejano širom Slovenije 35.000kg. Vsi, ki so sprejeli izvirno seme, naj skrbno hranijo odrezke obesnih listkov, da bodo prihodnje leto ob pregledu posevka lahko dokazali, da so sejali izvirno seme. Pravtako naj hranijo odrezke vsi oni kmetovalci, ki so kupili I. razmnožitev izvirnih semen ali domače seme, če želijo prijaviti posevek v"priznavanje. Letošnja suša je povzročila, da najdemo pri krompirju prav čudne in nenavadne oblike gomoljev. Krompir je v suši že prenehal rasti, gomolje se je proti koncu zoževalo. Pa je padel dež in 'gomolj se je na novo razširil in ižrastel dalje. Tak krompir ima obliko steklenice. Ima pas, zato mu rečemo „prepasani" krompir. Če je bil gomolj že v suši v rasti zaključen, tedaj 'je dež povzročil, da je pričel na novo rasti na mestih, kjer bi sicer morala biti očesa. Tam so narastli drobni gomolj čki, eden, dva ali še več na starem gomolju. Temu gomolju pravimo, da je „preraščen". Tega pojava pa ne smemo zamenjati z „nitavostjo". Kmetovalci preraščenje prav radi zamenjajo z njo. Množina semena Rastlina belt. pšen. 277, I. raztnn. 277, II. 277, II. 277, I. 277, I. 277, II. 831, I. 15 q 15 q 3q 10 q 6 q 7-5 q 10 q Nitavost se pojavi šele v kleti v tem, da so oči slabotne in da odžene;« prav kot nit drobne cime. Splošno so opažali: 1. da pozne sorte po suši močneje odganjajo, preraščajo in izraščajo (se prepa-sujejo) kakor grozdje; 2. da imajo gomoljčki .na obrastlem in prerastlem gomolju več škroba kakor gomolj, iz katerega izhajajo in da v zasipnici prav dobro prezimijo; 3. da vsebuje prvotni gomolj, ki se je obrastel ali ki je prerastel, 6—8% škroba, da ga lahko krmimo in kisamo, kajti v kleti se ne drži dobro. Glede vrednosti tega krompirja za seme bomo še razpravljali. Letos bo izvršen v Dravski banovini večji poskus s sejanjem vinskega ovsa. Zimski oves se seje tekom meseca oktobra. Čimprej v tem mesecu tem bolje. Zimski oves poprej dozori od ja-rega in daje tudi boljše pridelke. Je zelo težak, kakor nam kaže analiza zimskega ovsa, ki ga je pridelal g. Warsberg, Šmartno ob Paki. Seme je priznano od Gkosema. Hektolitrska teža mu iznaša 47, absolutna teža 32.5, čistota 97.85. Zal, da je imel g. Warsberg le malo semena. Ostalo seme (400ikg) je dobil g. Ernest Osiander iz Guštanja. V vsakem srezu bo napravljen poskus z 20 kg ozimnega ovsa. Videli bomo, kako se bo obnesel. Le to tožijo kmetovalci, da imajo v jeseni premalo zemlje na razpolago za setev zimskega ovsa. To je pa vprašanje kolobarja, ki bo prišlo na red, če se zimski oves povsod dobro obnese. Fižolova pršica. Na fižolu se je letos pojavila pršica ali rdeči pajek. Fižolovina se je predčasno, posušila. Ljudje so mislili, da je vzrok suša. Ponekod je tudi bila. Toda večinoma se je vsled suše najprej razvila pršica in ta je nato uničila fižolovo listje. Mnogo smo jo videli po Štajerskem. Listje je porumenelo, na spodnji strani se je pordečilo. Če smo spodnjo stran listja povečali dvajsetkrat, smo opazili med drobnimi nitkami laziti drobčkane rdeče pajke, ki so sesali sok iz listja. Vsepolno jih je bilo. Složno -so izsesali ves sok, list je moral propasti. Ne pomaga nič drugega, kakor škropiti z mrzlo vodo, ali z bakreno-apneno brozgo, slično kakor to delajo hmeljarji. Fižolovke- je treba sežgati, ker zalega na njih prezimi. Sadjarstvo in vrtnarstvo. O gnojenju sadnega drevja. Fr. K. Številne sadne razstave, ki jih prirejajo kmetijske in sadjarske podružnice po deželi v letošnji jeseni, nam nudijo dokaj poučnega, ne samo glede pravih in naj-prikladnejših sort, ki se morajo v bodoče gojiti v dotičnem okolišu, nego nam tudi predočujejo o marsikateri zanikarnosti,! kako se sadno drevje ne bi smelo oskr-| bovati. Naj navedemo na kratko samo še|| vedno zanikarnost pri obiranju in sprav-l ljanju namiznega sadja, površno ali sploh!!', nikakršno zatiranje bolezni in škodljiv-8. cev, ki nam še vedno kvarijo naše žlahtnol: sadje, brezbrižnost glede obrezovanja injf, ostale nege drevja, predvsem pa neraz-;! umljivo malomarnost, da ni potrebno j sadnemu drevju tudi gnojiti. Sicer opa- j žamo v mnogih krajih napredek, zlasti pri j nekaterih umnih posestnikih, ali velika ve-čina sadjarjev še vedno ne vidi potrebe i'| rednega gnojenja drevja, Na razstavah se' H lahko poučijo ljudje, kateri sadjar goji jj sadno drevje tako, kakor je potrebno in jI kateri ne. Drobiž, pegasto, hrapavo inr krastavo, pokvečeno in na ta ali oni način skaženo sadje, je vedno znak starokopit-nosti in zanikarnosti. Res je, da je letošnja suša na mnogih krajih škodovala sadju glede debelosti, vendar, kjer je bilo drevje okopano in dovolj pognojeno ter se je čakalo z obiranjem', je vkljub temu pridelek prvovrsten. Vsakemu kmetovalcu je razumljivo kot nekaj samoobsebi umevnega, da se mora gnojiti krompirju, pesi, repi in drugim poljščinam, ako hoče imeti primeren pridelek. Samo sadno drevje naj bo še vedno ona pastorka, katera naj uspeva in rodi brez gnoja, in to prvovrstno sadje. Zares čudna primera, ki nam da razmišljevati. Za danes se hočemo omejiti na opis nekaj zelo zanimivih večletnih gnojilnih poskusov, ki so se izvajali na sadnem drevju v banovinski drevesnici v Kostanjevici pod nadzorstvom sreskega kmet. referenta in njegovega pomočnika. V ta namen se je izbralo enako stare kanadke, posajene 1. 1927. Vzela se je površina od 200 m2, na kateri je bilo po 8 dreves. Ena parcela se je pustila negnoje-na in druga parcela po 8 dreves se je skozi tri leta letno jeseni v oktobru gnojila po principu polnognojenja. Preden se je poskus izvedel, se je zemlja preiskala (analizirala). Rezultat je bil sledeč: Na površini dveh arov (8 dreves)je letno jeseni posipalo 6 kg apnenega dušika, 8 kg Tomasove žlindre in 8 kg 40% kalijeve soli. To odgovarja po enem hektarju (približno 400 dreves): 300 kg apnenega dušika, 400 kg Tomasove žlindre in 400 kg 40% kalijeve soli. Lfl Cena teh gnojil je na 1 ar (100 m2 ali 4 drevesa) 15 Din; na en oral (5700 m2 ali 228 dreves) 855 Din; na en hektar (10.000 m2 ali 400 dreves) 1500 Din. Prvikrat se je gnojilo jeseni 1. 1932. L. 1933. se pridelek ni tehtal, ker se pri gnojenju sadnega drevja in vinograda običajno pokaže večji pridelek šele v dru- Ta pridelek odgovarja po 1 hektarju: Ia namiznih jabolk . . . 2.100 kg II. namiznih jabolk . . . 1.500 „ III. za gospodarstvo . . 900 „ II. Negnojena parcela je pa dala:: na 8 drevesih (2 ara ali 200 m2) Ia namiznih jabolk. . . . 22 kg II. namiznih jabolk .... 15 „ Fot. K. Pučnik, Zagreb. SI. 65. Večletni gnojilni poskus na sadnem drevju v ban. drevesnici v Kostanjevici. gem letu gnojenja. Jeseni 1.1933. se je gnojenje ponovilo. L. 1934. pa po vsej okolici Kostanjevice ni bilo jabolk, gnojenje se je v jeseni 1. 1934. vseeno ponovilo in v 1. 1935. se je pridelek natančno ugotovil. Dne 20. julija 1935. se je obseg debla v višini 1.5 m nad zemljo meril. Pri 8 ne-gnojenih drevesih je znašala povprečna debelost 28.11 cm, pri 8 polnognojenih pa 38.21 cm. Od 1. avgusta dalje se je tudi odpadlo sadje zbiralo in tehtalo. Na negnojeni parceli je odpadlo 48% pridelka in na polnognojeni pa 38%. Ta izpadek je pa v prvi vrsti pripisovati letošnji veliki suši tekom poletja. Pridelek letos, kakor smo že omenili, ni bil velik, vendar pa, kar se tiče gnojenja, izredno poučljiv. Bil je sledeč: III. za gospodarstvo pa . . 7 kg Ta pridelek odgovarja po 1 hektarju: Ia namiznih jabolk . . . 1.100 kg II. namiznih jabolk . . . 750 „ III. za gospodarstvo pa . 350 „ Iz tega sledii, da je bil pridelek na polnognojeni parceli skoraj še enkrat tolikšen, kakor na negnojeni. Že pri prvi ugotovitvi pridelka je bila večja vrednost I. polnognojena parcela je namreč dala: na 8 drevesih (2 ara ali 200 m2) Ia namiznih jabolk .... 42 kg II. srednjih namiznih jabolk 30 „ III. za gospodarstvo pa . . 18 „ istega tako velika, da se ni povrnil samo izdatek za gnojilo vseh treh let, temveč je vrglo celo nekaj čistega dobička. Pridelek je bil na polnognojeni parceli po enem hektarju vzeto za sledeče količine večji, kakor na negnojeni parceli: Ia namiznih jabolk za . . 1000 kg II. namiznih jabolk za . . 750 „ III. za gospodarstvo pa . 550 „ Vrhutega je bila kakovost in oblika jabolk na polnognojeni parceli mnogo boljša kakor na negnojeni. Ta izredno točno in vestno izveden poskus nas uči, da ne more biti več nika-kega dvoma, da se stroški letnega polno-gnojenja z umetnimi gnojili na sadnem drevju ne bi izplačali. Vinarstvo in kletarstvo. V čem je rešitev našega vinskega gospodarstva. Josip Zabavnik. Poleg vinogradnikov imajo največji vpliv na vinsko gospodarstvo vinski trgovci in gostilničarji. Če govorimo z vinogradnikom, toži o slabih vinskih letinah, o nizkih cenah, o težkočah pri prodaji vina, o konkurenci vin iz drugih krajev države na našem vinskem trgu, o visoki zemljarini i. t. d. Vse pa, kar vinogradnik za svoj obrat potrebuje, mora drago plačati. Njegova bilanca je v zadnjih letih stalno pasivna. Ce vprašamo vinskega trgovca ali kako našo vinarsko ali kletarsko zadrugo, kako je z vinsko kupčijo, odgovorijo, da ne gre po želji. Povpraševanje po vinu je majhno, vse povečini na vero v naši posodi, plačila netočna, vinska posoda se ne vrača pravočasno ali pa se vrača pokvarjena, za takojšnjo polnitev nesposobna, popravila in ponovnega ovinjenja potrebna. Vse to povišuje režijo, ki jo nekdo mora plačati. Izvoza vina v tujino ni, ali pa prav malo. Vinski kupci iz drugih krajev države k nam ne prihajajo. Na promet slabo vpliva dejstvo, da mora vinski trgovec plačati trošarino. Sprovodnice položaja ne zboljšujejo. Če govorimo z gostilničarjem, slišimo, da so javne dajatve na vino, ki ga toči, ogromne, vsled česar ga ne more točiti poceni in mora gledati, da vino čim ceneje kupi. Potrošnja vina pada, ker med narodom ni denarja. Vino ne bi smelo biti dražje od 10 Din liter. Potrošač danes ne gleda toliko na kakovost kakor na ceno vina, četudi mu boljše vino diši, toda višjih cen ne prenese. To so dejstva, ki smo jih hoteli predvsem ugotoviti. Iz njih razvidimo, da obstoje razne ovire, ki nam ne dopuščajo, da bi se naše vinsko gospodarstvo razvijalo na zaželjeni višini. Če hočemo, da bo živel vinogradnik in da bosta izhajala vinski trgovec in gostilničar, tedaj moramo predvsem složno odstraniti ovire, ki nam onemogočajo priti do vsestranskega uspeha. Kakor vidimo, so poklici vinogradnika, vinskega trgovca in gostilničarja tesno povezani med seboj. Drug brez drugega ne morejo uspešno vršiti svojega poklica. Vinogradnikova, vinskega trgovca in gostilničarjeva dolžnost je, da se vsak v svoji stroki do skrajne možnosti naobra-zuje, širi svoje obzorje in da kaže razumevanje tudi za poklic, ki mu neposredno omogoča njegov obstoj. Vinogradnikov ponos mora biti v tem, da pridela kakovostno najboljše blago. Ko svoj vinski pridelek prodaja, naj ne zahteva pretiranih cen, da s tem ne odvrne vinskega trgovca ali gostilničarja od sebe in ju ne sili, da gresta po vino drugam, kjer ga dobita ceaeje. Vinski trgovec je moralično dolžan, da krije svoje potrebe na vinu v svoji neposredni bližini, da ne hodi po vino na drugi konec sveta, če ga tam morda dobi nekoliko ceneje, toda slabše kakovosti nego doma pri domačem vinogradniku, ki svo-' jega pridelka nikamor drugam prodati ne more. Vinski trgovec se mora zavedati, da so mu ljudje, med katerimi živi, najbližji in da jih tudi on v marsičem potrebuje v današnjem medsebojno povezanem gospodarstvu. Kakor vinski trgovec, je ravnotako moralično dolžan tudi gostilničar, če ne krije svoje potrebe na vinu pri najbližjem vinskem trgovcu, da nakupuje vino za svoj obrat doma, da toči samo domače vino in naj tudi on ne hodi po ,vino v druge kraje (banovine), oziroma naj odklanja taka vina vse dotlej, dokler naš do^ mači vinogradnik ni razprodal svojega vina. Napačno je pojmovanje gostilničarjev po vinotočih in o njih pobijanju. Vino-toči pri vinogradnikih bodo obstojali in se širili ali pa jih ne bo in to v tem razmerju, kakor bodo vinski trgovci in gostilničarji segali po domačem vinu. Nobenemu vino- gradniku točenje vina na drobno ni ideal, vsak rajše proda vino na veliko in ceneje. Tisti dinar, ki ga gostilničar več zasluži pri vinu iz drugih krajev, kakor pri domačem vinu, ne sme biti merodajen za odvračanje domačega vina, ker se to maščuje pri splošnem lokalnem gospodarstvu, kar mora končno občutiti tudi gostilničar sam. Ne bomo razpletali teh vprašanj dalje, naj povedano zadostuje. Že z navedenih dejstev je razvidno, da imajo vinogradniki, vinski trgovci in gostilničarji mnogo skupnih interesov, da so v svojih obratih navezani drug na drugega, zato morajo biti složni, opustiti morajo vsako medsebojno mržnjo in složno naj vselej in povsod nastopajo predvsem proti visoki obremenitvi vina z javnimi dajatvami. Živinoreja in mlekarstvo. Prva zvezna razstava ormoške cika ste živine. Ing. Boris Wenko. Po lepo uspeli zvezni razstavi svetlo-lisastega goveda v Murski Soboti, ki smo jo opisali v prejšnji številki ^Kmetovalca", je sledila 27. in 28. septembra prva zvezna razstava ormoške cikaste živine o priliki sreske kmetijsko-obrtne razstave v Ptuju. Okoliš te pasme obsega samo srez Ptuj in je to naš najmanjši pasemski okoliš v Dravski banovini. S selekcijskim delom se je pričelo šele 1. 1931. Zato smo se bali, da razstava ne bo dobro uspela. Toda bili smo prijetno iznenadeni. Živina je bila mnogo1 boljša, kakor smo pričakovali. Prireditev sama pa je b _ O) .— Xl X/l O o* c JŽ s-" 3 rt JC N t/l kobile so bile prignane iz navedenih srezov 03 U O -t-1 iS XI XI •d C/) O) E rt O n C i~ i— rt H O o o m ... , XI JJ XJ XI t— s_ 3 3 CO rt rt 3 n J s S S, > N S Brežice . . Celje .... Dol. Lendava Kamnik Kočevje Konjice Kranj Krško . Laško . Litija . Ljubljana . . Ljutomer . . Maribor levi breg Maribor desni breg Maribor mesto Murska Sobota Novo mesto . Ptuj . . Radovljica Slovenjgradec Šmarje . . . 86 176 360 198 35 32 81 267 38 47 467 527 300 92 91 566 54 1383 202 20 113 52 115 304 171 30 30 25 76 211 12 15 11 28 432 16 468 12 23 246 34 13 17 33 526 51 49 4 23 32 8 1313 187 18 79 23 Skupaj 122 513! 59 122 313 I l 198 30 34128 223 34 48 432 541 316 135 8 564103 1381 188 21 148 105 4 Gozdarstvo. Oktober (vinotok). Ing. V. Novak. Hripavi žerjavi visoko kriče, na južno hite. Jos. Stritar. Narava. Gozdno drevje vseh vrst se obletava. Poleg drevja, ki dozoreva že v septembru, rodijo seme v oktobru macesen, smreka, bor, brinje, gaber, bukev, robi-nja (akcija) in domači kostanj. Brsljan nas sedaj v jeseni iznenadi s svojim skromnim cvetom'. Selitev ptičev se nadaljuje podnevi in ponoči. Selijo se taščice, pivke, samice ščinkovca, divji golobi in race. Od gostov s severa, kakor n. pr. pribe, sliuke, liske, divje gosi in žrjavi, se nekateri pri nas nekaj časa zadrže, drugi pa lete brez pre- stanka v toplejše kraje. * # # Vzgajaj! Težka tla za pomladansko saditev ali setev zrahljamo. # * # Nabiramo želod, bukvico iti; drugo zrelo semenje ter ga posejemo takoj, koder se ni bati miši. Če pa mislimo sejati spomladi, shranimo seme v zračnih prostorih, kjer ni vlažno ali pretoplo. Shranjeno seme moramo večkrat premešati in gledati, da miši ne pridejo blizu. V oktobru je čas za jesensko pogozdovanje, vendar le toliko časa, dokler zemlja ne zmrzuje. Jesenska saditev je dosti bolj izpostavljena vremenskim ne-prilikam kakor spomladanska, zato se ji radi izognemo. Koder pa vsled pomladanskih povodnji ali česa drugega ne moremo posaditi gozdnih sadik v spomladi, opravimo ta posel na jesen. * # * Potrudili se bomo, da svoje poseke hitro pogozdimo — pa najsibo spomladi ali jeseni — in s tem zadostimo zakonitim predpisom.* Vsak skrben gozdni gospodar 'Da bo ne glede na strogo postavo do-gozdil vse prazne gozdne parcele že vsled tega, da povzdigne vrednost in dohodke svojega gozda. * # * * Zakon o gozdih: §§ 11. in naslednji, glei tudi „September". S prebiranjem čistimo gozd nezdravega in manj koristnega drevja. Pri tem bomo skušali vzgojiti mešan gozd iglastih in listnatih drevesnih vrst. Znano je, kako močno so podvrženi čisti igličasti (zlasti smrekovi) gozdovi poškodbam po mrčesu in po ujmah. Včasih pa trpi tudi čist listnat gozd bolj, kakor če bi mu bilo primešano drevje iglavcev. Če n. pr. zapade sneg, kadar se listje še ni obletelo, lomi peza snega veje in debla listavcem, medtem ko smreke in hoje veliko trdneje stoje. * # * Izkoriščaj! Od 1. oktobra naprej pa tja do 31. marca je sekanje gozdnega drevja povsod dovoljeno. Po ravnini in v gričevju začenjajo sekati predvsem drevje, ki da drva. Tudi poganjke v nizkem gozdu že nekateri v oktobru izkoriščajo. Vendar pa to ni priporočljivo, ker ranjeni štori (panji, trši) tekom dolge zime preveč trpe. Boljši čas za sekanje v nizkem gozdu je proti koncu zime. Poganjke je treba sekati z ostrim rezilom gladko in nekoliko poševno', da dež-nica hitreje odteka in da se rana na panju prej zaceli. # * * Kleščenje gozdnega drevja za steljo je ponekod prav ta mesec v navadi, dasi-ravno bi se po zakonu ne smelo več vršiti.* Okoli roženvenske (žegnanske) nedelje prirejajo nekateri planinski kraji kar slovesno „steljerajo", pri kateri se pridno obsekava iglasto drevje za steljo. Koliko je vredna tako pridobljena stelja, nam pove kmetijski strdkovnjak++: ,,Stelja iz vejevja iglavcev je najslabša ... Ostro listje iglavcev prizadeva živini mučno grizenje... Taka stelja da slab gnoj, ki silno počasi prepereva ..." Hasek take stelje je torej prav majhen. Škoda pa, ki se prizadene gozdu s kleščenjem, je zelo velika. Okleščena drevesa postajajo gr-čava in trhla. Kmalu niso nič več pcrabna za prodajo. Polagoma se začno sušiti, mora se jih izsekavati in gozd je vedno redkejši. Tla se od leta do leta slabšajo, ker jih ne gnoje odpadajoče iglice. Opustošenje gozda se bliža. * Zakon 0 gozdih, § 39. Glej tudi „Avgust". ++Ivan Nemec na str. 357. v „Kmetovalcu" iz 1. 1934. Zakon dovoljuje kleščenje le na ležečem drevju in na onem, ki ga bomo v kratkem sekali. Na stoječem drevju se sme obsekati le spodnjo polovico krošnje. Kleščenje je dopustno le v mesecih juliju, avgustu in septembru. # * * Pota za izvoz lesa temeljito popravljamo. Oglarjenje se bliža koncu. # * * Poleti posekan les, namenjen za prodajo, skušamo kar najbolje vnovčiti. Pri prodaji lesa* se lahko poslužujemo več načinov. Pri našem malem gozdnem posestniku je najbolj v navadi prodaja iz proste roke, kjer si sam poišče kupca in se naravnost ž njim pogodi glede cene in ostalih kupnih pogojev. Tak način prodaje je včasih neizogiben in tudi koristen. Kadar bi na primer radi prodali kak les za posebno porabo (recimo prav lepe macesne ali hraste) iščemo za to blago kupca, ki se posebno s tem bavi. Tak kupec nam bo za to posebno blago gotovo lahko več nudil kakor mali trgovec. Drugi način je prodaja s pismeno ponudbo, katero pošljemo več trgovcem ali pa jo oglasimo (inseriramo) v kakem časopisu. Kupci nam odgovore, po čem so voljni les kupiti in izmed njih si izberemo onega, ki nam nudi največ koristi. Tretji način je prodaja na dražbi (licitacija). Kadar je povpraševanje po lesu, katerega imamo na prodaj, veliko, dosežemo z dražbo najboljše cene. To pa le tedaj., če se kupci (dražitelji) niso prej med seboj domenili. Zlasti slabša drva in vejevje se v krajih, kjer je mnogo odjemalcev, na ta način dobro prodajajo. Ne more se reči, katera prodaja je za malega posestnika gozda najboljša, ker je to odvisno od krajevnih prilik in časovnih razmer. Splošno pa velja pri vsaki prodaji: 1. Preden proda les, mora posestnik poizvedeti, po kakšni ceni se prodaja les v njegovi bližnji okolici in na trgu. Kdor proda les prepoceni, oškoduje sebe samega in druge, ker potiska cene navzdol. 2. Pri prodaji in merjenju lesa moramo bitt pošteni in se strogo držati dogovora. Če bi se tudi včasih posrečilo, da s premeteno prodajo dosežemo večji do- biček na račun kupca, bomo imeli od tega pozneje le škodo, ker se nas bodo dobri odjemalci dolgo časa ogibali. # # # Ščiti, varuj! Koder se še pokažejo gosenice, bube, mešički škodljivega mrčesa, jih uničujemo. V gozdu je treba pridno čuvati, da ne kradejo drv in stelje. • # • Red. Po dokončanem poletnem sekanju smo les sortirali in izmerili.* Sedaj je pa še treba, da v svojo gospodarsko knjigo vpišemo kdaj, kje in koliko smo sekali, kakšne dohodke nam je žetev v gozdu prinesla in koliko smo imeli stroškov. Ravnotako si zapišemo podatke glede jesenskega pogozdovanja (čas, kraj, število in vrsto sadik, količino semena, stroške itd.). Pri gozdnem gospodarstvu so take za-beležbe zelo važne, saj dorašča gozdno drevje 60 do 100 let. In v tako dolgi dobi se vse pozabi, kar ni zapisanega. * Glej ..September'1! Vprašanja in odgovori. Vprašanje 107. Sosed je zgradil pred petimi leti shrambo za seno, tako da se odteka deževnica s strehe drugega večjega senika na to shrambo, s te pa na moje dvorišče. Pred štirimi leti je dal napraviti pri hiši žleb, iz katerega se odteka voda pod njegove svinjake in stranišče, od tod pa pred moj vodnjak. Kako naj postopam in kam naj se obrnem, da soseda prisilim k redu? (I. B. v H.) Odgovor: Zanikarnosti in brezobzirnosti sosedovi pridete lahko kaj hitro v okom. Ali ima sosed za shrambo sena in za žleb sploh stavbno dovoljenje? Iz Vaših vrstic bi sklepal, da ne. Zato predlagajte pri županstvu naknadni stavbni ogled, pri katerem zahtevajte, da uredi sosed odtok vode s shrambe za seno in iz žleba tako, da se voda ne bo stekla na Vaše dvorišče. Po vodnem in obče državljanskem zakonu namreč nihče ne sme napeljavati vode s svojega zemljišča na tuje zemljišče. Docela nedopustno pa je z javno-zdravstvenega stališča, če se odtekata gnojnica in stranišonica v Vaš vodnjak in zato bo moralo županstvo kot stavbno - zdravstveno - politično ob-lastvo prve stopnje naložiti sosedu, da prepreči kvarni odtok vode s svojega sveta na Vaše zemljišče. Ce bi pa županstvo oklevalo, pa se obrnite s pritožbo na sresko načelstvo, ki bo gotovo hitro napravilo red. Sicer bi lahko tožili soseda tudi pri sodišču, toda upravna pot bo v tem primeru cenejša in hitrejša. Dr. S. M. Vprašanje 108. Sem dolžnik posojilnice in hranilnice na V., zadruge z o. z. Ker nisem ne član, ne upnik, ampak samo dolžnik posojilnice, prosim pojasnila, po katerem načrtu sem dolžan dolg plačevati? (J. T. v D. Odgovor: Preden ste postali dolžnik zadruge, ste po obstoječih zadružnih predpisih morali postati član zadruge. Zadruga Vas je sprejela za člana zadruge ter Vam zaračunala gotov delež. Svoj dolg morate odplačevati po plačilnem načrtu, ki ga je kmetijski minister določil za zadruge Slovenije in ki je objavljen v Službenem listu od 20. julija 1935., pri čemer se predpostavlja, da je Vaš dolg nastal pred 20. aprilom 1932. Š. S. Vprašanje 109. L. 1921. mi je izročil oče polovico svojega posestva in določil, da moram 1. 1931. sestri izplačati 1500 Din. L. 1922. pa je umrla mati. Tedaj mi je sodišče prisodilo še drugo polovico posestva ter odredilo, da moram bratu in sestri izplačati vsakemu po 2250 Din. 1. Ali sem glede sestrine terjatve po 1500 Din iz očetove polovice zaščiten in 2. ali sta brat in sestra upravičena zahtevati plačilo terjatev po 2250 Din iz materne dediščine — glede katerih nisem zaščiten — v polnih zneskih, odnosno morata-li kaj popustiti, ker je vrednost posestva padla? (A. C. v D.) Odgovor: ad 1. Sestrina terjatev v znesku 1500 Din izvira iz očetove predajne pogodbe in spada, kakor drugi pogodbeni dolgovi, pod kmetsko zaščito, ad 2. Brat in sestra sta upravičena zahtevati plačilo terjatev po 2250 Din iz materne dediščine v polnih zneskih brez vsakega popusta, ne oziraje se na to, ali se je vrednost posestva med tem časom izpremenila ali ne. Naknadno zmanjšanje vrednosti posestva nima redoma ni-kakega vpliva na višino od sodišča določene dediščine v gotovini. Š. S. Vprašanje 110. Dolgujem na zaosta ih davkih iz leta 1931./32. preko 3000 Din, od, katerih sem en del že poravnal. Sedaj pa davčna uprava zahteva plačilo celotnega zaostanka. Ali sem primoran plačati celoten zaostanek vkljub delnemu plačilu, odnosno koliko imam uradno priznanega popusta? (V. F. v P.) Odgovor: Glede davčnih zaostankov do leta 1932. določa zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih dav.kih z dne 18. februarja 1934., SI. 1. 17. iz 1. 1934., da se dolžni državni neposredni davki plačajo v obrokih, in sicer, če znaša dolg dve petini enoletnega predpisa v treh obrokih, če znaša eno petino enoletnega predpisa, v dveh obrokih, če je pa manjši od ene petine enoletnega predpisa, pa dospe v plačilo že 1.1934. Iz Vašega dopisa ni razvidno, koliko znaša celoleten predpis državnega neposrednega davka, vsled tega Vam ne moremo dati točnega odgovora. Vsekakor pa je jasno in brez vsakega dvoma, da Vam po nobenih predpisih ne pristoja nikakršen popust in da morate dolžni znesek v celoti poravnati bodisi v obrokih, bodisi naenkrat. Š. S. Vprašanje 111. Prevzeti bi moral posestvo od svoje matere, a sem brez vsake gotovine. Ako naredimo predajno pogodbo, moram najeti posojilo, da poravnam pristojbine (desetek), ako mi pa da mati posestvo v oskrbovanje in napravi oporoko, v kateri mi ga zapušča po njeni smrti, sem v nevarnosti, da izgubim posestvo, ako bi mati vsled kakega nastalega nesporazuma oporoko preklicala. Od česa se pri predajni pogodbi računa desetek, t. j. pristojbina, in ali se pri tem upoštevajo dolgovi? (M. K. v C.) Odgovor-' Ako hočete takoj postati lastnik posestva, morate skleniti predajno pogodbo, s katero prenese mati posestvo na Vas. Predajna pogodba podlega daritveni pristojbini, ki znaša v tem primeru 1'5 % od čiste vrednosti nepremičnin. Razen te pristojbine podlega pogodba tudi imobiliarni pristojbini, ki se odmerja po vrednosti nepremičnin. Ako znaša vrednost posestva do 7500 Din (30.000 kron), znaša prenosna pristojbina 1 %, ako pa 'presega vrednost 7500 Din, znaša prenosna pristojbina %. Pri določitvi darit-vene pristojbine se upoštevajo do'govi, pri imobiliarni pristojbini pa ne. V primeru pa, da se odločite za to, da mati napravi oporoko, v kateri Vas postavi za dediča njenega posestva, se lahko ognete nevarnosti preklica oporoke s tem, da se mati v oporoki prostovoljno odreče pravici, to oporoko iz kateregakoli razloga preklicati in založi oporoko pri sodišču ali pa pri notarju. V tem primeru postanete lastnik šele s podedovanjem. Dediščine so pa v direktni liniji do vrednosti 100.000 Din pristojbine proste. Š. S. Vprašanje 112. Imam precejšnjo množino graha, iki sem ga izčistil iz pšenice. Grah je črn. Ali smem grah pokrmiti prašičem in kakšno hranilno vrednost ima? Ali se ga sploh izplača krmiti? (F. S. v P.) Odgovor: Menda mislite na njivsko grašico ali grahorko ali grahor, kakor pravijo naši kmetovalci. Grahorka samanasebi ni škodljiva zdravju živine. Vprašanje pa je, če boste izčistili iz žita res samo grašico. Kajti nekatero seme je po velikosti vsaj podobno grašici, je pa lahko zelo strupeno, kakor n. pr. seme kokolja, omotne ljuljke, škrobotca itd. Po mojem mnenju je bolje, da ple-velnega semena ne krmite. V. S. Vprašanje 113. Moja krava, ki je bila tretjič breja, se je po petih mesecih brejosti začela trebiti, kar je trajalo dva meseca. Po iztrebljenju se je zopet pojala, ne da bi ostala breja, dasi sem jo izipral pred drugim zaskokom s sodo bik ar bon o. Značilno je to, da krava drugi dan pojanja krvavi iz spolovil, če je zaskočena ali ne. Podobnih primerov je več v vasi. Kaj je vzrok, da krave ne ostanejo breje? (F. I. v B.) Odgovor: Vzrokov, da krave izvržejo, če so že bile breje, oziroma da se sploh ne ubreje, je mnogo ter jih je vse v kratkem odgovoru nemogoče obravnavati. V tem primeru je plod Vaše krave v petem mesecu najbrže odmrl, zgrnil in se iz telečnika ..iztrebil". Pravijo, da se je krava iztrebila. Po iztrebljenju je v maternici zaostal dolgotrajen katar, ki sicer pojanja ni preprečil, ki je pa onemogočil novo oplojenje. Kravo bi bilo treba zdraviti ali z izpiranjem maternice s primernimi zdravili ali pa z injekcijami, oziroma z vlaganjem pripravnih palčic, prepojenih s primernimi sredstvi, ki učinkujejo zdravilno na vneto in gnojno maternično sluznico. Najnovejše in najbolj učinkovito tako zdravilo je „entozon" v obliki drobnih palčic. Seveda more zdravljenje voditi, oziroma izvršiti le živinozdravnik. V po štev prihaja tudi kužno izvrženje goved ter kužni nož-nični katar krav, toda le tedaj, če so v Vašem hlevu na enak način bolne še druge krave. Če je več primerov v vasi, gre najbrže za slednjega, t. j. za kožni nožnični katar goved, ki je splošno razširjena bolezen in ki tudi povzroča zvrženje, oziroma onemogoča ubrejitev. Kako .ga zdravimo, oziroma kako se ga očuvamo, o tem je bilo že češče razpravljano v „Kmetovalcu", n. pr. v 7,—8. štev. letnika 1934., str. 161, ali v 1. štev. letnika 1932., str. 9. Dr. V. Družbene zadeve in razno. VABILA k letnim zborom podružnic Kmetijske družbe v Ljubljani r. z. z o. z. Spored: 1. Čitanje pravilnika, zlasti § 2., 3., 6., 7., 8., 9. in 10. 2. Slučajnosti. V nedeljo, 27. oktobra 1935.: Borovnica, ob K8. uri v šoli. Popravek. Na strani 232. letošnjega „Kmeto-valca" beri: „s 5 Din kolefcova.no prošnjo'' namesto: „s 15 Din kolekovano prošnjo". Š. Naši člani. PredkraOkim sta praznovala v naši občini 70 letnico svojega življenja in 30 letnico svojega delovanja pri kmetijski podružnici Dobrava pri Kropi dve pravi gorenjski korenini. Jožei Vari, posestnik na Češnjiei pri Podnartu na Gorenjskem, rojen 1. 1865., ki je član in odbornik od ustanovitve podružnice, vseskozi vzoren in napreden gospodar, ki je svoje posestvo in gospodarska poslopja tako izboljšal, da so ponos naše prelepe Gorenjske. Sedemdesetletnik ie oče dveh še živih sinov in štirih hčera, a umrli so mu 4 sinovi in 2 hčeri, tako da je bilo skupno 12 otrok. Vkljub lepi starosti je slavijenec še čvrst in deloven ter se še vedno udeležuje društvenega delovanja. Naj živi še mnogo let in uživa trud svojega dela! Drugi slavljenec je Peter Sitar, posestnik na Mišečah pri Podnartu, rojen 1. 1865., ves čas od ustanovitve podružnice član in cdbornik ter kmet, posestnik že nad 30 let. Sedemdesetletnik je oče 12 še živih otrok, 6 sinov in 6 hčera, zelo dober gospodar in skrben oče, ki je s svojo pridnostjo vzgojil dobro družino in dal študirati dva sinova srednjo 'kmetijsko šolo, katero je eden že doštudi-rajl, a drugi še študira, tako da bo njegova družina dala kmetskemu stanu dva agronoma. Slavljencu želimo, da bi učakal še mnogo let v zdravju in sreči ter še vedno deloval v prid naši kmetijski podružnici. Razno. Ugotovitev brejosti pri kravah. V strokovnem časopisu ..Pionirju" je zanimiva razprava, kako se ugotovi brejost pri kravah po dveh mesecih. Postopek je sledeč: Sveže izmolženo mleko dotične krave spuščamo po kapljicah, da pada v kozarec sveže vode. Ako je krava breja, pade kaplja na dno in pusti skozi vodo mlečno sled. Pri nebre.ii kravi se pa mleko v vodi takoj raz-ide, voda postane motna. Pripominjamo, da pade v več primerih kapljica mleka na dno, toda pri brejih kravah se voda ne zmoti, pri brejih se pa mleko razpusti že na vrhu vode. Ostra zima. Neki angleški vremenoslovec prerokuje na podlagi položaja med zemljo, luno in soncem v vsemirju v letošnjem letu isto stanje, kakor je bilo 1.1564. Tedaj je bila silno huda zima, ki je povzročila velikansko škodo. Baje je bilo lansko vreme slično letu 1562. Bomo videli. Strjena smetana. V Ameriki izdelujejo na patentiran način čvrsto ali plastično smetano. Proizvajajo jo s posnemalniki iz polnomastnega mleka pri višji toploti in hitrejšim pogonom po-snemahiika. Mleko teče iz posnemalnika kakor gost lak, na kar jo v posebnih posodah ohladijo na —5° C, tako da postane kakor maslo. Na ta način strjeno smetano razpošiljajo kakor maslo in jo porabniki" zelo čislajo. Traktorske zadruge v Švici. V Švici vpeljujejo čedalje bolj zadružno uporabo traktorjev na manjših posestvih, ki so se prav dobro obnesli. Osobito zimsko prašenje, globoko oranje in rigo-lanje zemlje se na ta način hitrejše in boljše ter cenejše obavi. Nadzornik za trgovino z moštom in mladim vinom. Posebne prilike v ptujskem in ljutomerskem srezu, zlasti v Halozah, zahtevajo zaščito koristi vinogradnikov v času trgatve in v ta namen je potrebno nadzorstvo nad trgovino z mo- štom in z vinom. Zato se določa na predlog Vinarskega društva v Mariboru g. Antona Šego, ravnatelja kmetijske šole v pokoju, za nadzornika trgovine z moštom in vinom v ptujskem in ljutomerskem srezu, in sicer za dobo od 10. oktobra do 30. novembra 1935. Njegova naloga je, da ščiti koristi vinogradnikov po določilih čl. 28. in 29. zakona o notranji upravi. VNOVČEVALEC 15. oktobra 1935. Veliki I. jugoslovanski sadni sejm v Mariboru. prirede združene poružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva ter Kmetijske družbe mariborskega okrožja. Sejm, pri katerem bo sodelovalo nad 20 gospodarskih edinic mariborskega okrožja, se bo vršil v dneh od 25. do 28. oktobra t. 1. v veliki dvorani mariborske pivovarne „Union" na Aleksandrovi cesti. Ze sedaj je prijavljenih skoraj 3000 vzorcev, t. j. pet vagonov najizbranejših pomoloških jabolčnih sort, ki bodo vzorno vložene v normalne ameriške zaboje. Mnogo jih bo tudi v holandskih zabojih. Na sadnem sejmu podo pokazali združeni producenti najboljše, kar more naš kmetovalec pridelati na svoji grudi. S tem bo dana sadnim trgovcem najlepša prilika za nakup znanih in priznano naj- boljših štajerskih jabolk. Letošnje leto so jabolka vsled ugodne letine izredno lepo dozorela, so povsem zdrava in kažejo vse znake izredne trpežnosti. Ker so cene jabolkom v Sloveniji primerne, je pričakovati živahne kupčije, posebno še, ker bo reprezentiralo izločeno sadje velike zaloge, ki jih žele prodati kmetovalci trgovcem brez posredovanja iz prve roke. Za to prireditev je veliko zanimanje med trgovskimi krogi, saj bodo imeli lepo priliko spoznati naš odlični sadni pridelek in se seznaniti z realnostjo in poštenostjo našega kmeta-producenta. V bodoče se bodo vršili enaki sadni sejmi vsako leto. Na sadnem sejmu bo tudi razstava grozdja in pokušanje znanih in priznanih štajerskih vin. Kmetijska družba ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine: Njene zaloge se nahajajo: v Ljubljani, Novi trt 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju v Aškerčevi ulici; v Novem mestu; v Murski Soboti Prekmurje; v Siov. Konjicah; v Zagrebu, Gjorgjevičeva 23. Tu navedene cene veljajo pri nabavi v LJubljani; v drugih krajih se prištejejo še izdatki za prevoz iz Ljubljane. Za drugo blago, za katero ulso cene navedene, zahtevajte pismene podatke. Cene veljajo za nadrobne in vagonske poši-Ijatve. Sredstva za razkuževanje žita. Uspulun, sredstvo za namakanje žita proti snetjavosti, zavitek po 250 g Din 32.—. Tillantin, sredstvo proti snetjavosti v zavitkih po 1 kg Din 44.—, 400 g po Din 24,— in 200 g po Din 12.—. Ceretan, sredstvo proti snetljavosti, v zavitkih po 200 g, po Din 7.50. Krmila. Koruza, suha, za mletev sposobna, po dnevni ceni. Vreče po lastni ceni. Pri vagonskem odjemu cene po dogovoru. Pšenični otrobi, debeli 125 Din za 100 kg. Klajno apno, v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po 2.75 Din za kg, na drobno 3.80 DLn za kg. Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po 2.10 Din za 1 kg v vrečah po 50 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 5.50 za kg, na drobno Din 6.— za kg. Ribje oiie za živino, ročke po 5kg 85 Din; se pošilja po pošti; v steklenicah po V* litra 14 Din, v steklenicah po litra 28 Din; v posodo kupca po 16 Din za kg. Provendein, priznano redstvo v moderni svi-njereji, v škatlah po 800 g po 20.— Din. Živinska sol, v vrečah po 50 kg za 75 Din. Vreča pri 50 kg 12 Din. - Umetna gnojila. ("lani imajo poseben popust, ako se izkažejo z legitimacijo in ako gnojilo plačajo takoj pri prevzemu v skladišču. Pri pismenih naročilih je rok plačila za dosego popusta 20 dni od datuma računa; sicer veljajo iste cene kot za nečlane. Umetno gnojilo Vsebina v °/o Prodajna cena v Din za 100 kg a WQ a ■o S ® w a fcl .S £ "M l3 a "a M pri vagonskem odjemu pri odjemu na vreče iz skladišča franko cena Din Ljubljana Maribor Celje Novo mesto Konjice Pu- conci a) Dušičnata gnojila: čilski soliter 16 vsaka post. 285 290 290 290 290 290 290 apneni dušik v vrečah 16 » 180 183 183 183 183 183 183 v ploč. posodah 16 tt 195 200 200 200 200 200 200 apnena sečnina 16 „ 255 258 258 258 258 258 258 sečnina 40 n 612 615 615 615 615 615 615 b) Fosfornokisia ' gnojila: Fosfatna žlindra » 70 72 72 72 72 72 72 rudninski super- fosfat 16 it 95 98 98 98 98 98 98 kostni superfosfat ,8/a 0 n 115 118 118 118 118 118 118 Thomasova žlindra 19°/o Ljubljana* razklejena kostna moka 30°/0 v 97 100 103 103 103 103 104 c) Kalijeva gnojila: kalijeva sol 40 v 155 158 158 158 158 158 158 d) Mešana gnojila: nitrofoskal-Ruše 4 8 8 vsaka post. 140 143 143 143 143 143 143 nitrofoskal I. 8 6 8 * 170 173 173 173 173 173 173 nitrofos 4 12 n 130 133 133 133 133 133 133 surova kostna moka 4 12 Ljubljana 97 100 103 103 103 103 1 104 rožena moka 5 12 nakladalna 217 220 223 223 223 223 | 124 e) Apneni prah (samo postaja vagonske pošiljatve) po najnižji dnevni ceni Tomaževa žlindra. 18% fosforne kisline po 130 Din za 100kg. Vagonska dobava po dogovoru. Vsak % fosforne kisline po 6 Din več za 100 kg. Opozarjamo vse naročnike, da se ne moremo vezati na 18%no blago, ker moramo prevzeti žlindro od tovarne le od 18—20%. Tovarne za-morejo blago dobavljati le po izpadu produkcije. Cene za polvagonski odjem in kombinirane pošiljke raznih gnojil se odrejajo od primera do primera. Pri odjemu gnojil na drobno, so cene primerno zvišane. Vse navedene cene veljajo do nadaljnjega ter se morejo po nabavnih stroških menjati. * Po dnevnih cenah. Sadjarske in vrtnarske potrebščine. a) Zatlralna sredstva proti boleznini in škodljivcem na sadnem drevju in vrtu. Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, zlasti kaparje, zimsko zalego listnih in krvavih uši itd., v steklenicah po l A kg po 20 Din, v ročkah po 3Vi kg 50 Din; v sodih po 100kg Din 10.— za kg, v posodi kupca pa Din 11.— za kg. „Hinsberg" pasovi za lovljenje drevesnih škodljivcev, zavitek Din 27.—. Arbocol papir, za napravo pasov v varstvo proti plezajočim mrčesom po deblu, v zavitkih približno 50 m 20 Din. Arbocol lepilo za mazanje drevesnih pasov 250 g Din 14.50, 500 g Din 23.50, 1 kg Din 43.75. Cepilna smola v škatlicah po Va kg 7 Din, % kg 13 Din, V, kg 25 Din. Modra galica, — 5.50 Din, na drobno — vagonska naročila popust. Zelenilo v zavitkih po 15 d kg Din 10.— A kg Din 25, 1 kg Din 50. nobi, proti kaparjem in pršicam ter grizlicam, za zimsko in poletno zatiranje Din 6 v steklenici za kg; podružnicam cene po dogovoru. Garkon zoper rastlinske škodljivce 15 Din. Solbar, zavitki po 1 kg 27 Din, po 5 kg 26.50 Din za kg. Kvasila (mušji les), izborno sredstvo za zatiranje raznih uši in grizočega mrčesa na sobnih in vrtnih rastlinah, zavitek Din 5.—. Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kg, na drobno v pločevinastih posodah 4 Vi kg 40 Din, v steklenicah 2 kg 15 Din, 1 kg 8 Din z embalažo vred. Po pošti se pošiljajo le pločevinaste posode. Mazavo milo po 10 Din v posodi kupca. Aphidon, sredstvo za pokončavanje listnih in krvave uši v posodi po 1 kg Din 50.—. Nosprasen, zavitki po 5 kg Din 24 za 1 kg. 1 kg Din 30. Nosprasit, zavitki po 5 kg 39 Din za kg, 1 kg 45 Din. Strlhninova pšenica proti mišim po 25 g Din 4.—. po 50 g Din 6.—. b) Sadjarsko in vrtnarsko orodje. Najboljši cepilni noži Kunde-jevi, pripravni ia. vse načine cepljenja sadnega drevja, komad 40—102 Din. Prvovrstni vrtni noži tvrdke Kunde-Dresden (obrezači), komad od 42 do 58 Din. ! Brusni kamni za Kundejeve nože, za člane po 30 in 46 Din, za nečlane 31 in 48 Din. Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja od 20 do 42 Din. Drevesne škarle za obrezovanje vrhov, rezanje cepiče v in goseničnih gnezd po 20, 50, 175 in 210 Din. Drevesne škarje Kunde za obrezovanje visokega drevja od 45 do 190 Din. Peresa za škarje, domače, 0.75 Din za komad. Peresa za škarje, Kunde, 1.75 Din za komad. Škarje za striženje mej ali vrzeli 65, 120 in i 125 Din. Drevesne žage od 40 do 90 Din. Žični koški za varstvo pred zajcem komad ;;,8 Din. Drevesne ščetl (krtače) za čiščenje mahu in 4( iišaja z debel in vej na starem drevju, za člane lf male 20, 22, velike 40 Din. «ii Strgulje za drevje, za strganje stare skorje na drevju po 25 in 35 Din. Sadni obirači po 15 in 44 Din. Pasti za voluharje 8 Din, cevke po 13 Din. Lopate za štihanje, navadne, za člane 15 in 24 Din, za nečlane 16 in 25 Din. Lopate za štihanje, Kunde, za člane 60 Din, za nečlane 63 Din. Lopate za nakladanje (zajemalke) po 18 in 24 Din. Grablje, železne, 10—16 zob, za člane po 11. 14, 17 in 18 Din, za nečlane vsake grablje 1 Dir dražje. Grablje na valj, 5 in 10 zob, 80 Din. Vile, železne, s tremi roglji po 14 Din, s štirimi po 15 Din. Vilaste lopate Kunde za rahljanje zemlje, za člane po 100 Din, za nečlane 105 Din. Vile, garantirane, s tremi roglji 23 Din, s štirimi 28 Din. Vrtne zalivalke „Jajag" 31 155 Din. 101 160 Din, 121 180 Din, 141 200 Din, 161 215 Din. Motike sejalne, za člane komad 45 Din, za nečlane 47 Din. c) Škropilnice za sadno drevje in vrtove. Ročna škropilnica „Nova", 1 vsebine 175 Din, „Dresdensia'' K 1 55 Din, % 1 65 Din. Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20, tvrdke Nechvile po 1300 Din z bambusovo cevjo vred; Vega, francoski sistem, po 1340 Din. Samodelne nahrbtne škropilnice Kovina: 161 Din 1250.— z bambusovo cevjo vred. Prevozna škropilnica za sadno drevje in hmelj „Vindex", ročno prevozna z 5 m gumijevimi cevmi, 2 podaljška po 75 cm in patentnim razpršil-nikom z eno cevjo po Din 2500.—. Kultivatorji (ročni Kunde), po Din 24.—, 28.—, 32.—, 37.—. Razpršilnikl „Flick" za visoko drevje po 110 Din komad. Vinogradniške in kletarske potrebščine. a) Zatiralna sredstva proti boleznim in škodljivcem na vinski trti. Modra galica, 5.50 Din, na drobno; za vagon-sko naročilo veliaio posebne cene. Žveplo, dvojno vitilirano po 3.75 Din za kg. Saiojidin (antiklor natrijev tiosulfat), vreče po 100 kg po 6.30 Din za kg, v manjših količinah po 6.50 Din za kg. Urania zelenilo, v zavitkih po 15 dkg 10 Din, ^ kg 25 Din, 1 kg 50 Din. b) Škropilnice in razni predmeti. Raiija, ličje po 13 Din kg. Trtne škropilnice, bakrene, original Vermorel 440 Din, original Austria 440 Din, Jubila 480 Din. Potrebščine k škropilnicam: Kolenca po 10 Din. dvojni razpršilnik 60 Din, prehodna pipa s cedilom Nechvile 90 Din, razpršilnik „FIick" spodnji 40 Din, navadni razpršilnik, kapica 10 Din, igla 6 Din. Gumijeve cevi za škropilnice 10X3 po 13 Din, 13X3 po 16 Din. Gumijeve krogflice po 2.50 Din. Gumijeve plošče po 10 Din za komad. Gumijevi trakovi: Reithoffer Din 140; Rekord Din 120. Žveplalniki, ročni, po 80 Din za komad. c) Kletarske potrebščine. Azbest Clarit za čiščenje vina po 80 Din za kg. Eponit za čiščenje vina po 45 Din za kg. Kallmetabisuliit 10 g po 0.75 Din, 1 kg 50 Din. Žveplovi trakovi na azbestu po 16 Din za kg. Tanin ali čreslovina popolnoma čisti, brez tujega okusa in duha za čiščenje in boljšo ohranitev vina, 5 dkg 40 Din. 10 dkg 60 Din, Vi kg 120 Din. Želatina, najbolje kakovosti za čiščenje vina (za odpravo zopernega duha, motnosti itd.) 5 dkg 20 Din, 10 dkg 40 Din. % kg 80 Din, 1 kg 320 Din. Kalijeva lužnina za določanje kisline v mo-štih, vinu in brezalkoholnih pijačah, Yk 1 20 Din, 1 35 Din, 1 1 65 Din, brez steklenice. Kipelne vehe, steklene, velike po 75,— Din. Kipelne vehe lončene velike 20 Din, male 15 Din. Mollenkopfov kislinomer, komad 100 Din. Alkoholometer za merjenje žganja, uradno preskušen, od 5—70 %, 100 Din. Ebulioskop Maligand, uradno preskušen, 680 dinarjev. Vinske in sadne stiskalnice z vsebino 100 litrov 1650 Din. ^ Sadni mlin Weiss 2500 Din. Sadni mlin Č. 1200 Din. Živinorejski in mlekarski predmeti. a) živinorejski predmeti. Telečji napajalniki po 80.— Din. Gumijevi seski za napajalnike, za člane po 24 Din, za nečlane po 25 Din. b) Mlekarske potrebščine. Posnemalnik Vega E za 75 1 po 1200 Din; F2 za 140 1 1700 Din. „Baltic" posnemalnik D3 za 1301, s podstavkom 1800 Din. Posnemalnik ..Milena" 35 litrov po Din 860.—, 45 litrov po Din 980.—, 60 litrov po Din 1100.—. Obročki za posnemalnike, mali po 5 Din, veliki po 10 Din. Pinje, št. 1 za 51 po 620 Din, št. 2 za 101 po 750 Din. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka po profesorju Gerberju) 40 Din. Sirišče, dansko, originalno Hansenovo, v prahu (iz Kodanja), v škatljicah po 25 g 14 Din, 50 g 26 Din, 250 g 110 Din, 500 g 210 Din. Brzoparilnik Alia, s pocinkanim kotlom, 80 li-terski po 2060 Din, 200 literski po 3350 Din. c) Živinozdravniški predmeti. Živinozdravniški predmeti (češki izdelek): Požiralnikove cevi, za teleta 70 Din, za goved za člane 255 Din, za nečlane pa 260 Din. Trokarli za teleta, za člane 45 Din, za nečlane 48 Din; za goved za člane po 50 Din, za nečlane 53 Din. Irigatorji, kompletni (po 3 1), za člane po 70 Din, za nečlane 75 Din, (po 2 l) 65 Din, za nečlane 70 Din. Škarje za obrezovanje parkljev, za člane po 200 Din, za nečlane 205 Din. Zaustavljači, ponikljani, 60 Din. Mlečni katetri po 7 Din. Obroči za bike, navadni za člane 15 Din, za nečlane po 16 Din. Toplomeri za merjenje vročine, za člane po 25 Din, za nečlane 26 Din, odnosno za člane 30 Din in nečlane 31 Din. d) Perutninarski predmeti. Znamke za perutnino, celoloidne, po 0.30 Din za komad, aluminijaste s številkami po 0.75 Din za komad, ušesne znamke za živino po 1.50 Din za komad. Aparat za kapunjenje Din 265. Tehtnica za jajca, za člane 55 Din, za nečlane 60 Din. Poljedelsko orodje in stroji, a) Plugi in plužni deli. Sackovi plugi in plužni deli: D9SS po 1200 Din, D8MN po 1100 Din, D7MN po 1060 Din, D6MNR 860 Din, D5MNR 760 Din, D6X po 760 Din, B6E 760 Din, E6WN 760 Din. Obračevalni plug, NW7 po Din 1550. Dvobrazdni plug, lahki ZRB6 po 1100 Din. Glave: D9SS po 380 Din, D6 po 260 Din, D8MN po 400 Din, D8SS po 350 Din, D6MN 270 Din. URB za lesene pluge 150 Din, dvobrazdni SUN 420 Din, obračevalna HNW5 in 7 po 470 Din, osipalna DHUN 480 Din. Lemeži za D7 po 35 Din, za D6 po 30 Din, za obračalne pluge po 35 Din. Plazi za D6 in D7 po 30 Din za komad. Črtala za D7 in D6 po 30 Din za komad. Deske, Sack za D8MN po 140 Din, D7MN po 100 Din. Plužna s peresnim podzemeljskim rahljačem, sistem Bendhack, po 1200 Din. Izruvač za krompir, sedemdelni, ostane za nečlane 340 Din. Osipalnik DHUN po 750 Din, BHR po 380 Din. b) Njivske brane. Dvodelna 4b, široka 166, težka 62 kg, 700 Din. c) Travniške brane. Travniške brane z zvezdnimi členki: Z1 široka 1.50 m, težka 44kg, 740 Din; Z2 široka 1.85 m, težka 52kg po 810 Din; Z3 široka 1.50m, težka 50 kg po 800 Din; z noži: N3, široka 1.80 m, težka 78 kg 1030 Din; N2, široka 1.50 m, težka 67 kg po 920 Din. Kombinirana travniška in njivska brana KW1, dvodelna, široka 1.50 m, težka 60 kg po 600 Din. njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po 1000 Din. Brane na krožnike SE 10L 3500 Din. d) Planeti ali okopalniki. Planet št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kul-tivator, globočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, 700 Din; štev 18 180 Din. Glave za planet, komad po 150 Din, e) Sejalni stroji. Sejalni stroj Sack, 1.50 m širok, devetVrstni BETTA po 4500 Din; H9 po 2700 Din. Pracnerjev sejalni stroj ..Budučnost", trinajst-vrstai po 4500 Din, petnajstvrstni po 4800 Din. Senior ročne sejalice, H po 920 Din, L4 po 1150 Din. f) Slamoreznice. Slamoreznice Borek: VFSR12 z verigo po 2000 Din, FVS14 z verigo po 2000 Din, Volga na pogon 3150 Din, Mirna VFS12 po 1750 Din, 10 col 1650 Din. g) Gnojnične sesalke. Sesalke Monachia (gnojne pumpe) 330 cm za člane po 850 Din, 360 cm po 860 Din, 390 cm po 900 Din, 420 cm po 930 Din, 450 cm po 950 Din, 290/420 cm po 1050 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje. Sesalke, domači izdelek, v dolžini 3 m za člane 500 Din, 3.90 m 605 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje. Sesalke, F450 za člane 1000 Din, za nečlane 1020 Din. Sesalka „Kremžar", dolžina 3 m za člane 1050 Din, 3.50 m po 1100 Din, 4 m 1150 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje. Razpršilnik za gnojnične sode po 95 Din. Ježekove gnojnične sesalke, 350 cm za člane 950 Din, 370 cm 1000 Din, 400 cm 1000 Din, 450 cm 1050 Din; za-nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje, h) Trijerji in čistilniki. Trijerji (originalni Hedovi), II/2 .po 3800 Din, V/2 po 6300 Din. Žitočistilniki: „0" 1000 Din, „K" 1350 Din, „E" 1800 Din. Sortator Banat 2200 Din. i) Razni stroji in orodja. Mlatilnice Paternioner — na motorni pogon 1800 Din; na ročni pogon 2200 Din, na pogon na vitelj 2380 Din. Benzin motorji Lorenz, 3—4 KS 7000 Din. Kose, za člane 25 Din, za nečlane 26 Din. Kosilnice, dvovprežne „Knotek" s 16 in 18 zobmi 4300 Din. Kolo za kosilnico (noslino kolo za drog) 350 Din. Odlagalna priprava pri kosilnici žita 650 Din. Robkač za koruzo, mali ročni po 65 Din, EMR po 1000 Din. Drobljač (šrotar) za oves EMO, po 1500 Din. Brzoklepalnik „Stubaier" po 375 Din za kom. Reporeznice, domače, male po 370 Din, velike po 700 Din. Drevesnica Kmetijske družbe V Ljubljani Cenik in zaloga sadnega drevja Kmetijske družbe v Ljubljani za jesen 1935 in spomlad 1936. Visokodebelne jablane: Rdeči astrahan, beličnik, Charlamovsky Grafen-stein, pisani kardinal, gdanski robač, prinčevo jabolko, bellefleur, Anto-noVka, landsberška reneta, zlata parmena, dolenjska voščenka, dama-sonov kosmač, Baumanova reneta, porenski krivopecelj, kanadka, Ontario, Boskopski kosmač, mošancgar, Jonathan, londonski peping, bobovec, Bojkovo jabolko in besniška voščenka . I. vrsta komad po Din 9"— II. vrsta komad po Din 4 50 Pritlične jablane (grmiči): Rdeči astrahan, beličnik, Charlamovsky, Lord Sufield, gdanski robač, prinčevo jabolko, bellefleur, Antonovka, landsberška reneta, zlata parmena, Baumanova reneta, kanadka, Ontario, Boskopski kosmač, Jonathan, londonski peping, Bojkovo jabolko I. vrsta komad po Din 12"— II. vrsta komad po Din 6'— Visokodebelne žlahtne hruške: Zgodnja zelena magdalenka, Klapovka, Viljamovka, Hardijevka ali Gellertovka, Avranška, kongresovka, I. vrsta komad po Din 10'— II. vrsta komad po Din 5'— Visokodebelne hruške »moštnice": Koroške moštnice in ozimke I. vrsta komad po Din 10 — II. vrsta komad po Din 5"— Pritlične hruške (grmiči): Zgodnja zelena magdalenka, Klapovka, Viljamovka, Giffardovka, Salcburgerca, Amariliška, Krvavka, An-gonlemka, Hardijevka, Dielovka, Mortielettovka, Aremberška, Kongresovka, Pastorjevka..........I. vrsta komad po Din 12 — II. vrsta komad po Din 6" Visokodebelne češplje: Velika domača, Bosanska, laška, velika sladkorna, Kirka, Velika rumena, Jefferson, zelena ringlo . I. vrsta komad po Din 10'— II. vrsta komad po Din 5*— Visokodebelne črešnje: Rana iz Marke, Koburška, Fromova, Napoleonovka I. vrsta komad po Din 12*— Visokodebelne višnje: Lothovka in, Hortenzija ... I. vrsta komad po Din 10— Pritlične višnje: Ostheimska, Senčna amarela, Lotovka, Velika Gobet, Minister Podbielski........... I. vrsta komad po Din 12 — Visokodebelni orehi: tankolupinasti ...... I. vrsta komad po Din 10 — Breskve: Mayflower, Aleksander, Zmagovalka, Triumf, Mignon, Kraljica vrtov................ I. vrsta komad po Din 10'— Marelice: Klosterneuburška, Breda, Ambroževa, Velika rana in Nancyska I. vrsta komad po Din 15"— II. vrsta komad po Din 8'— Dobavna pojasnila naročnikom sadnega drevja. Naročite drevesa pravočasno: jesenska oddaja se vrši koncem oktobra in dokler ne nastopi mraz, za spomladansko saditev naročite vsaj do 1. marca, ker sredi marca razpošiljamo drevje, dokler traja zaloga. Vsem naročnikom so strokovni nasveti družbenih strokovnjakov brezplačno na razpolago. Naročniki sadnega drevja, ki žele kaka pojasnila, naj se ustno ali pismeno obrnejo tozadevno na Kmetijsko družbo v Ljubljani. Cenjene odjemalce opozarjamo, da se družbena drevesnica nahaja sedaj na graščinskem zemljišču na Bokalcih pri Viču, odkoder se ekspedirajo večje pošiljke. Nadrobna oddaja se vrši na dvorišču Kmetijske družbe, Novi trg 3. Vse sadne vrste v družbeni drevesnici so cepljene s cepiči iz najboljših sado-nosnikov, ki izvirajo iz najrodovitnejših maternih dreves. Naročila se sprejemajo le proti predplačilu ali proti ari, ostanek se pri poši-Ijatvi brezpogojno povzame. Ob naročitvi pošljemo poštno položnico za nakazilo denarja. Pri vsaki naročitvi je točno navesti železniško postajo. Manj kot 10 dreves se ne pošilja po železnici. K avtobusom se dostavi samo plačano drevje. Kmetijska družba si pridržuje pravico poslati kako drugo pripravno vrsto dreves, če bi naročena vrsta že pošla. Cene so franko postaja Ljubljana. Plačljivo in tožljivo v Ljubljani. Na zahtevo jamstvo za pristnost vrst za dobo 5 let. Stroški za pošiljanje sadnega drevja po železnici so določeni za vsak ovoj in žel. vozni list po 15 Din. Pri naročilih preko 50 dreves se ovoji ne računajo. Pri odjemu preko 100 dreves 10% popusta. Naročniki, ki žele drevesa osebno prevzeti pri Kmetijski družbi v Ljubljani, naj se zglase v družbeni pisarni: Novi trg 3. OdreCl! Naročilnica! Podpisani naročam iz drevesnice Kmetijske družbe sledeča drevesa, katera naj st pošljejo na postajo: kom. visokih ali I. ali II. vrste po Din............. Din pritličnih » » » n D n jj0m Ovoj, želez, vozni list in dovoz.....„ 15'— Skupaj: Din.................. Da ne boste pošiljali po povzetju, mi pošljite izpolnjeno položnico radi predplačila. Moj natančen naslov; ...............,...,.................................................................................................................................................. Mešanica domačih čajnih rastlini Najboljši nadomestek za inozemske čaje! Po odobrenju Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne 11. maja 1935 I. S. br. 14.004 stavlja v promet: KMETIJSKA DRUŽBA.........V LJUBLJANI Vsak napreden kmetovalec mora vedeti, da je FOSFATNA ŽLINDRA najcenejše fosforno gnojilo. Gnojenje brez fosforja nima pravega uspeha, ker je fosforna kislina poleg kalija in dušika najvažnejše hranivo za vse rastline. Naši domači zemlji že od narave primanjkuje fosforja, zato ga moramo zemlji dodajati v obliki fosfornih gnojil. Kot napredni in štedljivi kmetovalci bomo naši po fosforju gladni zemlji dajali najcenejše fosforno gnojilo in sicer Fotfatno žlindro. ki jo proizvaja iz domačih sirovin Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. in njena podružnica Celje. V zalogi je vedno pri Kmetijski družbi v Ljubljani in pri njenih skladiščih v Mariboru, Celju, Novemmestu, Murski Soboti, Konjicah in Ptuju. Rud. Sackoui plugi tovarna poljedelskih strojev in orodja Leipzig p«-"*«- Wien V zalogi pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Mariboru in Celju Kužni fet^^J^^Mf katar Jfi sramnice j\ A J* in kužno zvrženje pri kravah škoduje tudi mlečnosti. Odvračevalno sredstvo „Bissulin"! Dobiva se samo na živinozdravniški recept. Najmanje tvorniško pakovanje 25 svečic. Nepokvarljivo, brez duha, nestrupeno. Proizvajalec: H. Trommsdorff,Chem.Fabrik, Aachen. Zastopnik: „LYKOS" Mr. K. Vouk, Zagreb Jurjevska ul. 8. Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan. tropine ter vse v to str< ko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju MEDlC-ZANKL tovarne olla. lakov In barv družba z o. z., lastnik FRANJO MED1Č Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah Vi želite modern v najnovejši obliki izdelan j oglejte si zalogo klobu- j kovin čepic brezobvezno : v trgovini pri: ___ sprejemajo Mirko Bogata! | se popravila! Ljubljana, Stari trs 14 j Oglašujte v Kmetovalcu! j Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani Obrestuje hranilne vlcge po najvišji meri. Ustanovljena 1881. Stanje vlog nad 200,000.000'- Din. Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno MASTIN ki pospešuje rast, odebelitev. In omaatltev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti »MASTINA* so brezštevilna zahvalna pisma Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din Lekarna TRNROCZY LJUBLJANA, Mestni trg 4 (Zraven Rotovža) J. BLASNIKA NASL. Univerzitetna tiskarna LITOGRAFIJA 0FFSETT1SK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA LJUBLJANA Breg 10-12 Najstarejši grafični zavod Jugoslavije Izvršuje vse tiskovine najceneje in najsolidneje USTANOVLJENA LETA 1828 Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI Brzojavi: .Kmetski dom". IN POSOJILNI DOM Rač- p°5t-». 14.257. registrovana zadruga z neomejeno zavezo Žiro račun: Narodna banka V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1 Kamniku ta Mariboru Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnnjšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. Jamstva za vse vloae presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brez-plačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Oskrbuje' Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje. Preskrbuje: Ceke in nakaznice (nakazila) na druga mesta Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8—12 113 in od 3- 4'/2, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8- 12'/, ure.