KULTURNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt {3» LETNIK XXII / ŠTEVILKA 2 CELOVEC, DNE 8. JANUARJA 1970 CENA 2.50 ŠILINGA Južnim Tirolcem „Paket“ Kaj pa Slovencem ? Pod tem naslovom je izšel pred kratkim v „Primorskem dnevniku” članek izpod peresa Karla šiškoviča, ki je tako aktualen, da ga danes v našem listu objavljamo v skrajšani, a v začetku v malenkostno spremenjeni obliki. Kot znano, je italijanski .parlament odobril dokumente, ki predvidevajo 'začetek izvajanja »paketa« v korist južnotirolskega 'prebivalstva. Še pred tem sta uradna pooblaščenca avstrijske in italijanske vlade parafirala 2. decembra 1969 sporazum o 'pristojnosti mednarodnega razsodišča v Haagu v zvezi s kakršnimkoli sporom, ki ‘bi nastal v zvezi z Južno Tirolsko. Izredni kongres južnotirolske ljudske stranke pa je 22. in 23. novembra (glej še članek v šte,v. 48 našega lista »Paket sprejet«) sprejel v »paketu« predvidene ukrepe in »operativni koledar« za njegovo izvajanje. V Kopenhagnu sta 30. novembra zunanja ministra Avstrije (dr. VValdheim) in Italije (Moro) določila postopek, ki bo potreben za uresničevanje »paketa« in se sporazumela o vseh mednarodnih problemih v tej zvezi. 16. decembra je avstrijski parlament s 83 (OeVP) proti 79 (SPOe, FPOe) odobril »ukrepe«, kar pomeni, da bodo tem korakom morali slediti konkretni ukrepi italijanske vlade in parlamenta s formulacijo potrebnih ustavnih in navadnih zakonov ter upravnih aktov, kar .naj v poznejšem času omogoči .podpis dunajskega 'Parafiranega sporazuma in še v poznejšem 'času njegovo ratifikacijo, šele na koncu Pa »odvezo« Italije pred OZN. Posebno zanimiva je bila razprava o »paketu« v italijanskem parlamentu. Teza italijanske vlade je stala ista kot v začetku spora: j užnot-i-rolsko vprašanje je Italijansko notranjepolitično vprašanje, ki ga vlada ureja na podlagi svoje pravne ureditve in ustave, ni v neposredni zvezi z mednarodnimi obvezami (sporazum Gruber-D e Gasperi z dne 5. 9. 1946), ki jih je Italija »izpolnila«; ukrepi v korist južno-tirolskega prebivalstva so ustavnega značaja in .niso bili »vsiljeni«. Formalno se bo mednarodno razsodišče v Haagu davilo le z vprašanji v zvezi s .sporazumom Gruber-De Gasperi, ne pa v zvezi s »paketom«. Formalno je torej »paket« izraz italijanske dobre volje in uveljavitev člena 6 ustave, ki narekuje italijanski državi dolžnost, tla izda »posebne določbe« zaščito »jezikovnih manjšin«. Vsebinsko pa je sad dolgoletne bitke in dolgoletnih naporov treh »partnerjev«; avstrijske in italijanske vlade ,ter .predstavnikov južnotirolske manjšine. Pri .tem pa je zelo umestno, da je Prav eden izmed dveh mednarodnih parterjev, t. j. avstrijska vlada, postavila kot Prvi pogoj za začetek praktičnega postopka Soglasje tretjega partnerja, ki ga formalno ai 'bilo za nobeno zeleno- mizo, a je bil 'Zmerom prisoten kot družbena skupnost, J kateri -so se pogajali in ki je dejansko izven kakršnegakoli formalnega okvira »odločala« ali naj se postopek za rešitev 'začne. V resnici pa se je ob priliki -pogajanj za rešitev južnotirolskega -spora nemška ma.nj-šina -izkazala me le kot objekt, pač pa zlasti kot subjekt pogajanj, ker je bil njih pozitivni ali negativni izid res odvisen od njene volje oz. od njenega mnenja o bi-stVu predlaganih ukrepov. Razveseljivo 'je dejstvo, da je italijanski parlament ob tem hudo resnem koraku k uresničenju člena 6 ustave -pokazal, da sta racionalistična ideologija in ipraks-a osam-ijeni. Q'b uvodnih formalnih korakih zia ure- Sovjetska tajnost v izraelskih rokah Izredno zanimanje vzbuja v ameriških vojaških krogih najmodernejša sovjetska radarska naprava, ki so jo izraelski komandosi zaplenili v smelem in hitrem vdoru na egiptovsko- ozemlje. Izraelci so vest o tem podvigu uradn-o javili v nedeljo ponoči. Tu gr.e namreč za radarsko poistajo, vrste »P-12«, ki -takoj zazna nizko leteča letala na območju 300 'kilometrov. Sedem ton težko postajo je čuvala v Egiptu protiletalska raketna obramba sovjetske vrste »SAM-2«. Sodijo, da so jo Egipčani dobili od Rusov šele pred kratkim, kajti, kot poročajo izraelski letalski piloti, je postal egiptovski protiletalski ogenj v zadnjem času bolj učinkovit. Obramba proti nizkemu letenju Ameriško- letalsko- poveljstvo v Orna hi je v -tej zvezi izjavilo, da bi mogla biti ta zaplenjena radarska postaja velikanskega pomena za izpopolnitev .ameriških bombnikov na. dolge proge, kajti ti bi -morali v primeru atomskega napada neovirano pro- dreti v sovražnikovo radarsko območje. Vsaka podrobna tehnična novost te vrste radarja, ibi lahko -bila za načrtovanje ameriških letal zelo koristna. V nedeljo- pa je bivši vodja izraelske tajne obveščevalne službe in sedanji vojaški komentator izraelskega radia, general Herzog -izjavil, da -so v tej akciji izraelski komandosi zaplenili »popolnoma nepoškodovano- sovjetsko radarsko napravo«. Sovj-etska radarska postaja se je nahajala na -egipčanskem vojaškem oporišču Ras Gharifo, okrog 200 kilometrov južno od Sueza, na obali -nasproti Sinajskega polotoka. Operacijo so izvedli najprej s težkimi letalskimi' .napadi na druga egiptovska oporišča, da hi na ta način preslepili branitelja. Brez lastnih izgub, se j.e potem 'posrečilo Izraelcem (tehnično moštvo) s helikopterji premagati radarsko posadko, samo radarsko -postajo pa so nato z dvema helikopterjema pripeljali 27 kilometrov čez prekop v neko izraelsko oporišče na Sinaju. Poleg radarja so pripeljali v Izrael ;kot plen tudi štiri egipčanske vojake. Nixonove težave $ kongresom Dan pred svetim večerom je ameriški predsednik Nixon zaključil zasedanje 91. kongresa Združenih držav Ame-r.ike. Čeprav -je bilo na zadnji predbožični seji ozračje v kongresu bolj mirno, ni -bilo pa tako .skozi vse prvo leto Nixonove uprave. Predsednik ima namreč opravka s kongresom, ki je v rokah demokratov, se pravi opozicije. Zaradi stalnih sporov med upravo Bele hiše in kongresom je bilo zakonodajno delo kongresa 1969 negativno. Od 46 zakonskih predlogov Nixonove uprave, jih je kongres sprejel samo 14. Tudi za 1970 ne pričakujejo boljšega zakonodajnega »učinka« ameriškega kongresa, -ker bodo leto-s volitve v kongres in bodo senatorji in politiki obeh strank posvetili glavni del svojega časa javnim sporom in volilnemu boju. Seda-nji kongres se je postavil -na stališče, da vzpostavi staro pravilo, da uveljavi svojo pravico na zakonodajnem področju. Znano je, da so ameriški kongresi v zadnjih -petdesetih letih več ali manj opravljali nekako vobče nadzorstvo- nad -delovanjem uprave Bele hiše. Glasovanje v kantonu Bernu Nadaljevanje razgovorov med Kitajsko in Sovjetsko zvezo Sovjetsko zunanje -ministrstvo je minuli teden objavilo, da se bo prvi -namestnik zunanjega ministra in načelnik sovjetske delegacije na razgovorih s Kitajsko, Vasilij Kuznjerov kmalu vrnil v Peking, kjer se bodo nadaljevali razgovori med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Kuanjecov se je vrnil iz Pekinga v Moskvo sredi lanskega -decembra na zasedanje vrhovnega sovjeta in partije- Zahodni opazovalci v Moskvi sodijo, da pomenijo napovedana pogajanja pozitivno znamenje v .sovjetsko-kitajskih priza- devanjih za rešitev spora med obema državama. Sovjetsko zadržanje v obmejnih vprašanjih je bilo točno označeno v vladni izjavi 29. marca in 14. junija lani: Moskva pravi, da v resnici ni med obema deželama nobenih teritorialnih vprašanj. Sovjet-sko-kitajska meja je nedotakljiva »danes kot včeraj«. Kitajci pa v nasprotju smatrajo določitev teh meja kot rezultat »neenakih pogodb«, ki jih je morala Kitajska v 19. stoletju podpisati -pod pritiskom. Po sto petinpetdesetletnem sporu med Francozi in Nemci v kantonu Bernu, so se pobotali kantonska vlada v Bernu, separatisti in antiseparatisti. V ta namen bodo organizirali ljudsko glasovanje, ki naj bi odločilo, ali naj francosko govoreče območje Jure postane samostojen kanton ali naj ostane pri kantonu Bernu, ki je večinsko nemški. KRATKE VESTI ■ Poleg pet mrtvih je pri temperaturi minus 25 stopinj čakalo v -torek ponoči v bližini Stockholma na svojo (rešitev pet preživelih. Prisebna stevardesa je, potem ko je iz razbitin letala rešila štiri kolege, našla še nepoškodovani radijski oddajnik, po katerem j.e -poklicala pomoč. Bila j-e Živahna dejavnost arabskih dežel Libijsko revolucionarno' poveljstvo- j-e izjavilo, da -bo egiptovski predsednik Naser ■obiskal Libijo junija l-eto-s in da se bo na vabilo .revolucionarnega sveta udeležil .proslav ob dokončnem odhodu ameriških in britanskih vojakov -iz libijskih vojaških oporišč. Sudanski minister Faruk Abu Issa je izjavil kairskemu časopisu »Al Gum.ria«, da se bo Sudan udeležil ».malega vrha« arabskih dežel, ki so neposredno v vojni z Izraelom. Konference naj bi se udeležili: Egipt, Irak, Jordanija, Sirija, Sudan -in Libija. V Kairu je uradni predstavnik povedal, da po rabatski konferenci položaj Egipta ostane nespremenjen. Egipt bo okrepil vojaške operacije in je -odločen osvoboditi vsa arabska področja ter -mobilizirati vsa svoja sredstva. Dodal j-e še, da še zmerom veljajo načela, ki so bila proglašena na arabski konferenci v Kartumu leta 1967: »Nobene mirovne pogodbe, nobenih po- gajanj, nobenega priznanja Izraela, nobenega popuščanja v pogledu priprav Palestincev.« To je ena izmed petih pobeglih topničarje, Jci so nepoškodovane prispele v Haifo. Zadeva je precej vzburkala za praznike svetovno javnost. Sedaj je tudi francoskd vlada, kot kaže, dala ch erbourško afero ad acta. Prvotni suspenz dveh francoskih generalov, ki sta bila neposredno odgovorna za ugrabitev topničark, se je spremenil v pojasnjevanje, da oba obdolžena ne smeta biti kaznovana. sničitev »južnotirolskega paketa« in spričo dejstva, da je italijanska vlada izjavila, da -gre le za ukrepe v okvirih -italijanske ustave, zlasti pa uresničitev člen-a 6 ustave, je jasno, da se ista vprašanja postavljajo za slovensko- manjšino v Italiji. V tem trenutku nas 'briga dejstvo, da -sta tako Ru-mor kot bivši tajnik krščanskih demokratov izjavila, da je »ip-aket« izraz duha in črke ustave, zlasti pa volje, da se ustava v svojem poisebn-em členu o narodnostnih manjšinah uresniči. Te izjave in -ta -dejstva mas prepričujejo: 1. Možne so '»globalne rešitve« manjšinskih vprašanj (Ruimor je govoril o- »globalnem predlogu«); 2. Manjšina je priznana kot subjekt (v ustavi deklarativno, dejansko- pa s tem, .da so njeni predstavniki vstopili v komisijo 1961, z določenimi ukrepi »paketa« pa tudi s pristojnostjo v določenih stalnih vladnih komisijah) in zato j-e ipotrjena kot skupnost, mimo katere se me more, ko gre za njene koristi; (Nadaljevanje na 5. strani) še sreča., da ni bilo v španskem, letalu 70 potnikov, ki so malo prej izstopili, zaradi majhne okvare. ■ Iz Argentine poročajo, da je zaradi poplave, ki jo je povzročil jez, ki se je porušil, umrlo nad 100 oseb, mnog oje ranjenih, veliko j.iih pogrešajo, ogromna j-e materialna škoda. ■ Dne 6. januarja je bila ob 22. uri zvečer v prvem programu avstrijskega radia oddaja o narodih brez države. »Naš tednik« bo prinesel o tej oddaji podrobnejše poročilo in oceno. I Ob cofki' povedano Ludvik Cajč Dragi -moji Slovenci, pa malo pomislite, mogoče se 'bo le izcimilo iz vaših misli, -kdo je ta svojevrstni Ludvik Cajč ali kdo j,e kaj tisti čudni Marjan Meseč... Če ste gledali televizijske prenose avstrijsko-n-em-š'ke skakailske turneje, ste najbrž spoznali, da igre tu za slovenska skakalca Ludvika Zajca in Marjana Mesca. Toda odkar nastopata ta dva skakalca na tej turneji, še nikoli nista doživela edinstvene časti, da bi ju imenovali napovedovalci avstrijske televizije s pravilnim imenom. Smo še vedno optimisti in upamo, da se bo avstrijska televizija končno le ponižala -tako daleč in bo- poizvedela, kako se izgovarjajo pravilno- slovenska in nasploh slovanska imena. Saj .iz Raške nastane takoj, ko prekorači mejo svoje domovine, Ras-ka, da omenimo samo en primer. Gotovo bi jih bilo še več. Kolikor vem, so izgovarjali npr. ime de Gaulla napačno samo v kabaretih. čavko Kratko vprašanje Major. v. p. Franz Kohla je napisal v celovški »Kleine Zeitung«, št. 297, 31. decembra 1969, »programati-čen« članek »Der Kamtner Freiheitskampf«. Ne bi se spuščal tukaj v razna subjektivna naznanja pisca, ki j-e doživel sam tiste -davne boje, kajti pri nas na Koroškem se je zadnjo jesen pokazalo dovolj jasno, -da resnica pač le ni resnica. Prinesli bi samo kratek odlomek iz članka, pa kar v nemškem izvirniku: »Der Karn-tnar Freiheitskampf bestand sch-on sei-t Tausenden von Jahren und an-derte 1918/19 vorubergehend nur seine Form. Karaten — so enveisen es schon dre aus der Urzeit erg-rabenen Kuilturreste im Land, Waffen, Hausgerat oder Schmuck — ist ein Randgebi-et, uberdeckt von den Segmenten dreier groBer verschiedener Kul-turkreise, namlich des mitteleuropaischen, des italienischen und des balkanischen. Diese drei Ha-uptkraf-te vers-pii-rten am au-genfalligsten -den Abwehrkampf: zuerst das Vordrangen des balkanischen Interesses, dann ahknupfend -der hervorragend italie-nische EinfluB, bis wir endlich in der un-serer Kultur un-d unserem Emiplinden, un-serem Wil-len und Sehnen -nach entspre-chender Macht des eigenen Voilikes aut-gingen.« Prosimo zdaj -majorja v. -p. Franza K-ohlo, naj nam pojasni poleg drugih odkritij natanko, kaj misli s preobrazitvijo pojma treh kulturnih krogov. Balkanski 'kulturni krog, kaj je to? So mar to stari Grki ali neki Ilirci (razni vodilni .indoevropeisti trdijo, da jih sploh nikoli ni bilo!), menda ne celo nekdanji balkanski Nemci? sova ŠMIHEL Na dan Treh .kraljev popoldne je -katoliško prosvetno društvo v Šmihelu priredilo -družinsko dramo »SIN«. Izborno podana igra je s svojo pretresljivo vsebino- vse občinstvo- globoko ganila. Od več strani je bila izražena želja, naj se s ponovitvijo' igre nudi .poleg domačinom na vsak način tudi gostom od zunaj, možnost, doživeti to od začetka d-o konca napeto odrsko dogajanje. Vsak, ki je prireditev 6. januarja morda prezrl, ali bil zadržan, naj izrabi to zadnjo priliko ter se udeleži ponovitve igre »SIN« v nedeljo, 11. januarja, ob pol treh popoldne v novi farni dvorani v Šmihelu. Igra bo vsakega zadovoljila! Prisrčno vabljeni od blizu in daleč! V ponedeljek, dne 12. januarja 1970, bo otvorjena zanimiva RAZSTAVA Aleksandra Lampichlerja Mladi avtodidakt je slušatelj pedagoške akademije v Celovcu. S svojimi risbami, akvareli in slikami mešane tehnike nastopi prvič v javnosti. Razstava je odprta od 12. do 17. januarja v času od 9,—17. ure v dvorani katoliške akcije, Celovec, Waaggasse 18 (ob kapucinski cerkvi). . Ustanovitev filmskega kluba Naznanjamo vam, da smo po dolgem premišljevanju in razpravljanju ustanovili slovenski filmski klub. Morda se čudite, morda veselite, lahko pa tudi jezite, da je zopet eno slovensko društvo več. Nočemo večati števila društev, ampak hočemo začeti z delom na novem kulturnem polju. Sicer imamo že enega zelo aktivnega delavca na tem polju, to je g. Vinko Zaletel, vendar se nam zdi, da je takih treba še več. Polje je preobširno. Dovolite, da vam na kratko omenimo namen, cilj in sredstva kluba: 1) Glavna naloga kluba je, da na podeželju prireja filmske predstave in sicer to tudi tam, kjer kulturno delo že umira, ali ga celo že dolgo ni več. Z našim delom hočemo poživiti kulturno delo. 2) Treba je, da se ohranijo dokumenti raznih kulturnih prireditev. To bo od sedaj naprej naloga filmskega kluba. Tukaj vabimo k sodelovanju vsa društva, ker bo le tako mogoče, da bomo zbrali največ dokumentov. Obračamo se na vsa društva s prošnjo, da nam pomagajo vsaj zdaj ob ustanoviti kluba s tem, da nam pomagajo zbirati ljudi, ki bi radi v klubu delali ali pa ga podpirali. Čim več nas bo, tem lažje bo delo in tem več bomo napravili. 3) Cilj kluba bomo dosegli z aktivnim delom na področju filma; in sicer z lastnimi produkcijami (potopisi, snemanje navad in šeg, ter raznih drugih prireditev), z izposojevanjem filmskega materiala in z nakupom filmov. Mislimo pa tudi na sodelovanje Slovencev po svetu. 4) Da pa bomo ta cilj tudi dosegli, je treba ljudi, mnogo ljudi. Zato vabimo vse Slovence, ki se zanimajo za filmanje in fotografiranje^ da se prijavijo. Pripravili bomo tečaje, kjer se bomo vežbali, vadili in specializirali eni za glasbo ali komentar ali kamero, drugi za tehniko ali organizacijo ali režijo in podobno. V filmu so združena najrazličnejša področja in zato bo delo tako zelo vsestransko. K sodelovanju so torej vabljeni vsi, ki so se tudi do sedaj kulturno udejstvovali ali pa čutijo v sebi umetniški talent. V ponedeljek, 5. januarja, je bil prvi zbor filmskega kluba, kjer so se zbrali vsi tisti, ki so imeli za ta klub zanimanje. Pri tem prvem sestanku smo si začrtali pot, ki jo bomo šli v prihodnjih letih. Pot bo težka in pestra. Za prvega predsednika je bil izvoljen Marko Jernej, njegov namestnik in tajnik je Andrej Kokot, blagajniško mesto pa je zasedel Paintner Mirko. Kdor bi imel zanimanje za klub, bi se rad prijavil, ali vedel o njem še kaj več, naj piše na: Slovenski filmski klub, 9010 Celovec, Postfach 395 Zbornik s koroško problematiko Najmočnejše kulturno središče Slovencev v svetu j-e v Buenos Airesu v Argentini. »Slovenska kulturna akcija« -danes ni le pojem v širokem in ožjem zamejstvu, temveč tudi -v Sloveniji. Res je, -da je pri nas na Kardškem .zasledoval le majhen krog — le -del izobražencev — vsakoletne publikacije te za Slovence tako pomembne kulturne ustanove, vendar tozadevnega vpliva na kulturni in -idejni razvoj katoliško usmerjenih koroških Slovencev ni mogoče prezreti. Med najširšimi iplastmi našega- prebivalstva pa je zbudila z delno -objavo- v -našem listu že pred -leti pozornost -razprava, v kateri j-e globalno obdelana (problematika veroučnega jezika -v -materinščini na koroških manjšinskih šolah im jie izšla v Zborniku, ki ga izdajajo vsako -leto Slovenci v Argentini. Pod naslovom »Boj slovenske manjšine v krški- škofiji na Koroškem -Avstriji — Za verski pouk otrok v slovenščini« je izaičela izhajati leta 1966 -doslej najtehtnejša in najobširnejša razprava o manjšinskem vprašanju med Slovenci »ploh. Dosl-ej, je izšlo devet poglavij, razprave ipdd sledečimi naslovi: Koroški Slovenci nekdaj- -in sedaj, Koroški Slovenci in krški ordinariat, Zgledi vlečejo, Ravnanje 'krškega ordinariata, Stališče krškega ordinariata ije zmotno, Rešitev problema v luči papeških okrožnic, Državna pogodba in koroški Slovenci, Rešitev problema in voditelji koroških Slovencev, Roraški Slovenci in civilna oblast. Razprava še ni zaključena ter sledi njeno nadaljevanje v naslednjem zborniku. Spet in -spet se pojavlja med koroškimi Slovenci zahteva po spremembi krivične ureditve veroučnega jezika -po naših šolah. Skoraj- ni zborovanja ali -tečaja, kjer ibi se Slovenci ne 'dotaknili -te, za koroške Slovence tako 'boleče rane. Tudi te -dni se je pojavilo to vprašanje v diskusiji tako v okviru prvih »Koroških kulturnih dni«, kot tudi na tečaju »Katoliškega delovnega odbora« — -torej Katoliške akcije — v Tinjah. Tudi pri prosvetnem ministru so predstavniki koroških Slovencev 15. decembra 1969 ponovno- podčrtali nujnost tudi t-oizad-evne .spremembe manjšinskega šolskega zak-ona iz leta 1959. Hkrati so izročili predstavniki obeh organizacij koroških Slovencev prosvetnemu ministru izv-o-d dokumentacije, k,i jo je izdal Narodni svet leta 1966 pod naslovom »Fiir den Reli-gi-onsunterricht in der Mutterspraehe«. Poudarjeno j-e bilo tudi celotno gledanje zastopnikov »Katoliške akcije krake škofije« ter omenjena skupna vloga tako sodelavcev in -predstavnikov nemškega kot slovenskega oddelka KA naše škofije na prosvetno ministrstvo, ki je 'bila koordinirana s prevzvišemim gospodom -nadpastirjem dr. Kos tn er jem. Ker se j,e dr. Anton Podstemar, avtor razprave o veroučnem jeziku, vsestransko poglobil s temeljitim študijem v to vprašanje, -ker j-e raztegnil svojo -razpravo v zborniku na celotno zamejstvo in deloma druge manjšine v svetu, hi koroški Slovenci pozdravili, ako 'bi se -našel kak mecen, ki bi omogočil ponatis celotne razprave v obliki knjige. Zbornik 1969, ki je izšel te dni .in so- obdelani v njem predvsem važni kulturni do-godki v preteklem ‘letu — zato »Zbornik 1969« —, obširno razpravlja o nadvse pomembnem -dogodku v -naši preteklojsti, o petdesetletnici ustanovitve slovenskega vseučilišča in tridesetletnici Aka-demij-e znanosti in 'um-etmosti v Ljubljani. Zelo- obsežne so -dokumentacije pod -vzglavjem »Razprave, d-oikumenti in pričevanja«, med n-jimi bosta zbudili -precejšnje zanimanje .razpravi o slovenskem politiku dr. Korosou in sporazum med Hrvati in Slovenci ter članek »Atentat na Stjepana Ra- Romanje v Lurd OD 21. APRILA DO I. MAJA 1970 Avtobusno podjetje Sienčnik iz Dobrle vesi prireja pomladi romanje v Lurd. Duhovno vodstvo preskrbljeno. Prijave sprejema in informacije daje Štefan Sienčnik, Dobrla ves. diča, -resnica -o ravnanju«. Poleg misli k študentovskim uporom v svetu in razglabljanju o »Lepoti slovenskega jezika« naj -opozorimo- še na prispevek z naslovi »Paradna fasada in resnični položaj Cerkve v Sovjetski zvezi« in »Samoodločba narodov v sovjetski sferi od Lenina do Brežnj-eva«. Pod vzglavjem »Slovenstvu -v čast, narodu v ,ponos« -nam predstavljajo uredniki zbornika (Miloš Stare, Jožko Rrošelj, dr. Tine Debeljak, Pavel Fajdiga in Slavim ir Batagelj) ljiudi, ki so .se kot Slovenci v svetu uveljavili. V preteklih letih je bil objavljen opis življenja in delovanja sledečih oseb: -dr. Milan Komar, dr. Karel Truhlar, -dr. France Žajdela, Voj-imir I. Bratina, Franja Golobova, France Gorše, Bara Remec, D-inko Bertoncelj, dr. Jože Jančar, -dr. Tine Debeljak, Karel Mauser, dr. Ljubo- Sire, dr. Jože Velikonja, Sedaj pa sledijo imena: p. Ivam žužek D. J., dr. Alojzij Šuštar in dr. France Mihelčič. Prav tako beremo -v zborniku poročilo »Iz dnevnika argentinsk-o-slovenske odprave -na kontinentalni led 1967—1968«, sploh poglavje o naših 'gornikih, objavljen pa j:e tudi pregled -proslav ob 50-letnici prve 'slovenske vlade. Pos-ebno mesto je posvečeno Slovencem v zamejstvu. Pod naslovom »Program Narodnega sveta koroških Slovencev« je ob- LIBUČE (Izpod libuškega zvona) Lansko jesensko vreme je bilo kmetom zelo naklonjeno! Z lahkoto so spravili pod -streho- svoje pridelke in ostalo je še časa za ženitev. Sezona za to je pravzaprav maj, a ker mu oktober in celo november v lepoti prav nič inista zaostajala, sta se prav zdaj za skupno življenje odločila kar -dva para. Kot prvo smo- »oddali« iz vasi Urško Visočnik, ipd. Lukejevo iz gornjih Libuč. Sledila je svojemu -izvoljencu k Taiblnu v Bistrico. Poznali smo jo kot prijaizno -prodajalko pri Ferra-nu v Drveši vesi. V nedeljo, 9. novembra, pa se je uresni-niči-lo tudi to, kar -smo 'radovedni Libučani že dolgo ugibali, ho ali me 'bo? Sicer smo Farna igravska mladina ponovi igro Prežihovega Voranca »PERNJAKOVI« v nedeljo, II. januarja 1970, ob pol osmili zvečer v farni dvorani v Pliberku. Prisrčno vabljeni vedeli, da se mlada soseda Mežnarjev Raj-mej in Irgičeva Trezka rada vidita, a za »srečen konec« seveda nihče ni vedel! Poroka je bila izven domače fare in v naj-ožjem -družinskem krogu. Trezka -si je za svojo nalogo kot absolventka gospodinjske šole v št. Rupertu poskrbela dobro (podlago. Njeno pridobljeno znanje, pridnost -in srčna izobrazba bosta ugledni Mežnarjev! -hiši gotovo v blagoslov. Mi vaščani želimo -mlademu -pa-ru v novem stanu Obilo sreče, Trezki pa še posebej, da bi si ustvarila na novem mestu topel dom, v upanju, da bo skrbno gojila -»cvetke«, katere j-i je vsadila v srce njiena lj-ulbeča mati: vero v Boga in ljubezen do materine besede! Bilo srečno! SELE (Družinski blagoslov — Prireditve) Gozdnemu delavcu Franciju Hriberniku in ženi Katarini se je 6. decembra rodil šesti fantek, Nikolaj, tako da jih je sedaj pol ducata. Družina stanuje pri Malovodniku, gradi si pa niže spodaj lastno hišo. Na praznik, 8. decembra, je bila v dvorani farnega doma mična prireditev. Petim litanijam je sledila proslava Brezmadežne. Nastopali so otroci z deklamacijami in ljubkim prizorom, zbor fantov in deklet pa je v krepkem nastopu posvetil Mariji svojo mladost. Kot uvod v bližnje praznike so otroci uprizorili tridejansko božično igro „Ju- Borovnikovi otroci pripravljajo jaslice, po božično drevesce pa pogum-no gre mali Tonček, ki se ne boji škratov in njihove kraljice čarovnice. Drevesce mu najde in pomaga posekati beračica Jera, kateri je prinesel lonec žgancev. Divje so plesali škratje in čarovnica, zbežali pa pred Jero in njenim rožnim vencem. V smeh nas je večkrat spravila Slavka v trajnem strahu, da bo njen bratec počil, ker je pojedel toliko žgancev. Otroci so pokazali veliko veselja do igre, pa tudi visoke igralske talente. To bo dober igralski naraščaj za naš oder. -delano v zbora,liku podrobno poglavje doslej- najširše pali-ti-čne diskusije me-d Slovenci na Koroškem. Prikazan je razvoj programa, objavljen prvotni osnutek z odmevi in diskusijo- v javnosti, nato pa sledi celotno besedilo kot je nastalo ob upoštevanju diskusijskih prispevkov 26. maja 1968. Te seje .so se udeležili predstavniki v Narodnem svetu zastopanih organizacij. Zanimivost ,dokumentacije zbuja tudi objava, stališča tedanjega predstavnika Jugoslavije v Avstriji, veleposlanika Mojsova, v zvezi z -njegovim uradnim obis-kom pri koroškem deželnem glavarju, ki sovpada v čas diskusije o programu Narodnega sveta 'koroških Slovencev. Nato sledi v zborniku še oris »Kulturne podobe« Slovencev na Koroškem. Poleg drugih zanimivosti iz kulturnega, -političnega in gospodarskega življenja Slovencev odlikuje »Zbornik 1969« š-e bogata umetniška priloga. Zbornik je na razpolago v knjigami Mohorjeve družbe v Celovcu. Dr. Valentin Inzko Bogata kuruzna žetev v letu 1969 Dne 27. novembra je sklicala glavna centrala kmetijskih zadrug za Koroško tiskovno konferenco pod geslom »Koruzna žetev leta 1969«. Koroška pokrajina je v zadnjih letih svojo sliko docela spremenila. Koruzna polja in zopet koruzna polja. Kjer je le možno, je koruza izpodrinila druge posevke. Poraba in potreba krimske koruze za pitanje prašičev in živine je skokoma narasla in samo za Koroško je -bilo treba uvoziti nad 25.000 ton koruze iz inozemstva. In tako je imela propaganda domačih strokovnjakov tako kolos a len uspeh na kmetijskem področju. BISTRICA V ROŽU (Rož žaluje za Nakvancovim Foltom) Novembra lani smo ob veliki udeležbi položili k zadnjemu počitku Valentina Pia ut za, pd. Nakvanca, železničarja v pokoju. Na d-onnu so s-e poslovili od rajnega domači župnik g. Skoriamz in g. ravnatelj dr. Pavle Zablatniik, domači delavski pevski zbor »Harmonie«, slovenski študentje in godba na pihala tovarne akomulat-oirj-ev. Nakvancov Fol-t je bil izreden ljubitelj glasbe: bil je glasbeni avtodidaik-t — igral je veliko inštrumentov, ustanovil je celo svoj-o kapelo, ki je obstajala nad 30 let in kila znana pod imenom »Unterfeistritzer Tanzkapelle«. Pri tej kapeli so sodelovali Franc Škofič, Joža Rutar, Hanzej Potočnik, P ep in Toni Kihslinger. Prinašali 50 veselje v vse vasi. Foit pa je ljubil nad-'Vse s-voj dom. Z vso- ljubeznijo je gojil svi°j sadni vrt. Vrata so bila odprta vsa-ke-mu, ki j-e 'pomoči prosil. Zadnja leta je veliiko ribaril v Dravi. Ob odprtem grobu se je 'poslovilo od tajnega gasilsko društvo, saj, je bil rajni med njegovimi ustanovitelji. Rajni Nakvamcev oče naj počiva v mi-ru> domača zemlja naj mu bo lahka! Ker je oskrba in nega koruznih nasadov -popolnoma mehanično mogoča, to se pravi da vsa dela od oranja, sejanja, os (panja, škropljenja proti plevelu -celo žetve opravi traktor, zahteva koruza najmanj ročnega dela. Klimatične prilike so na Koroškem razmeroma ugodne ■ in tako -smo v zadnjih letih dosegli -na -Korolšikem zelo -visok, prirastek koruznega pridelka. Naj večjo skrb pač (povzroča jesenska žetev v oktobru in novembru. Uspeh dozori-tve in žetve je seve odvisen od jesenskega vremena. Ker je biila letošnja jesen tako ugodna, so vse vrste koruze zelo dobro dozorele. V tej Ikra-tki dobi namreč še ni bilo mogoče vseh v-rst koruze preizkusiti in dognati, katere vrste bi se za koroške klimatične prilike najbolje obnesle. Ker pa ima koruza kljub -dobri- in dokončni dozoritvi v naših -krajih visok odstotek vlage in sicer do 40 odstotkov, v Ukrajini im -v Banatu le 20 do 25 odstotkov, je to poseben problem. Druge žitarice imajo tudi. v -naših krajih le ikaki-h 20 odstotkov vlage. Ob tako visokem odstotku vlage je seve koruza -zelo občutljiva in se hi-tro pokvari, če ni hitro sušena. To sušenje -mora doseči 13. in pol do 14 odstotkov vlage. Že pri prvi rekordni že-tvi leta 1967 so nastale velike težave s sušenjem ter vskladišče-njem koruze. Da hi ise temu odpomoglo, 'so -koroške zadruge med temi -tudi slovenska zadruga v Globasnici izgradile 13 zadružnih sušilnic z dnevno zmogljivostjo od 800 do 1000 ton. Vse -te sušilne napra-ve so- sitale 32 milijonov šilingov. Privatnih sušilnic je bilo v tem času zgrajenih 60 -z dnevno zmogljivostjo- do 1000 ton. Vse naprave za sajenje, negovanje, sušenje in uskladiščen j e so -stale zadruge Okoli 110 milijonov šilingov. Pri -vseh ogromnih pripravah za letošnjo bogato- 'žetev koruze je nastalo vprašanje vskladiščenjia in za to primernih prostorov za vseh nad 30.000 ton, ki so jih prevzele 'ko-rdške zadruge. . Prepotrebne prostore so ven-dair -našli na celovškem letališču v hali za letala, v veliki hali -na razstavišču celovškega velesejma in v strojni hali glavne centrale. Pri tem delu je zadružništvo zopet dokazalo, -da je na mestu. Brez zadružne pomoči bi ne bilo- mogoče doseči takih podvigov, ker kmetijstvo samo ne bi zmoglo takih finančnih bremen. Zlasti je zadružništvo omogočilo, da so kmetje 'takoj dobili plačane svoje pridelke. ja-to. Sodobne rastline pozimi V času, ik-o- se vrt pripravlja na rimsko spanje, se bolj posvetimo -sobnim rastlinam. Za uspevanje sobnih rastlin v stanovanju, ki zanje ni najidealnejše mesto, je važno, da razporedimo lončnice po njihovih zahte- vah po temperaturi, vlažnosti zraka in osvetlitvi. Največ -toplote zahtevajo: fikusi,, monste-re begonije, hoya, scindapsus, maranta, tropske -praproti, uzamhards-ka vijolica, ka-lanchoe in še nekatere manj -razširjene lončnice. Gojimo jih le v ogrevanih -prostorih s stalno temperaturo od 15 do 25 stopinj Celzija. Vse navedene lončnice ipa ne prenesejo suhega zraka in velike toplote s centralno kurjavo ogrevanih prostorov. Zanje so najprimernejše: aspidistra bilbergia, clorophy-tum, cissus cyperus, euphonbia splendeus, gumi j evcev-ficus elastica in pumila, bršlja-ni, hoya, kakteje, monstera, sansevieria, su-kulenti, tradeskancija in cvetoče čebulnice. Veliko toplote in veliko zračno vlažnost zahtevajo vse tropske rastline, na primer orhideje, -tropske praproti in uzamibarska vijolica. V prostorih z nizko zračno temperaturo od 5 do 10 stopinj se najbolje počutijo: aza-leje, kamelije, ciklame, sobne smrečice ali azankarije, -nekaj višjo temperaturo pa želita a-sparagus in fatsia (aralia) — 8 do 12 stopinj. Tudi kaktusi ne prenesejo dobro visoke temperature ogrevanih prostorov, ker se s 'tem ne prekine rast in prihodnje leto le slabo ali sploh ne cveto. Zato jih prezimujemo pra-v tako -pri temperaturi okoli 5 stopinj ikot vse rastline z oken in balkonov. Darujte za tiskovni sklad! Sončno lego v stanovanju ljubijo: aran-caria, asperagus, espidistra, listnate begonije, filkuss, praproti, filotcDendroin, prim-ule, sanseireria, tradescantia in zimzelen. Če rastlinam ne moremo nuditi -najugodnejših pogojev preko zime, prilagodimo temu primerno zalivanje. Preobilno zalivani fikusi na hladnem mes-tu reagirajo z rume-nenj tim listja, zato zalivajmo -rastlinam -na hladnejšem mestu manj-, na toplejšem pa bolj ikot normalno. Sobe zračimo le tako, da mrzel zrak ne poškoduj e rastlin, ki so za velike spremembe temperature zelo občutljive. M. A. B. Južnim Tirolcem „Paket“ ... (Nadaljevanje s 1. strani) 3. i-talij-ainska vl-ad-a ne pos-tavlja uresničenja us-tave 'kot nekaj. konkretnega -le -za nemško manjšino-, pač pa kot načelno stališče »italijanske države«. Vse to pomeni, da ni mogoče -oib teh izjavah im oib teh dejstvih mimo vprašanja slovenske manjšine. Tudi Slovenci, ki se leta borijo za priznanje svojih pravic v okviru italijanske pravne ureditve, zlasti še na podlagi ustave, pričakujejo, da jih tudi formalno priznajo za subjekt, za skupnost, ki je nosilka -določenih interesov, pravic in zahtev (člena 2, 3 in 6 ustave), da se prizma pot-raba po »globalnih pre-dlogi-h« za ureditev njihovega statusa i-n da se v sporazumu z njihovimi predstavniki začnejo prvi koraki za pripravo potrebnih ukrepov, ki naj, privedejo do rešitve njih vprašanj. V nasprotnem primeru bi prišlo na dan, da je -bila italijanska vlada oib južnotirol-skern vprašanju »priisilj-ena« na ta -korak in -da pričakuje z zanikanjem iste problematike -na slovenski manjšinski ravni prav tak pritisk -za priznanje -potrebe -po preučitvi in uresničitvi »globalnih predlogov« za status Slovencev. Nihče si ne dela utvar, da -ne bo več -treba, spričo določenih izj,a.v italijanskih vladnih predstavnikov, političnega boja, za uresničitev teženj, -zahtev in pravic Slovencev v Furlaniji—Julijski krajini. A eno je politični boj, kakršen je nujen v pogojih demokratične -dialektike, drugo -pa je to kar se je dogajalo v zvezi z Južno Tirolsko. A pra-v tega drugega so se Slovenci staln-o izogibali i-n -so zmerom uporabljali v sklopu Italije metode demokratičnega političnega 'boja, ki je .zrasel iz njihovih lastnih vrst -im iz vrst političnih strank, v katerih so vključeni. Ne bi bilo pravilno, da bi odgovorni vladni dejavniki in voditelji vladnih strank prisilili Slovence, da se razočarajo, zlasti v sedanjem trenutku, ko -ne obstajajo le formalni ustavni pogoji za rešite-v njihovih vprašanj, pač pa tudi široka demokratična fronta strank tako v parlamentu kot v republiki. Družina LEVSTIK iz Opčin pri Trstu UL Hermada, 13/1 lastnik hotelov ..BLED" in ..DANIELA" Via S. C. in Gerusalcmme 40 Roma — Rim želi in vošči vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim gostom ter svojim bližnjim in daljnim sodelavcem srečno in uspeha polno novo leto 1970! iiMinoritaten - nicht jFremdkorper' sondern Bruder!" Zigeuner gi-bt -es in Osterreich sei-t An-Jang des 14. Jaihrhun-derts, und zwar niclit 11 Ur als verfemungs- und dah er notstands-kvdingte »G e wohnh ei tadi eb e «, sondern auch als heliebte M u s i k a n t e -n. Kroa-ten galb es teilw-eise ibereits im K a r a -n t a * n e r s t a a, t; die heutigen Burgenlandi-sdien Kroaten wurdan im 16. Jhd-t. v on Jttigarischen unld dsiterreichischen Gron-d-nerren -zur W i e d e r h e s i e -d 1 u n -g zahl-/t'icher, -von den Tiirken z-erstorter Dorfer as L and geru-fen. Tschechen w-and-erten t6®*- dem En-d-e des »30-jahrigen Krieges« ln Nie-derdsterreich (v-oir all-em in W -i e n) tuchtige H a n d w e r k e r und be-le’bte Dienstboten zu.-U-nd daB Alemannen seit dem Ende des 15. Jh-dts. die ratoroma-'lische Bevolkeruing Vorarlberg« und 1 es tiroli-schen AuBerfern uberschichteten Un'd dah er -ebeinfa-lls zu cin-er ei-gensitandi-§en osterreidhischen Voilksgruppe gewor-(1C|n si-nd, die sich k u 11 u r e 11 -zu Rech-t lnehr den D eu tschschvv ei z ern als den »In-11(; r< is t e r r e i che r n « verbunden fiihl-t, macht Tle trotz ih-rer Eiigenwi,lligkei.t noch zu kei-'1Qn »Er-eradkoipem« im "timeinsaincn ^essen W e ^njahriigen ____________ ______________0 _____ ni i tibewohn en d en Volks-gruppen vielleicht n°ch starker erkannt als wir deutschs-pra-1§'en Osterreicher. Die v e r br e ch-eri sch en osterreich ischen Va-terland. r t haben wahrend der sie-deutschen Besetzung unsere M or d e a,n unseren Juden und Zigennern, die brutale Verfo-lgung a-ller volikstreuen Karntner Slowenen, die D i sk rim i n i e r u ng von b u r ge n 1 an di sch en Kroaten und Magya-ren sowie von Wiener Tschechen und die Beseitigung der Vorarlherger Landesauto-nomie, trugen entscheidend dazu bei, daB heute auch d-iese Mitbiirger die osterreichi-sche Staatsnation als Konsensualna-t i o n emipfinden. DaB sie sich volksmaBig (ethnisch) andere-n Kuiturnationen glei-cherwei.se verbunden fuhlen, ist ebenso na-turlich wie die Zugehori-gkeit -der Siiditiro-ler zur os-t-erreichischen Kultuimation. Wir c 1 e u tsch spr ach i ge n Osterreicher ;soll-ten uns freuen, daB wir in unseren an-ders-volkischen Mitbiirge-rn e i g e -n e Briicken in cine groBerc Welt besitze-n. Ih-re Erhaltuing und Pflege liegt nicht nur im a u B e n p o 1 i it i s c h e n In-teresse unserer Republik, sondern solite zu einem H e r z e n s a -n 1 i e g e n a-ller Patri o ten werd-en. Reden wi-r weniger von »Vdlkcrvcrstandigung« un-d »Vereinigtem Euro-pa«, sondern behandel-n wir -zuerst einm-a-l die Osterreicher -mit ande-rer Mu-t-tersprach-e oder Volkszugehdri-gkei t wie unsere Briider. Besuchen wir ihre Siedlumgen! Red-en wir mit ihnen — nicht nur tiber Sitten und Geb-rauche, sondern a-uch iiber ih-re exi-stentiellen Sorge-n! Vertiefen wiir u-ns i-n ihre Sprache un-d Volkskultur. Zeigen wir Z i v i 1 c o u r a g e, wenn ein sich noch i-mmer als »teutscher Her-r-enmensch« fuh-len-der Osterreicher iiber sie aibfallige AuBerungen macht! Verzich-ten wir a-u-f so-gena-n-nte »Gaskammer-W-itze« -ebenso wie auf diskriminierende Bezeichnungen wie »Behm« oder »Jid«, »Windischer« oder »Krowott« — woibei naitiirlich auch der »Piefke«, »Tschusch«, »Katzelm-acher«, »Po-llack« un-d ahnliche, glei-ch u-berheb-liche wie geistlose Titulie-run-gen von A ušla n d e r n ein fiir allemal au-s unserem Wortschatz gestrichen werden solite-n! Un-d betra-chten wir die berechtigten VVunsche unserer nationalen Mi norita ten -nieiuals \-on der Wairte pairteipoilitischer Wahl-•strategie, sondern als j eden Pa tri o ten beruhrendie un-d dalie-r von ihm zu unle-r--stutzend-e Anliegen! Was wir als M -e n s c -h c n und os-ter-reichische P a -t r i o ten, als Demo-’k-ra'tein und au-ch als C h r i s t e n dar-iiber hinaus a b 1 e h n e n mtissen, ist die noah heute anzutreffende vibi e Tendenz zur Forderung der Assimilierung andersspra-chiger Volksgruppen. Ein e solche fim-den wir sowohl -in Siidikarn-ten als a-uch im Burgenla-nd. Ihre Moti- ve sind nicht imm-er di-e gleichen. Beziig-lich der Karntner Slowenen — deren Sprache, wie bereits enviilint, ein um zwei Jahr-hunderte alter-es Heimatrecht ibesitzt als die dauitsche — w er den von d-eu-tschnationaler Seite gem di-e inach -dem Ersten und Zwei--ten Weltkrieg von Jugoslawien erhobcncn Gebietsanspriiche angefuhrtt und proiphe-zeit, -daB jede Forderung der Volksgiruppe bei -deren Eti h run g zu einer neu-erlichen »I r r e d -e m t a-Gesiinnunig« bizw. »bei gun-stiger Gelegenhei-t« zu a-bermaliigen ju-go-,slawi-schen Gdbie-tsforderu-ngen fuhren vviir-de. Hieilbei wiird allerdings verschvvie-gen, daB die Slowenen in -der Mona-rchie eh-er bena-ch-teiligt als gefdrdert wurd-en und es da-her zumindest verstan-dli.ch ist, daB 1918 -auch ein Teil -i-hrer Siidikamt-ner Volksgenossen in dier Vereinigun-g mit dem neugeschaffenen »Konigr-eich der S-erben, Kroa-ten und S-lowenen« ei-nen Schutz vor weiterer Umvolk-ung erhofft habte. Als damn — dank der Mithilfe za-hlreicher austroiphiler Slowenen — d-ie Volksab-stimmung vom 10. Oktober 1920 ei-ne 59-proizentige Mehrh-eit fiir Osterreich erbrach-te, wurde feierlich verspro-c h e n, durch eine groBziigige Min-derh-eitenpolitik auch die sogenannten »Niation:alslowenen« mit ihrem Verble-ib 'bei Osterreich a-uszu-sobnen. Leider -haben in der Pr ax is die deuts-chnationalen Krafte ha-l-d wieder die Oberhand bekom-men. (Dalje prihodnjič) . \ ■ t-. I ■ ■ . } i ' ■ ■ ■ I x ■ . ■ ■ . . ■ • • ; 1 ' , \ * fTVjtedenski program AVSTRIJSKA TELEVIZIJA PETEK, 9. L: 10.00 TV v šoli: Gost pri Hansu Froniusu — 10.30 Tehnični inštrumenti: Laser I 7 1 n Smuk za ženske iz Grindelwalda — 18.20 »Ribič Dagobert”, lahko noč za najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Skoki v zraku „Clavdija” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 „Beg v Saharo” — 22.25 Čas v sliki. SOBOTA, 10. 1.: 12.55 do 14.45 Smuk za moške; 40. mednarodno smučarsko tekmovanje iz Weng-na — 16.30 Za otroke od 5. leta dalje: „Pony” — 16.50 Za mladino od 11. leta dalje: Daktari — 17.40 Za družino — 18.20 Ribič Dagobert; lahko noč za najmanjše — 18.50 Dober večer... reče H. Conrads — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 čas v sliki — 20.15 Cirkus Krone — 22.30 »Ivanin«:”, črni vitez, pustolovski roman. NEDELJA, 11. 1.: 9.55 do 11.15 Slalom za moške, I. spust — 11.55 do 13.15 2. spust; mednarodno smučarsko tekmovanje iz Wengena — 16.15 Za mladino od 11. leta dalje: »Moj prijatelj Flicka" — 16.40 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 17.00 Za družino: Za zvezdami — 18.00 Veselo in ostrejše — 18.25 »Ribič Dagobert”, lahko noč za najmanjše — 18,30^ S skrito kamero — 19.00 Čas v sliki — 19.30 šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 „Smrt v Kasbahu” — 21.25 Koncert dunajske filharmonije — 22.15 čas v sliki. PONEDELJEK, 12. L: 18.00 Poskus - 18.20 »Ribič Dagobert”, lahko noč za najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Zaljubljen v čarovnice — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Pesem z Dunaja »Pojdi počasi po starih ulicah” — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.10 Šport — 22.10 Čas v sliki — 22.25 Velika jazz-pred-stava. TOREK, 13. L: 17.45 Smučanje za ženske iz Badgasteina — 18.00 Angleščina — 18.20 »Ribič Dagobert”, lahko noč za najmanjiše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.50 Sodnik na Divjem za-padu: »Ubežnik” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport — 20.15 Vaš nastop, prosim. Gledališka odldaja — 21.10 »Lunino tele”, vesoljska komedija — 22.50 čas v sliki. SREDA, 14. L: 10.00 TV v šoli: Gotika v Avstriji — 10.30 Predarlska — 11.00 Program za delavce: šport — 12.25 do 14.00 Smuk za ženske iz Badgasteina — 16.00 Za otroke od 6. leta dalje: »Medvedji otrok” — 16.40 Za mladino od 11. leta dalje: Saltkraken — 17.10 Kdo dela z nami — 17.30 Smučanje — 18.00 Francoščina — 18.20 »Ribič Dagobert”, lahko noč za najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 »Dragi stric Bill” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Sestanek z živalmi — 21.00 »Evripidova Helena”, pesnitev po Evripidu priredil Kult Klinger. ČETRTEK, 15. L: 10.00 TV: Avstrijski iznajditelji — 10.30 Gost pri Gertrudi Fussenegger — 10.55 do 12.00 Slalom za ženske; smučarsko tekmovanje v Badgasteinu: 1. spust — 12.55 do 14.00: Slalom za ženske; 2. spust — 18.00 Dobrodošli v Italiji: Italijanščina za začetnike — 18.20 »Ribič Dagobert”, lahko noč za najmanjše — 18.25 še enkrat o smučarskem tekmovanju v Badgasteinu — 18.50 Inšpektor Leclerc dožene — 19.15 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 »Zlati strel”; evrovizija iz Bochuma — 21.45 Jour fix z Wol£gangom Krausom — 22.45 Čas v sliki. PETEK, 16. L: 10.00 TV v šoli: Gospodarstvo; zlato — 10.30 Resna knjiga ali listi z datumi — 11.00 Program za delavce: »Lunino tele” — 18.00 Pregled na smučarska tekmovanja na Hahnen-kamnu v Kitzbuhlu - 18.20 »Ribič Dagobert”, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije - 18.45 Zračni taksi - 19.16 ORF danes zvečer - 19.30 Čas v sliki - 20.06 šport - 20.15 Komisar: »Morilec s papirnatimi cveticami” — 21.15 Časovni potek dogodkov — 22.15 Čas v sliki. TELEVIZIJA LJUBLJANA NEDELJA, 11. L: 9.15 Poročila - 9.20 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana — 9.50 Kmetijska oddaja — 10.40 Otroška matineja: Nove dogodivščine Huckleberryja Finna, Stan in Olio — 11.25 Posnetek prvega slaloma za moške in prenos II. slaloma iz Wengena - 13.15 TV kažipot -športno popoldne — 18.15 Pogani iz Kummerona — nemški film — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Humoreska — 21.20 Videofon — 21.35 športni pregled - 22.10 TV dnevnik - Drugi spored: 20.00 TV dnevnik — 21.00 Spored italijanske TV. PONEDELJEK, 12. L: 17.50 Lutkovna oddaja — 18.15 TV obzornik — 18.30 Pod ledenimi šotori — oddaja iz cikla »Od zore do mraka” - 19.05 Obrazcev in njegove lutke - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 — 20.35 I. Shaw: Pokapljite mrtve — drama TV Beograd — 21.35 Človek s kamero: Imenoval sem ga John — 22.05 Poročila. TOREK, 13. 1.: 17.45 Nove dogodivščine Huckle-berryja Finna - serijski film - 18.15 TV obzornik — 18.30 Torkov večer pod lipo - 19.05 Statistična kontrola kakovosti - oddaja iz cikla »Sodobno poslovanje” — 19.30 Voznik v prometu — oddaja iz cikla »Cesta in mi” - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 — 20.35 Velika imena sodobnega filma: Ing-mar Bergmanu - Ženske sanje, švedski film - 22.15 Veselje v glasbi — II. SREDA, 14. 1.: 16.55 Smuk za ženske — posnetek iz Badgasteina - 18.00 Tiktak: Otroške igre - 18.15 Glasbeni ciciban - 18.30 Poročila - 18.35 Na sedmi stezi - športna oddaja - 19.05 Popularna glasba — 19.20 Kalejdoskop — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Teh naših 50 let — I. oddaja — 22.05 Navihanka — III. dejanje baletne predstave — 22-35 Poročila. ČE 1RTEK, 15. 1.: 16.10 Posnetek slaloma za ženske iz Badgasteina — 17.45 TV obzornik — 18.40 Propagandna oddaja — 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 — 20.35 F. M. Dostojevski: Bratje Karama-zovi — nadaljevanje — 21.25 Kulturne diagonale: Večer z Janezom Bolko - 22.10 Shenandoah — serijski film — 22.35 Poročila. PETEK, 16. L: 17.45 Pravljica — 18.15 TV ob zornik - 18.30 Mladinski klub - 19.05 Svet na zaslonu — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Oče tudi — angleška komedija — 22.05 Quiz 70 — posnetek oddaj TV Beograd - 22.30 Poročila. SOBOTA, 17. L: 14.20 Smuk za moške — posnetek iz Kitzbiihla — 15.30 Košarka lokomotiva: Cr-vena zvezda — prenos Zagreb — 17.40 Poročila — 17.45 Glasba ne pozna teme — II. del — 18.15 Propagandna oddaja — 18.20 A. Daudet: Tartarin v Alpah — nadaljevanje — 19.20 S kamero po svetu: Afganistan II. del - 19.45 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 TV magazin - 21.35 Rezervirano za smeh Stan in Olio — 21.50 Novi rod — serijski film — 22.40 Evropsko prvenstvo v kegljanju na Bledu in veleslalom na Pohorju — reportaža - 22.55 TV kažipot - 23.15 Poročila. Rez pri jablanah in hruškah Za vse dežele, ki veljajo za velike pridelovalke pečkarjev, je značilno iskanje novih poti, kako zmanjšati, proizvodne stroške in do-seči čimprejšnjo rodnost. Tudi pri jablanah in hruškah so potrdili velike prednosti, ki jih v viseh pogledih dajejo splošče-