Poštnina plačana v gotovinl lihaja vsak potek ob 17. Stane mesečno po poštl 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5"50Din,2a inozemstvolODIn Račun prl poštnem čekovnem zavodu St. 10.666. %JJ W^^m^J ^^^ W^^L ^mE^^^^K^FH^^'^Lflv Cena 1.50 Dia Redakcija in npravat Cclj«, Strossmayerjeva uüca St. 1 pritMčje, desno. Telefon lnterurban Stev. 65. Rokoplsl se ne vračajo, Oglasl po tarifu. Štev. 69. Celje, petek 2. novembra 1934. Leto XVI. Jugoslovenskemu narodu! Š poslcdnjo voljo blagopokojnega j Viteskoga kralja Aleksandra I. Uedi- nitelja smo določeni za kraljeve na- mcstnike vzvišenemu sinu, nasled- niku prestola, kralju Jugoslavije, Njegovemu Veličanstvu Petru II. v smislu odstavka 2. čl. -42. ustave. To težko dolžnost smo prevzeli, po- loživši predhod.no v smisiu odstavka 4 Cl. 42 ustavc pred narodnim pred- stavništvom prisego, da bomo Njego- vemu Veličanstvu, kralju Petru II., verni in da bomo čuvali nad vse cdin- stvo naroda, neodvisnost države in celino državno oblasti. Višeč kraljovo oblast, bomo mi vedno in edino imeli pred očmi in- terese prestola in dobrobit Jugosla- vije. V naiši plemeniti nalogi za naprc- dek kraljevine Jugoslavije smo uvor- jeni, da bo z nami ves naä narod, kor smo imeli priliko videti v teh težkili dneh in usodnih momentih, kako ve- lika je bila |jubc/,en in globoka uda- nost vsega naroda napram svojemu Viteškemu kralju Uedinitelju in ko- likšno je spoštovanje do velikega de- la, ki ga jc s samozatajevanjejn tvo- ril. Naša sveta dolžnost je, da euvanio veliko delo svojcga voditelja naroda, delo, ki nam ga je zapustil v sveto sporočilo v bolnem trenutku, ko se je poslavljal od življenja, in da združc- rii in složni še bolj del am o za naprc- dek in krepimo svojo ljubljeno zem- Ijo, da bi jo z vedrini Celom in z ra- dostjo v srcu izroCili Njegovemu Ve- ličanstvu kralju Petru II., ko bo clo- rastcl, da bo aa svoja plcča sprejol težko breine državno upravc. Vse svoje življenje, vse svoje inoci je blagopokojni ViteSki kralj Uedi- nitelj posvetil svojemu narodu. On sam je s tern dal primer in pokazal pot, kako se služi dobrobiti in inte- resom svojega naroda, a usoda je ho- tela, da tudi njegova tragična snirt izpriča vscrau svetu, kako je naše na- rodno edinstvo Cvrsto in nerazdruž- no. Na nas leži velika dolžnost in zgodovinska odgovornost, da njegovo veliko delo Cuvamo in da bomo do- stojni svojega slavnega vladarja. Mi smo prepriCani, da nas bo pri tej tcžki nalogi podpiral ves jugoslo- venski narod, ker se zavedamo sile duha in rodoljubja, ki sta vedno bila odlika naše viteške zemlje. Uedinje- ni v tugi in boli za izgubljonim svo- jiin velikim kraljem, združeni v lju- bezni in vdanosti do države in doma Karadjordjevičev, bodo Jugosloveni znova' i)okazali vsemu svetu, da jib noben udarec usode ne more omajati in da so vedno v stanju, da svojo dr- žavo močno in zbrano povedejo v boljso bodočnost. To bo tudi naša najboljsa skupna služba kraljevskemu domu in kra- Ijevini Jugoslaviji. Čvrsto združeni znotraj, varni in spoštovani od zunaj, vojasko dobro pripravljeni, smo v stanju, da gledamo z vedrim čelom v bodoenost. Na ta način bo veliko delo Viteškega kralja, močna in na- predna Jugoslavia, že bolj uCvršče- na in bolj najirodun v spiošen dobro- bit naroda. S temi mislinii so združimo okoli mladega kralja Nj. Vol. Petra II., nad katerim materinsko bdi tudi njegova vzvišena mati, Njeno VeliCanstvo kraljica Marija, in z vero v Boga glej- mo udano v bodoCnost. Naj živi Njegovo Veličansivo kralj Peter II.! Živela Jugoslavia! 25. oktobra 1934 v Beogradu. Kraljevski naniestniki: Pavle s. r. Dr. Radenko Stankovid s. r. Dr. Ivo Perovič $. r. Sledijo podpisi vseh ministrov. Zanimiva sodna razprava v Celju Na sreskem soriišču v Celju je bila M torek 30. oktobra razprava o tožbi, ki jo je vložil žclezniški poduradnik g Kado T u m p e j iz Mari bora proli naäemu uredniku g. Radu P e C n i - k u zaradi poročila o ustanovnem občnem zboru podružnice Narodno strokovne zveze, ki jo bil letos 11. marca v Celju. Gosp. Rado Pečnik je bil na tern zboiTi navzoč kot novinar in je belo- žil i/jave posameznib govornikov. Na tern zboru je govoril tudi tožitelj g. Rado Tumpej. Poročilo g. .Pečnika vsebuje razne izjave g. Tumpeja pro- ti režimu in ministrom, zlasti proti tedanjemu ministru prometa, nada- )je napade na vlado zaradi pripuš- čanja in podpiranja socialno demo- kratske stranke in neutemeljene na- pade na ministra g. Puclja zaradi pripuščanja inozemskih strokovnja- kov. V tožbi trdi g. Tumpej, da je po- ročilo g. Pečnika neiesnično. Tožitelja jo zastopal g. dr. Dobovi- šek, toženega urednika g. PeCnika pa g. dr. Kalan. Gosp. PeCnik je pred - ložil original svojih na zboru sproti napisanili zapiskov. Zaslišane price so izpovedale, da se na posameznosti ne spominjajo več, da pa morejo to- liko potrditi, da je g. Tumpej govoril v bistvu tako, kakoi- je navedeno v poročilu g. Pečnika. Zanimiva je izpovedba ene price. ila se je tedaj v nekaterih časopisih pripušCalo psovanje in zmerjanje na ministre in da se mu zato ni zdelo tako valno zapomniti si, kako je g. Tumpej zabavljal na vlado odnosno na ministre. (ilede na trditcv ene price, da po- zna Tumpejevo narodno delovanje v Mai'iboru, pred katerim se mora mav- sikdo skriti, je staril zagovornik ob- toženega g. Pečnika tožitelju g. Turn- peju vpraSanje, ali je res, da je iz- kljuoen iz JNS in iz organizacije ju- goslovenskib narodnib železničai-jev. Gosp. Tumpej je nato priznal, da ni vef; Clan JNS, je pa trdil, da je iz- stopil sam in da je res izkljuCeu iz železničarske organizacije. Po izvajanjih zastopnikov je sod- nik g. Verstovok razglasil razsodbo, da je obtoženi g. Rado Pečnik oproš- öen od obtožbe, ker Sinatra sodišče za dokazano na podlagi predloženega originalnega dokumenta in izpoved- be prič, da je zasebni tožitelj g. Tum- pej res govoril tako, kakor je zapisal g. PeCnik, da pa je naravno, ako se price na clobesedne dotajle obširnega govora po tako do]gem siasu ne spo- minjajo več. Zasebni tožitelj g. Tumpej je obso- jon v plačilo stroškov pravde. Jubilej ravnatelja Josipa Brinarja V sredo 31. oktobra je dopolnil 60. leto svoje starosti g. Josip Brinar, npokojcni ra.vnatelj dekiiške meš- Čanske sole v Celju. Jubilant se je rodil v vasi Studen- cah pri Hrastniku, učiteljišče pa je do- vršil v Mai'iboru, kjer se je goreče oprijel idealnih naukov velikega pe- dagoga pokojnega Henrika Schrei- ner ja. Po maturi leta 1893. je bil na- meäcen kot uCitelj v Slov. Bistrici, kjer se je vneto udejstvoval v vseh narodnih organizacijah. Leta 189G. je prisel učiteljevat v Vojnik, kjer se je pripravil za izpit za meščanske sole. 'Redno jo sodeloval pri celjski »Domo- vini«, neustrašeno pa se je udeleže- val tudi politiČnih bojev pod vod- stvom deželnega poslanca in celjske- ga odvetnika di1. Dečka. Iz Vojnika jo bil premeščen v Rajhenburg, potem pa leta 1902. v Sevnico, kjer se je pri- ce! baviti tudi s pisateljevanjem. Na meščanski šoli v Krškem je službo- val samo leto dni, potem pa so ga pokJicali na novo ustanovljeno meš- čan^ko šolo v Postojni. Tu jo kot ravnatelj prve slovonsko meačanske sole 7, največjo marljivostjo oral le- dino meščanskega šolstva, pridobil pa si je v toliki meri srca Notranj- cev, da so mu požrtvovalno poma- gali pri ureditvi sole. Ker je prvi slovenski meščanski soli manjkalo najpotrebnejšega: slovcnskih uf-nih I knjig, je mladi ravnatelj prijel za pero in napisal najpotrebnejše učbo- nike. Po prevratu se je moral umak- niti iz Postojne in na dekliški meä- Canski šoli v Colju jo služboval šo 10 let do konca marca 1929., ko jo bil po polni službeni dobi na lastno proš- njo upokojen. Zo v Krškem so je vneto udejstvo- val v PedagoškSem društvu, ki ga je pozneje imenovalo za častnega člana, udeleževal pa se je tudi pedagoških kongresov v Franciji. Med strokov- nimi pisatelji si je že v mladih letih. pridobil velik sloves, še važnejše me- sto pa si je priboril v leposlovju kot ndadinski pisatelj. Kot nasprotnik sentimeiitalnih povestic s stereotipni- mi nauki je že v svojem delu »Cuko- va gostija« krenil na realno pot. Nje- gova »Lisica zvitorepka« je izvrstjio delo mladinske literature in plod naj- večjega zanimanja in ljubezni do pri- rode. Odkar je v pokoju, je spisal §e mladinski povesti »Medved Kosma- tin« in »Volk Sivor« tor »Pohorske bajke in povesti.« Zaslužnemu vzgojitelju in pisate- Iju iskreno čestitamo k jubileju in mu žolimo še mnogo sreče in veselja do skrajnih mej Človeškega življe- nja! Karol Bervar — 70 letnik V nodcljo 4. t. m. bo dopolnil 70. leto svojega marljivega, cerkveni glasbi posvcčenega življenja, vodja coljske orglarske sole, skladatelj in mestni organist g. Karol Bervar v Celju. Svoj cilj, vzgojiti cerkvi po- klicne in zmožne glasbenike, narodu pa kni turne delavoe, je v največji meri dosegel. Rodil se je k. novembra 18G4. v Motniku pri Kamniku. Dovršil je cev- k\cno glasbeno šolo v Ljubljani. Pr- va njpffovst namestitev je bila v Gor- njeni gradu. V želji, da se v svoji stroki čimbolj izpopolni, je odšel na cerkveno glasbeni konservatorij v Regensburg na Bavarskem in ga ob- enem s pokojnim Ignacijem Hladni- koin odlično absolviral. Pozneje jo obiskoval razne glasbene teCaje na Dunaju in v Gradcu. Leta 1895. je nastopil službo v Ce- lju kot mestni organist. Tu se je pri- čelo njegovo delovanje na področju posvetne in cerkvene glasbe. Pouče- val je petje na takratni slovenski nižji gimnaziji in bil pevovodja Celjskega pevskega društšva. Leta 1899. je osnoval cerkveno glasbeno šolo, kateri posveča še danes vso' svo- jo pažnjo in skrb. Iz te njegove usta- nove je izšlo doslej uad 800 glasbeni- kov, izmed katerih zastopajo mnogi odliCna mesta kot skladatelji, peda- gogi, zborovodje itd. Kot zaveden narodnjak je iz cer- kve Intro izrinil nemško petje, ki je do takrat prevladovalo. Zaradi tega je imel mnogo noprilik z avstrijski- ini oblastmi in taki'atnimi narodni- mi nasprotniki. Mnogo se je udejstvoval kot skla- datelj nabožne smeri. Gospod Bervar je soustanovitelj Podpornega društva organistov. Kot odbornik in dolgolet- ni predsednik je bil odločen borec za pravice in tooljže živijenake pog-oje svojih tovarišev. V Gornjem gradu se je poročil z gospo Josipino iz ugledne rodbino Matkovih. Ta zakon je bil balgoslov- ljen s 6 otroki, ki so vsi preskrbljeni na raznih mestih v državni in zaseb-( ni službi. Leta 1923. mu je vzorno že- no nenadoma vzela smrt. V Celju si je v drugič izbral svojo družico gospo Anico iz Jagričeve rodbine v Kozjem. Kljub sedmim križem opravlja simpatični in splošno priljubljeni ju- bilant še vedno Cil in zdrav, a tih in skroinen svojo službo ter vzgaja pod- mladek svojega stanu. Zaslužnemu kulturnemu delavcu iskreno Cestita- mo k lepemu jubileju in mu želimo še mnogo let zdravja in uspešnega udejstvovanja! Politični pregled p Jugoslavija po marseilleski tra- gediji. »Petit Parisien« jo objavil iz- javo, ki jo je dal zunanji minister g. Jevtid njegovemu dopisniku Robe- auxu. Zunanji minister g. Jevtic je dejal: »Naša prva in edina dolžnost v današnjih razmerah je počakati rezultate preiskave o marseilleskem dogodku. To nalogo ima Francija, moni pa je mnogo do tega, da izre- čoin priznanje delovanju, ki ga je lazvila francoska vlada za izvcdbo te naloge. Zna.no nam je, da je Fran- cija vse storila, da dožone pravo res- nico in da odkrije krivce marseilles- kega dogodka ne glede na to, kdo so in odkod prihajajo. To je najvažnej- še in to je treba predvsem dognati. Vse dotlej, dokler ne izvemo rezul- tatov sodne preiskave, ne moremo ^ačeti nobenc poliiiCne akcije. Da, naša dolžnost je, mirno počakati re- zultate preiskave. Sicer je pa naša država pokazala, kako zna biti vzlic svoji strašni bolesti hladnokrvna. Zanesemo se sami nase in bomo svo- jo hladnokrvnost ohranili do konca, naj se zgodi karkoli.« Na vprašanje, ali je pričakovati glede prejšnjih po- litičnih naCrtov blagopokojnega kra- lja Aleksandra kakšnih izprememb, je minister g. Jevtic odgovoril: »Nič se ne bo izpremenilo. Narobo. Sicer pa, kakšno drugačno politiko bi mogli voditi kakor ono, ki jo je vo- dil kralj Aleksander? Prosim Vas, prečitajte ponovno proglas kraljevih namestnikov in vladno izjavo, pa boste videli, da bodo želje in modrost umrlega kralja tudi v bodoče inspi- rirale Clane vlade, ki so dobili od njega navodila, ko je bil še živ.« p Zasedanje sveta Balkanske zve- ze se je pričelo v torek v Ankari. De- lovni program Balkanske zveze v mednarodni politiki za bodočnost je naslednji: 1. Nedotakljivost pogodbe Male antante, pogodbe Balkanske zveze in vseh dogovorov, ki izvirajo iz njih. 2. Nujno potrebno je, da V duhu mini in konsolidacije vse dr- žave brez izjemo sodelujejo in po svojih moCeh iskreno pripomorejo, da se ugotovi odgovornost za aten- tate, zaradi katerih trpi vsa Evropa. Višek te serije atentatov je bil mar- sejski umor kralja Aleksandra in zu- Stran 2. »Nova Doha« 2. XI. 1934. Štev. 69. nanjega ministra Barthouja. Sodelo- vanje med državami mora biti taks- no, da bo omogoßilo osvoboditi Evro- po teh morileev; zato naj bi poseben forum skrbel za to, da se onemogoči ponovitcv takšnih katastrof. 3. Bnl- kanske državo poudarjajo, da bodo tudi v bodoße pospeševale politißno zbližanje in sodelovaiije v pravcu, kakr.sen je bil v trenutku, ko sta bi- la umorjena jugoslovenski kralj in iraucoski zunanji minister. 4. Bai- kanska zveza bo ostala z.vesta naße- lom, ki sta jim vedno sledili obe žrt- vi in ki obsegajo edinstvo Jugoslav! ¦ je, ojačenje Male antante in Balkan - ske zvezc ter nedotakljivoyt mej. p Deklaracija vlade. Na seji Na- rodne skupščine v petek jc bil pre- čitan ukaz o otvoritvi rednega zase- danja. Nato je Narodna skupsßina poßastila spomin 20. t. in. umrlega izredno zaslužnega narodnega borca narodnega poslanca Vasilija Grdjiča. Po preßitanju ukaza o ostavki in imenovanju nove vlade je predsed- nik vlade g. Uzunovic prečital dekla- racijo vlade, ki je bila sprejeta z vi- harnim odobravanjeni. Deklaracija >g najprej spominja blagopokojnega velikega kralja, nato se zalivaljuje prebivalstvu za dostojanstvo, s kate- rim je izrazilo svojo neizmerno bo- lest, in inozemstvu, ki nam je nucli- lo toliko dokazov iskrenega soßu- stvovanja. Deklaracija naglaša, da je treba marsejski zloßin pojasniti do dna, vse krivce kaznovati in onemo- gočiti nadaljno zloßinsko rovarenje. yiada računa na soglasje vsega na- roda in je trdno odloßena, da bo na- daljevala veiko delo blagopokojnega kralja. Istega due je bila tudi na se- ji senäta ob burnem odobravanju preßitana deklaracija vlade. V soboto .sta se obe zborniei definitivno kon- .stituirali. p Nadomestne volitve v senat. V ponedeljek je bila seja sonata. Člani senata so kakor znano delno voljeni, delno imenovani. Vsem traja niandat šest let od izvolitve, odnosno od ime- novanja, vendar pa tako, da se vo- Jitve v senat vrše vsako tretje leto in se vsakikrat voU le polovica vo- Jjenih senatoi'jev. Ker je bilo pri pr- vih volitvali pred tremi leti izvoljß- no celotno število senatorjev, 46 po «tevilu, je bilo treba zdaj z žrebom odločiti, za kat<5re senatorje velja ce- ]a, torej šestletna iloba, in za katere Je polovjčna. Teni slednjim poteče doba 3. januarja 1935., zato se bodo morale za njihova mesta vršiti nove senatne volitve. Žrebanje, za katere senatorje velja Je polovicna doba, je bilo v ponedeljek in je žreb odJoßil polovico, to je 23 senatorjev, ki izgu- be 3. januarja 1935. niandat. Iz drav- ske banovinc so ined temi: dr. Franjo Novak, minister za socialno poJi- tiko in narodno zdravje; dr. Vladi- mir R a v n i Ji a i\, odvetnik v Ljub- Ijani; dr. Janko Rajar iz, Krškega. Skupno s senatorji, ßijih mandati so bili izžrebani, so izgul)ili mandate tudi njihovi namestniki. V dravski banovini so to: (h\ Alojzij G o r i č a n, odvetnik in župan v Celju, kot, na- mestnik sen a tor ja dr. Ravniharja; Ciril Pirc, posestnik in župan v Kranju, kot namestnik senatorja di\ Novaka; Ivan Sane i n , bivši kme- tijski naßelnik v Ljubljani, kot na- mestnik senatorja. dr. Rajarja. No- t ran je ministrstvo bo v predpisanem roku razpisalo nadomestne volitve v senat, pri katerih bo vsaka banovina volila toliko Stevilo novih senator- jev, kolikor jib je danes izgubila. Se- veda lahko dosedanji sonatorji vno- vič kandidirajo. p Ostavka ministra Maksimoviča. Minister pravdo g. Boža Maksimovic je podal ostavko na svoj položaj. Za ministra pravde je imenovan dose- danji minister za kmetijstvo g. dr. Dragutin Kojid. p Francija zahteva izročitev Pave- liöa in Kvaternika. Francoski od- pravnik poslov v Rimu je v torek iz- I'ociJ italijanskemu državnemu pod- tajniku Suvichu noto svoje vlade, v kateri zahteva izroßitev Pavel ica in Kvaternika. Vse pa kaže, da Italija r.e bo hotela izroßiti zloßineev. Cuvajmo Jugoslavijo! Domače vesti (I Vasilij Grdjič f. Due 20. t. m. je umi'l v Beogradu edcu najodlißnej- ö ill nacionalnih borcev predvojne Bosne in Hercegovine, narodni po- slanec Vasilij Grdjic, ustanovitelj po- membne nacionalno-kuiturne organi- zacije »Prosvete« in glavni organiza- tor revolucionarnega delovanja Na- rodne odbrane v Bosni. Pokojnik je vse svoje življenje posvetil borbi za osvobojenje in za prosvetno povz.di- go naroda. Že v rani mladosti je bil med prvimi nacionalnimi delavci v Bosanski Krajini, ustanavljal jc na- cionalne liste in društva ter z naj- večjo pozi'tvovalnostjo služil narodu in domovini. Avstrijske oblasti so ga zaradi tega skoro neprestano prega- njale, vendar pa se ni uklonil ter je nadaljoval neustrašeno svoje delo za popolno osvobojenje in uedinjenje vsega jugoslovenskega naroda. Bil je sveteJ zgled čistega nacionalnega de- lavca in požrtvovalnega, nesebičnega borca za narodno stvar. Med vojno so ga obsodili v banjaluškem prore- su zaradi njegovega nacionalnega de- lovanja na smrt, poznejo pa o mu kazen izpremenili v dosmrtno ječo in je ostal v ječi vse do osvobojenja. Pokojnik je obiskal 1. 1931. ob 80-let- nici svojega nekdanjega sarajevske- ga učitelja vladnega svetnika gosp. Emilijana Lileka Celje in je tudi pre- daval na Ljudskem vseučilišeu. S!a- va sponiiuu Vasilija Grdjiča! (I Ksaver Meško — 60-letiiik. V no- deljo 28. oklobra je obhajal pisatelj, pesnik iii dramatik Franc Ksaver Meško, župnik v Selah pri Slovenj- gradcu, 00-letnico svojega življenja. Našemu velikemu in zaslužnemu kulturnemu in narodnemu delavcu iskreno čestitamo k juJ)iieju ter mu želimo še mnogo lei plodonosnega unietniškega delovanja! d Podpore žrtvani elementarnih nesreč. Kmotijsko ministrstvo je po- delilo banskini upravain denarno ponioc za nabavo semena najrevnej- šim lfmetom, ki so zaradi elemcn- tarnih nesreč najbolj Irpeli. Banska uprava v Ljubljani ho prejeJa 70.Ü00 Din. S tejn denarjem i>o kupila naj- boJjše seme pšenice in rži in ga raz- delila med najsiromašnejše kmeto. To seme bo izročeno kot posojiJo za leto «.ini in ga Jiodo kmetje po želvi vrnili. d Blaznikova »Velika pratika« za leto 1935. je izšla letos že devetdese- tiC. /a 1a jubilej jc prav lepo in j>il memo opremljena. Znano je, da ho- čejo imeti Slovenci samo to prati- ko, ne samo pri nas doma, temveč tudi v inozemstvu, v Ameriki, Nem- fiji, Italiji, Avstriji itd. Ta edino prava in res domaCa pratika se na- roßa pri tiskarni I. Blasnika nas]. v I.jubliani. d Dunajska vremenska napovcrl za sobolo 3. novembra: Pietežno ja^- no, ponoči mi'az., podnevi toplejc. Celje in okolica c Jadranski dan. Ob Jadranskem dnevu v sredo .'5J. oktobra je Jadian- ska straža organizirala prodajo ])ro pagandne literature, sJik, kolkov in žalnih z.nakov. Zveßer je bila v veli- ki dvorani Narodnega doma ob zelo Jepi udeležbi spominska svečanost, ki se je globoko dojmila vseli navzo- fih. Po uvodni J^eseili pi'edsednika Jadransko straže v Celju, dveh de- klamacijali in spominskem govoi*u »Kralj in nas Jadran« je godalni kvartet Glasbene Matice v Celju iz- vajal Mändlov «Largo« in Glazunova »Medigro v starem slogu«. Svečanost je zakijučil govorni zbor, ki je učin- kovito recitiral Tvana Puglja »Nari- caljko«. Odor v dvorani je bil tenmo drapiran in okrasen z zelenjem. Na odru sta bila postavljena kipa blago- pokojnega kralja Aleksandra z zla- tim lovorjevim vencem in Nj. Vel. kralja Petra 11., na draperijah pa sta bila pritrjena državni gi-b in znak Jadranske straže. Zelo agilni pod- mladkarji JS na Av%. realni ginmaziji v Celju so ob priliki Jadranskega due razpečali za 3.289.50 Din razglednic, propagandne literature, žalnih zna- kov in kolkov JS. Vsem darovalcem in jjozrlvovalni mladini izreka odbor JS najiskrenojšo zalivalo. c Potovanje na Oplenac. Sreska oi'ganizacija JNS v Celju bo spomia- di organizirala potovanje prebival- stva celjskega sreza na Oplenac, kjer se bo prebivalstvo poklonilo mauom blagopokojnega Viteskega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. c Za spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru I. v Celju je izro- čil tovarnar g. Leo Kudiš v Celju od- boru Jadranske straže 1.000 Din. Od- bor se mu iskreno zalivaljuje in pri- čakuje, da l3O našel g. Kudiš mnogo posnemovalcev. c Na praznik Vsch svetih je ronia- Jo mnogo ljudi na pokopališča k lepo okrašenini grobovim svojih dragih. Ker je skoro ves dan deževalo in sne- žilo, tako da je sneg popoJdne pobe- lil grobove, je bil obisk na pokopa- liščih letos manjši nego v prejšnjih letih. Združeni moSki zbori Celjskega pevskega društva, »O)jke« in »Celj- skega Zvona« so peli ob 15. na oko- liškem, ob 10. na mestnem, nato pa na vojaškem pokopališču, moški zbor »Svobode« pa je pel ob 15. na okoliškem pokoj)ališčn. c Pomembni predlogi člana Ja- dranske straže v Celju. IzvrSni odbor Jadranske stražo v Splitu je prejol od nekega člana Jadransko straže v Celju j)ismo z zanimivimi predlogi. Jadranska straža naj kot viden do- kaz nezlomljive volje, da se očuva svoboda Jugoslavije, izda priznanice v obJiki dij)lom, glaseče se na 100, 500 in 1000 Din. Vsak državljan naj bi podpisal po eno tako ]iriznanw'o, ki bi jo odplačeval v neznatnili ob- rokili sko/i dobo pet let. Če bi trije milijoni ljudi podpisali priznanice po 500 Din, bi se v potih letih zbral ka- pital poldrugc milijarde Din, ki J)i se lahko uporabil za na"mene vojne mor- narice. Zgradile bi se lahko tri mo- dei'iie križarke ali druge bojne ladje. Izvršni odbor je te predloge sprejel. c Recjulacija Savinje. V sredo do- poldno je J)ila na sreskem naßelstvu v Celju Jicitacija za oddajo del za re- gulacijo Savinje v predelu mod Tro- moi-join in Grenndirjevo ])rvjo x Po- Julah. Licilacije hi so bili morali ude- ležiti vsaj trije ponudniki. Ker pa se je javil .samo eden ponudnik, je bila Jicitacija brezuspešna. Nova licitaci- ja ho l'azpisana v skrajšanem roku 10 dni in ho izvršena pribJižno 20. novemhra na sreskem naßelstvu v Celju. Čo hi bila tudi ta licitacija | hrezuspešna, ho banska uprava pre- | vzela. delo v lastno rcžijo. c Zaprisega celjskih gasilcev. V ))onedeljok so se zbrali vsi člani pro- stovoljnc gasilske rote v Celju v Ga- silskem domu in svečano prisegli, da bodo zvesti kralju in domovini, da bodo čuvali narodno in državno edin- stvo, da bodo vest no izj)olnjevali svo- je dolžnosti po ustavi, zakonih in ga- silskih predpisih ter da bodo pri svo join delu. skr'beli izkljußno za obßi hJagor. /aprtsego je izvršil zvezni od- hornik g. Fr. Koschior. c Ljudsko vseučilišče je otvorilo novo sezono svojega poslovanja v ponedeljek s j)redavanjem g. ministra v ]). dr. Vekoslava Kukovca i!/ M'aribora o »Slovencih leta 1914«. Pred tern so navzoßi po globoko ob- čutenem govoru predsednika Ljud- skega vsoučilišča o. vladnega svetni- ka Lileka dali izraza veiiki žalosti oh smji'ti Nj. Vel. kralja Aleksan- dra 1. in zaklicali Nj. Vel. kralju Pe- ti'u II. »Živel!«. Gosp. predsednik se je spominja] nato pravkar umrlega narodnega poslanca g. Vasilja Grdji- čn, svojega sarajevskega ußenca, moža volikih nacionalnih in kultui1- nili zasug, ki je predaval tudi že v Celju in sicer na ,Ljudskem vseuci- lisßu 1. 1931. Gosp. minister dr. Ku- kovec je uvodoma očrtal l'azvoj po- Jitičnega življenja Slovencev, ki se pričenja I. 1848., ko je bil postavljen prvi slovenski politißni program zodinjene Slovenije. Omenil je iliri- j zem, ustavnc borbo v Avstro-Ogrski, oi'isal vlogo in delo slovenskih pred- stavnikov v dežclah in državi, nato tahore, ki so mase našega näroda pri- dobile za program, katerega uresni- čenje naj nudi Slovencem jezikovne, kulturne in gospodarske dobrino. Po dobi narodne sloge je cepitev naroda po svetovnem nazoru v politicno slranke izsilila mobilizacijo vseh sil, kar je bilo v mnogih pogledih zeio koristno. Stalno se isßejo vezi s lir- vatskim in srbskim jugom, s slovan- stvom sploh. V Avstro-Ogrski je vsa- ka borba za enakopravnost z Nemci in Madžari brezuspešna. Uvedha splošne, tajne in onake volilne pra- vice pospešuje razpad države. V de- hati je trialistična državna ureditev, prohlemi so naßeti, pogledi najhoij- ših Slovencev gredo na jug. Leto 1914. postavlja Slovence v najtežji položaj, sili jill, da se bore proti last- ni koristi, vendar se mnogokje in tu- di z žrtvami oßituje, da hoßejo Jugo- slavijo. Pred koncem vojne je vse ljudstvo enodušno v volji po jugoslo- venski državi, ki v njej postanemo državni narod. Ta država je tudi ])lod prizadevanj najplemenitejših Slo- vencev, zato se hoßeino vselej in po- vsod po svoji nacionalni volji in vc- liki kulturni moßi soodloßilno udej- stvovati v vodstvu države. Predava- telju, ki je bil sam med graditelji Jugoslavije, se je zahvalil g. predsed- nik, ki so se mu v aplavzu pridružili tudi prav stevilni navzoßi. Prihodnji ponodeljek in torek bo predaval univ. g. dr. II a u ]) 1 m an iz Zagreba o Ev- ro])i lota 1914. c Otrokom tople obleke za zimol Kakor pred vsakim božičcm, se drž. krajevna zasßita dece in mladine v Celju tudi letos živaimo pripravlja na akcijo za. hozißnico, pri kateri se vsako leto nekaj sto najbednejsili šolskih otrok iz mesta in okolice ob- dari s toplo ohleko in ohutvijo. Di'z. krajevna zaščita dece in mladine ze od leta 1919. prireja božičnice za rev- ne učence tukajšnjih osnovnih šol in obhaja letos 15-letnico to dobrodelne akcije. V mestu, zlasti pa v okolici, v izrazitem delavskem predmestju, je mnogo siromašnih otrok, ki nimajo najpotrebnejše obleke za zimo. S sredstvi, ki jih dajejo odhoru vsako leto na razpolago banska uprava, celjska niestna in okoliSka občina, tukajžnji denarni zavodi in posa- mezni dobrotniki, so organizira vsa- ko leto Sirokopotezno zasnovana al<- cija. Ohrnili smo se s prošnjo na na- še stare dobrotnike: bansko upravo, obe občini in denarne zavode, ßetudi vemo, da so fondi za siromašno deco ßedalje slabže založeni, a trdno smo proprißani, da homo kakor vedno, tudi tokrat uslišani, saj zaščita hud- no .skrhi za zdravstveni prospch na- še mladine. Pa tudi obßinstvo se že sedaj ]>rosi, naj pridno prispeva, ko homo pobirali prispevke za bozißni- co. Vsak naj daruje po svojih premo- ženjskih prilikah. Kajti vse kaže, da bo potreba v letošnji zimi velika, kei1 ho hrezposolnost najbrž še hujša iiego doslej. Ubogi otroci pa nimajo obleke. Nujna potreba je, da za zimo obleßemo in obujemo najrevnejSc šolske otroke. — Odbor. c žetev smrti. Na praznik Vsoh svetih je umrl v Gaberju (Marihor- ska cesta 24) v 48. letu starosti zna- ni sodavißar in posestnik g. Alojzij Baldasin. Pogreh splošno priljuhlje- nega pokojnika ho v soboto ob 1(>. iz- ! pred hiše žalosti na okoliško poko- ' pališče. Istega due je umrla v Celju j (Cankarjeva cesta 11) v starosti 78 I let zasehnica ga. Mari ja Presingerje- j va, mati soproge sreskega šolskega ¦ nadzornika ge. Pestevškove. Pokoj- j nico so prepeljali na Vransko. V so- boto je umrl v Gaberju 70-letni An- drej Kastelec, kočijaž pri industirijeu g. A. Westnu. V celjski bolnišnici je umrl v soboto G-letni posestnikov sinßek Franc Napotnik iz Tepanja, v nedeljo 46-letna dninarica Erna Mik- šetova iz Gaberja pri Celju, v ponede- ljek pa je umrl 1 leto stari sin- ßek kočarja Roman ZidanSek od Sv. Uršule pri Dramljah. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! c Umrli v Celju in okolici. V^ okto- bru je umrlo v Celju 23 oseh (4 v me- stu in 19 v javni bolniänici), v oko- liški obßini pa 9 oseb (5 moških in 4 ženske). c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico je preložen od G. t. m. na torek 13. t. m. ( članske izkaznice JNS za ßlan- stvo mestne organizaeije se dobijo v «lev. (59. »Nova Doba« 2. XI. 1934. Stran 3. pisarniškem tajništvu v Zvezni tis- karni. Prosimo članstvo, da jih dvig- ne. Cena 1 Din. c Celjsko pevsko druStvo ima ied- ne vaje prihodnji torek za ženski, v M'edo za moški in v petek za mešani zbor. Nocojšnja vaja odpade zaradi obolelosli pevovodje. c Tujski promet. V oktobru je ob- iskalo Celje 1.155 tujcev (nasproti 1.134 v letošnjem septembru in 1.117 v lanskem oktobru) in sicer 915 Ju- goslovenov in 240 inozemcev, mod iemi 142 Avstrijeev, 34 Cehoslovakov. 28 Nemcev, 18 Italijanov, 8 Madžarov, po 3 Musi in Poljaki, 2 Švicarja tor po 1 Franeoz in Anglež. c Delovni trg. Pri ekspozituri jav- ne borzc del a v Celju se je od 21. do 31. oktobra na novo prijavilo 77 brezposelnih (58 moškili in 19 žensk), delo jo ])ilo ponujeno za 17 oseb 1,8 moških in 9 žensk), posredovanj jo bilo 14 (za 2 moška in 12 žensk), od- potovalo je 24 oseb (12 moških in 12 zonsk)), odpadlo je 32 lnoskih. Duo .'31. oktobra je ostalo v evidenci 240 brezposelnih (207 moških in 33 žensk) nasproti 233 (195 moškim in 38 žen- skam) due 20. oktobra. Delo dobijo: 3 Cevljarji, 1 mizar, po 2 služkinji in kmečki dekli ter po 1 kubarica k orožnikom in natakarica. c Sestanek interesentov, ki se na- meravajo udeležiti tečaja o socialni ekonomiji l>o v sredo 7. t. m. ob 19. v društveni sobi coljskega Obi'tncga (loma. Na tern sestanku bodo t.ečaj- niki izvedeli vse podrobnosti o tern tečaju, ki bo takoj otvorjen. Zato naj se vsi sigurno udeleže sestanka, na katerem se bodo po možnosti upn- števali tudi predlogi. Samo nekaj dni nas še loči od tega važnega gospo- "darskega tečaja, ki ga priredi celjski pododbor Druwtva absolventov drž. trgovskih Sol /a rtravsko banovino. Nadejamo se, da bodo tudi naši pri- dobitveni krogi podprli naSa strem- Ijenja s tern, da bodo priporocali obisk tecaja tudi svojim nameščen- eeneem. — Odboi1. c Mestno poglavarstvo v Celju po- aiva vse rezervne oficirje, ki .nima.jo »Polsetnike«, da so eimprej zglasijo im mostiioni ])ot>lavjii'stvu. c Mestni ubožni svet celjski je pro» jel od Ivi'dke Hauke in Stroinigg v Šoštanju 200 Din namosto venca na grob ge. Ele Wosolmaggove, od g. direktorja Petzivala v Tropavi pa 50 Din namesto venca na grob ge. Mari- je Sueherjeve. Najiskrenejša hvala! ( Restavracija »Lisce« (Petriček). V nedeljo izvrstno doniaee koline. c Žalni papir in kuverte za tirade, pisarniške potrebščine, svilen in krep-papir priporofa po ugodnih (v- nali K. Goričar vdv., Celje, Kralja Potra o. 7. Knjignma in veletrgovinn s papirjeni. c Dijaški kuhinji v Celju je dam- vala ga. Kiči Ma\ orjova. v Nošianju 100 Din v Anectov spomin. c Gasilski četi v Celju je daroval Irgovoc g. T. Jellonz v Celju 100 Din namesto venca na grob gospo Klo Wosehnaggovo. c Nočno lekarmiško službo ima oi! sobote 3. do pctka 9. t. m. lekarna »Pri oi'lu« na Glavnem trpu. c Gasilska in reševalna Seta Celje. Gasilsko službo ima od nedelje 4. do sobote 10. t. m. I. vod, reševalno IIT sknpina, inspekcijsko namestnik po- veljnika g\ Kališnik. c Kino Union. Petek 2. in sobota 3. t. m.: »Ob osmih zvečer«. Zvočna opr- reta. Predigra /vorni lednik. Mozirje. Sejem, ki je vsako loto na dan sv. Lukeža 18. oktobra v Mozir- ju, je bil zaradi svcčanega pogreba ViteSkoga kralja Aleksandra I. Uedi- nitelja preložen na soboto 3. t. m. Sport Svečana zaobljuba celjskih nogometašev V nedeljo 28. oktobra ob 14.15 so se zbrali pred garderobo SK Celja na Glaziji funkcijonarji Okrožnega od bora LNP in vseh celjskib nogomet nib klubov, sodniki in verificirani nogometaši tor vclika množica spor- tu naklonjenega občinstva. Nad vlio- dom na Glaziji so bile na pol droga izobešene državna in klubova, v sre- (li pa žalna zastava. Na zunanjem hodniku garderobo je bila namešče- lAa slika blagopokojnega kralja, ob- dana z zelenjem in Črnino. Najprej je bil j-adijski prenos iz Zagreba, ob 14.30 pa je nagovoril zbrano nmoži- oo predsednik Okrožnega odbora i>. Andrej Svetek takole: »Dragi sportni tovariši! 9. oktobi'a nas je iznenada zadeia tužna vest, da je Viteški kralj Ale- ksander I. Uedinitelj podlegel moi'il- čevim kroglam v Marsoilleu. Ko si no se zavedli, da je ta straSna vest res- nična, smo tudi žele prav douineli velikanski ponien misije, ki jo jo vr- šil blagopokojni kralj. Ko je po žrtvepolnem prebodu ])io- ko albanskih gora todanji regent Aleksander z junaško srbsko narod- no armado in jugoslovenskimi divi- zijami na sivili brdih Kajmakčalana po strašnih žrtvah izsilil pohod v podjarmljeno domovino in s tern ute- ineljil naše narodno in državno edin. stvo, je v njem dozorela velika nn- sel poslanstva miru, v katerem naj si težko preizkušeno jugoslovensko ljudstvo zaceli svoje rano in z mi- rovnimi sredstvi dvigne svojo inu- I'alno in materijclno civilizacijo. Zvest iticji miru, ki se je porodila iz težkib preizkušenj s krvavih po- Ijan, je po zasedbi prestola zvesto in uspcšno iskal sredstev, ki naj bi okrog in okrog naše države našla zaveznikov mini in pospeševateljov ljudskega. blagostanja. Pomirjenjc Balkana, pomirjenje Srcdnje Evrope so bila velika načela njegove mod re državne politike. In v tej misiji jc padel! Padel kot predstavitelj našega državnega in narodnega edinstva, ki nudi edino garancijo naše nacionalne avobodo, in padel kot apostol miru, ko je baš pi'inasal v zavezniško Francijo svo- je dragoceno sodelovanje za pomir- jenje še onih predelov Evrope, ki so si še dotedaj stali nasproti v sovraž- nem afrontu. Zgodovina bo presodila, katerenm izniod obeli kraljevih stremljenj je l)ila prizadeta vočja škoda, Ali inii'U in pomirjenju Evrope, all smo pa utrpeli večjo škodo mi državljani Ju- goslavije, ki smo videli v njem v prvi vrsti svojega TTedinitelja in garanta naše državne in nacionalne neodvis- nosti. Mrke, temno siJe, ki so O7'ganizira- le in s))]'ožilc sini'lonosne strele v A'lai'seilleu, so se zarotile })roti ol)o- jemu: proti pomirjenju Evi'ope in proti našemu državnemu edinstvu. Zato jo ki'alj-Mucenik še v posled- njoni sinrtnein trenutku, spoznava- joč v predsmrtnem navdahnenju pi-o- tehtal sile, ki so se zarotile proti oksi- stenci in rasti na.šega nai'oda, ter (lahnil svojo oporoko: Cuvajlo Jugo- slavijo! Naša mlada generacija sprejema. l,o muCenizko oporoko in se zaklinja, da ])o /, vsein svojim delovanjem in ho- tcnjem zasledovala vedno in j)ovsod oilj obi-ambe našega narodnega in (iržavnega edinstva. Kadar bosta ti dve vpi-aganji postavljeni pi'ed pre- izkušnjo, no bomo po/nali med seboj i.ikaki'snili razlik, ne zgodovinskih, no kulturnih, no sooialnib, teniveK boino kakor on mož bianili svoje prirodno pravo in nedotakljivost na- še s toliko krvjo in mučenižkimi žrtvaini posveCeno zemljo. Kot tvor- ci miru, kuliure in blagostanja smo po veliki oporoki našega kralja-Mu- oonika jn'ipravljeni v plemeniti tek- mi z vsemi n.irodi tekmovati za ustvarjanje kulturnih dobrin vsoga človeštva. On im temnim silam, ki ))i hotele razdvojiti nam državo in nas palmiti v nacionalno suženjstvo, pa izjavljamo, da bomo branili te sve- ti11jo z vsemi sredstvi in proli vsa- komur.« Množica je počastila spomin blago- pokojnega kralja s klici »Slava«!, novernu kralju Nj. Vel. Petru II. pa je vzkliknila »Živel!«. Sledil je pre- nos govora predsednika JNS iz, Beo- grada, nato pa so se vsi nogometni funkcijonarji, sodniki in nogometaši sveCano zaobljubili novemu kralju. foe* ttfi dutk m ptania / SK Celje : SK Atletik 5 : 0 (2 : 0) Ob 14.50 se je pričela nogometna tekma med SK Celjem in SK Atletiko v koi'ist fonda Viteškega kralja Ale- ksandra I. Uedinitelja. Tekmi je pri- sostvovalo okrog 500 gledalcev. Mo- štvo SK Celja je zasluženo zmagalo v reizmcrjii 5 : 0 (2 : 0). Tekma je bi- la živahna in zanimiva. Celjani so bili tehnično ill kombinatorno boljšo moStvo in so bili povečini v premoči. Zadnjih 25 minut so igrali samo z 10 igraCi. Atletiki so igrali požrtvoval- no, njihov napad pa je bil neenoten. Goli za SK Celje so padli v 18. in 20. minuti prvega ter v 25., 37. in 41. mi- nuti ilrugega polčasa. Cetrti gol je zabil Mai'ic, vse ostale pa Ahtik, ki | jo dobi'o izrabil lepo servirane žoge. Koti (! : (i. Tekmo je sodil g. Rein- precbt objektivno, a premalo sti'ogo. V 9. minuti prvega polčasa so vsi igrači in gledalci počastili spomin blagopokojnega kralja z enominut- nim inolkom. I Dve zanimivi nogometni tekmi bosta v nedeljo 4. t. in. na celjski Gla- ziji. Ob 10.30 dopoldne sc bo pričela na Glaziji drugorazredna prvenstve- na tekma med SK Olimpom in SK Atletiko, ob 14.30 pa podsavezna pr- venstvena tekma med SK Celjem in ISSK Mariborom. Tekmi bosta goto- vo zelo nai)n1i, zlasti pa bo zanimiva. popoldanska tekma. IMoštvo SK Celja bo moralo napeti vse sile, če bo lio- telo doseči Pasten l'ozultat. Gospodarstvo XIV. poročilo Hmeljarskega društva za dravsko banovino ŽALEC, 30. oktobra. Od našega zadnjoga poiočila je na- stalo bolj mirno nakupovanje. Dosiej je prodanih že 75% letoSnjega pri- delka in .sicer v obsegu od 15 do 35 Din za kg. Hmeljarji se zanesljivo nadejajo izboljšanja nakupovanja. V Javni hmeljski oznamovalnici je bi- lo doslej signiranih 1740 bal po 160 kilogram ov. g Znižanje obrestne mere in pove- čanje kreditiranja. V želji, da se v današnjih težkih gospodarskih raz- merab kolikor mogoče olajša položaj dolžnikov Zanatske banke, je uprav- ni odbor banke sklenil, da ta obrt- niška institucija poCenži s 1. okto- brom t. 1. svojim dolžnikom zniža obrestno mero ocl 11 na 10% % in od 8K da 8%. Tudi pri podeljevanju kredita nudi zavod večje ugodnosti nego doslej. Vsi novi sklepi so bili odobreni od ministrstva za trgovino in inrtustrijo. Za vse podrobnejše in- Jormacije se labko interesenti infor- mirajo pri podružnici zavoda v Ljub- ljani, Gajeva ul. 6, ali v Celju pri cen- zurnem odboru pri Drugtvu jugosl. obrtnikov v Razlagovi ul. G. — Cen- zurni odbor. g Takse za kreditne knjizice. Mi- nistrstvo financ je ugotovilo, da ne- kateri trgovci in obi'tniki izdajajo svojim odjemalcem na debelo, to je preprodajaleem, namesto računov, taksiranili po točki 1. T. Br. 34 taks- ne tarife kreditne knjižice, taksirane ])o točki 3. T. Br. 34 taksne tarife in točke 7. taksnega in pristojbinskegn pravilnika. Kreditne knjižice se sme- jo izdajati sail«) strankam neposred- nim konsumentom, dočim se morajo vsem osebam, ki i blagom kupCujejo, izdati za to blago predpisno taksira- ni računi. g Svinjörejci, živinorejci! Opazit sonl voč slučajev zastrupljenja pri svinjah \\\ govedi. Znaki: Običajno norinaliiM temperatura, le redko po- višava do 40° C in črez. Zadnje noge del no all c.clotno ohromelc, tako da živali v /-adnjem delu telesa zanaša. Gobec, giava, ušesa mrzla, sinje-siv- kaste bai've, pri obtipavanju trebuš- nih organov odraz bolečin. V presled- kib odklanjajo brano, nato pa zopet l>opoln tek. jVlnogokrat bruhanje. Vz- rok: zastrupljenje z oksalno kislino; ki je v veiikih nmožinali v listih pe- so (runklja) ter v buCah. Pri prvem ])ojavu tftmu sličnih znakov takojš- uje ])renehanje hranjenja z runklje- virni listi in bučami, ter dati močna odvajalna sredstva. Priporoča se ve»> ja množina jedilne sode, če pa te ni, večja množina kuhinjske soli. — Maksim I'1. Siibar, sreski vet. res. v Celju. s Žene na dosmrtno ječo obsojenih se lahko vnovič poročijo. Država Newyork je izdala nov zäkon, po ka- terem se ženi, katere mož je bil ob- sojen na dosmrtno ječo, ni treba dati ločiti, inarveč se lahko zopet poroCi, če to želi. Dosmrtno ječo isto- vetijo torej s srnrtjo. Stran 4. »Nova Doba« 2. XL 1934. Štev. 69. Meblovana soba separirana, centralna kurjava, se takoj odda v vili v Celju, Jenkova ulica 3. Odda se lepa, solčna prazna soba s predsoho primerna tudi za pisarno. — Vpraša se v flleksandrovi ulici 4, II. nadstr. Sprejme se gospodična ali dijakinja v lepo zračno sobo s hrano ali brez, v Celju, AškerČeva ul. 7, visoko prit- ličje, levo. Solske potrebščine v veliki izbiri po nizkih cenah kupite pri tvrdki Franc Leskovšek Celje, Glavnl irg 16 Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Rupuje Inpro- doja devize In valute Izdaja nverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoČi račun ter nadl za nje popolno var» nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Ure Din 40"— nikel anker remontoar Din 58'— ista lepo gravirana Din 130'— tula posrebrena Din 138'— zapestna Din 60'— navadna budilka Din 55"— navadna stenska ura Din 235'— stenska ura s kukavico Novost: ure brez kazalcev Din 78'— žepna Din 124"— zapestna f* TRGOVSKI-DOM JtonpekL -^^P%mA- PERILÄ • in ¦ OBLEK Po nlzklh cenah Vam Trgovskl dom Stermccki nudi Se razuc obcske, datnske In moSke verižice, prstnne in drugo zlatnino. V globoki žalosti naznanjamo, da ]e naš predobrl soprog, oCe in stari oče, gospod Alojzij Baldasin sodavlčar In posestnik danes ob pol 7. uri po dolgem trpljenju previden s tolažili sv. vere v 48. letu starosti v Gospodu priminul. Pogreb dragega pokojnika bo due 5. novembra 1934 ob 16. uri pop. \z hiše žalosti na okoliško pokopališče v Celju. Sveta maša 2adušnica za blagim pokojnikom se bo brala v pone- deljek, dne 5 t. m. ob pol 7. uri v celjski župni cerkvi. Prosimo tihega sožalja. CELJE, dne 1. novembra 1934. Žalujoča rodbina in ostalo sorodstvo* Ali ste že poravnali f naročnino * Krasna nova jedilnica \z orchovih korenin se proda po zelo nizki ceni. Tomc, Celje, Slomškov trg št. 1. Izbiro novega pohištva In stolov v trpcžni izdelavi, po ugodnih ce- nah dobite pri tvrdki BaumgartnerMarija, Celjc, Cesta na grad 47 (5 minut od ko- lodvora). Gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika, s€ iščc za takojšnji nastop službe v Celju. Po- nudbe na upravo »Nove Dobe« pod značko »Najkasneje do 3. XI. 1934, 2. ure pop.«. Odda se na Cankarjevi cestl St. 4 lep lokal v najem. Vpraša se pri Ljudski posojilnici v Celju. Učilišče za damsko krojaštvo Otvorila bom večerni zasebni tečaj za pri- rczovanjc, oblikovanjc in obdelovanje v damskem krojaštvu. Prijave sprejemam do 15. novembra vsak dan od 13.—15. ure. Deniša Josipina, modni atelje Celje, Razlagova 8. , Stanovanje lepo, solnčno, enosobno s kuhinjo in priti- klinami se takoj poceni odda. Nova vas 43 pri Celju. Coljo Za kresilo Telefon 245 Franjo DoRžan kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Pravzemn vsa v zgora| navedcn« stroka jpada|oJa dela in popravlla — Cen« imarna — Postrežba točna in solMaa Za solo kupite knjige in vse druge potrebščine pri K.Goričar vdv., Celje, Kralja Petra c. 7 Knjigarna in veletrgovina s papirjem Velika izbira! Nizke cene! PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE c E a j E prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ga na knjižioe in tekoči račun*lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- öe posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Ustanovljena lela 1864. Pod stalnlm državnim nadiorstvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (w lastni palaöi pri kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso davčno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Bado PedidkT— Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Oetlna. ~ Oba v Celju.