Izdaja Tovarna emajlirane posode Celje vsakega 1. v mesecu. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Ured- ništvc Celje, telefon št. 25-25 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska ČP »»Celjski tisk« v Celju leto vi - Štev. 10 W Ce lie 1 nnvpmhrn 1 Celje, 1. novembra 1962 felASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE C E L J E Í Septembrski primer pod povečevalnim steklom -Qli proizvajamo s polno zmogljivostjo ? Vsi smo bili prepričani, da Rezultati tega ukrepa od nas kolektiv dela s skrajno izkoriščenimi možnostmi, pa kljub temu ne dosega plana proizvodnje. Na osnovi tega je bil znižan letni plan proizvodnje v avgustu mesecu. V septembru bi znižani plan po vsej logiki morali doseči, toda dosegli smo ga manj kot 100 % in to skoro vsak dan, kar nam potrjuje naslednji pregled doseganja plana po količini in vrednosti: Datum Po količini v % Po vrednosti v % 1. 106 95 3. 78 69 4. 110 92 5. 102 93 6. 95 93 7. 101 96 8. 89 96 10. 82 76 11. 83 86 12. 94 93 13. 92 90 Dne 13. septembra popoldne je zasedala skupščina podjetja, na kateri so ob-‘ ravnavali doseganje plana proizvodnje. Razprava je pokazala, da plana ne dosegamo in da je treba podvzeti energične ukrepe pri reševanju posameznih vprašanj. Na osnovi tega sklepa sc. bili posamezniki v proizvodnji osebno zadolženi in odgovorni za izpolnitev kol-činskega plana v svoji ekonomski enoti. Kolektiv smatra, da je bila osebna zadolžitev korak naprej in pozitiven ukrep v boju za izpolnitev nalog, postavljenih v družbenem planu. Seveda se je smatralo, da so za sprejetje takšnih ukrepov obstojali vsi materialni pogoji v proizvodnji. 14. septembra dalje so: s >§ % g 'S O c 3 tJ .o rt o,° o © o" U & f» 04 > > 14. 102 100 15. 98 100 17. 103 103 18. 110 104 19. 107 108 20. 103 102 21. 123 112 22. 110 107 24. 102 105 25. 97 91 26. 119 118 27. 106 103 28. 96 96 29. 148 138 Torej: do zasedanja skupščine smo dosegali plan povprečno dnevno 93 do 94'%, po sprejetih ukrepih pa smo dosegli plan v dnevnem povprečju 108 do 109 %. V prvih dneh oktobra se je situacija glede izpolnjevanja količinskega plana mahoma poslabšala in je v povprečju doseganje 'plana do 8. 10. 1962 padlo na 95 do 96 % dnevno. Vprašujemo, ali za mesec oktober ne veljajo več na skupščini sprejeti ukrepi in obveze za izpolnjevanje proizvodnega plana? Ali bo morala skupščina zasedati vsak mesec samo zato, da bo izailila obljubo posameznikov, da bo plan izvršen? In končno, ali ni skupščina že sprejela in potrdila proizvodni plan, ki naj velja kot zakon podjetja, katerega bi morali spoštovati in izpolnjevati vsi, brez posebnih obljub za vsak mesec posebej! DA-Mp SPREMENJEN DELOVNI CAS ZA VODILNE DELAVCE Upravni odbor je na eni izmed svojih sej temeljito razpravljal o deljenem delovnem času za vodilne delavce v podjetju. Ugotovil je, da so vodilni delavci redko na svojih delovnih mestih v popoldanskih urah in so zaradi tega čestokrat zastoji v proizvodnji. Sklenili so, da naj vsi vodilni delavci v podjetju delajo od sedmih do dveh in v ponedeljek, sredo in petek od sedemnajste do devetnajste ure. Tako bodo zanesljivo vsaj tri dni v tednu dosegljivi tudi popoldanski izmeni. ZAČETEK RAZPRAVE O PREDOSNUTKU NOVE USTAVE Tovarniški komite Zveze komunistov je organiziral v dneh pred koncem meseca predavanja o predosnutku nove ustave v vseh ekonomskih enotah. Predosnutek nove ustave je tolmačil predsednik občinskega komiteja SZDL tovariš Marjan Ravnikar, ki je v predosnutku nakazal predvsem spremembe v primerjavi s prejšnjo ustavo. S tem smo po zaslugi tovarniškega komiteja ZK postali eno izmed prvih gospodarskih organizacij v celjskem okraju, ki so pričele s temeljito predelavo pred-osnutka. Smil (Jejčič SIVI MARMOR cImena junakov u sivi marmor vklesana šepetajo v svet poslušaj ta šepet prežet s ponosno bolečino ali čutiš v njej domovino Več konkretnega političnega dela NEDVOMNO JE PRAVILNO IN POTREBNO, DA NASE OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV PO EKONOMSKIH ENOTAH RAZPRAVLJAJO O RAZNIH GOSPODARSKIH PROBLEMIH V PODJETJU, O KADROVSKI POLITIKI TER RAZNIH VPRAŠANJIH STROKOVNEGA ZNAČAJA. V NJIHOVI DEJAVNOSTI JE ZASLEDITI MNOGO TEH VPRAŠANJ DO KATERIH ZAVZEMAJO DOLOČENO STALIŠČE. MNOGO RAZPRAVLJAJO TUDI O DELAVSKEM SAMOUPRAVLJANJU TER UGOTAVLJAJO DOLOČENE POMANJKLJIVOSTI. Nekatere organizacije ugotavljajo, da sklepov organov delavskega samoupravljanja ne izvajamo, da zapisnikov teh organov ne prečitajo, da višji organi delavskega samoupravljanja ne u-poštevajo mnenje nižjih in podobno. Nedvomno so v nekaterih primerih ugotovitve objektivnega značaja in ravno v takih konkretnih primerih bi morali komunisti zavzeti enotnejše stališče ter napake predočiti v konkretni obliki tako kot se pojavljajo in dajati predloge, da se delo izboljša in odvija v pravilni politični smeri. Za dosego uspešnega političnega dela v tej smeri je potrebno, da komunisti poznajo bistvo določenega vprašanja tako iz političnega kakor tudi iz družbenega aspekta. Glede tega pa je razbrati sledeče ugotovitve nekaterih osnovnih organizacij: »Mnenje vseh članov je, da nismo še dovolj preštudirali material IV. plenuma in se ne moremo globlje spuščati v diskusijo.« Tako so tovariši samokritično ugotovili, potem pa so razpravljali o tako važnem vprašanju kot je delavsko samoupravljanje v širšem smislu. Ker so sklepi IV. plenuma CK ZKJ politična smernica naše družbene dejavnosti upajmo, da bodo tovariši te sklepe res dobro preštudirali in da v prihodnje ne bodo na sestanku več ugotavljali, da jih niso oziroma, da jih niso dovolj. V preteklem času skoraj ni bilo sestanka na katerem niso osnovne organizacije razpravljale o kadrovskem vprašanju. Iz razprave je zaznati veliko objektivnost in prizadevanje celotne organizacije, da bi se izpolnili družbeni pogoji naše celotne kadrovske politike. Popolnoma skladna ugotovitev skoraj vseh osnovnih organizacij, ki so načele to vprašanje s sedanjimi družbeno-političnimi pogoji razvoja kadrovske politike je, da se morata odvijati skladno z razvojem podjetja v tehničnem, komercialnem in socialnem smislu. Zvedeli smo, da pripravljajo strokovnjaki nekaterih podjetij naše branže poseben elaborat, ki bi naj nakazal možnosti sodelovanja med proizvodnimi podjetji naše stroke. To poslovno združenje bi zastopalo podjetja pred državnimi upravnimi forumi. V elaboratu bodo nakazane možnosti za nekatere skupne strokovne službe kot so: skupina nabavna služba za uvoz in domače tržišče, skupna služba, ki bi raziskovala tržišče, skupna služba priprave dela, ki bi imela posebno nalogo zastran organizacije specializacije posameznih poslovnih kooperantov, služba planiranja investicij in naposled enotno nastopanje na tujem tržišču. Velja poudariti, da bodo to nalogo prevzele službe v tistih podjetjih, Čestokrat, tako ugotavljajo osnovne organizacije, je zlasti socialno vprašanje našega delovnega človeka zanemarjeno, kar je posledica trenja med posamezniki ali skupinami. Ta zanemarjenost izhaja iz nepoučenosti ne samo vodilnega kadra, temveč tudi vsakega posameznika. Še vedno je zakoreninjena miselnost, da obsega socialno vprašanje le nižjo stopnjo materialnega stanja posameznega (Nadaljevanje na 7. strani) kjer imajo zanjo potrebne kvalitete. Prav gotovo se bo vsakdo vprašal, česa se lahko nadejamo od tega poslovnega združenja? Predvsem pocenitev proizvodnih stroškov in s tem tudi znižanje cen izdelkom, kar bi zagotovilo lažji in večji izvoz ter boljšo in cenejšo prodajo izdelkov na domačem trgu. To je poleg vseh koristi združenega poslovanja osnovni motiv z naglašenim ekonomskim epilogom. Zvedeli smo «tudi, da so ti podatki kakor tudi elaborat, ki ga pripravljajo, le osnova, nekakšen osnutek ključnih problemov, na osnovi katerih bi naj pričeli konkretnejši dogovori. O tem bodo morali izreči zadnjo besedo prav proizvajalci v svojih samoupravnih organih. V. Smeh INTEGRACIJA v naši stroki? Četrti plenum ck zkj je dal v svojem delu integraciji POSEBEN POUDAREK. INTEGRACIJA NAJ ZAGOTOVI MODERNIZACIJO PROIZVODNJE, DELITEV DELA, POCENITEV PROIZVODNE TEHNOLOGIJE, SPECIALIZACIJO IN PODOBNO. INTEGRACIJA NAJ BO KORAK K VEČJI EKONOMIČNOSTI PROIZVODNJE. Razvoj proizvajalnih sil, krepitev delavskega samoupravljanja in drugi pogoji v našem dinamičnem gospodarskem življenju, so poslednji čas uveljavili poslovna združenja, kooperacije in druge oblike integracije med posameznimi proizvodnimi podjetji. Izkušnje na tem polju so pokazale, da je prav v integraciji in v vseh oblikah sodelovanja med podjetji iskati pot k večji proizvodnosti, velikoserijski proizvodnji in specializaciji proizvodnje s ciljem, ki naj zagotovi pocenitev industrijskih izdelkov in večjo ekonomičnost proizvodnje. E^afiihec. PROBLEM STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI PROBLEM STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA DELO ODNOSNO DELOVNA MESTA V GOSPODARSTVU, SMO DOSLEJ RAZLIČNO OBRAVNAVALI. V TEM POGLEDU DOSLEJ NIMAMO SE NEKIH ENOTNIH PREDPISOV. NA STROKOVNO USPOSOBLJENOST ALI KVALIFIKACIJO SO NA ENI STRANI VEZANE RAZNE PRAVICE IN UGODNOSTI, DO KATERIH JE UPRAVIČEN DELAVEC NA PODLAGI DELOVNEGA RAZMERJA, NA DRUGI STRANI PA NASTAJA TUDI VPRAŠANJE RAZNE ODŠKODNINSKE IN CELO KAZENSKE ODGOVORNOSTI ZA DELAVCA IN PODJETJE V ZVEZI Z VPRAŠANJEM STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI Ce pogledamo obdobje od 1950 do 1957 leta, se je ¡> i1 <» »> i» d i» d d \ d d d d d i d i» i» d d i' d \ 1 Naši bralci se še gotovo spominjajo obvestila, ki je bilo natisnjeno na straneh našega glasila in je vabilo vse tiste, ki bi želeli očala, naj se zglasijo v naši obratni ambulanti. Našemu zdravstvenemu osebju je namreč uspelo dobiti pristanek specialista za očesne bolezni, dr. Jurka, da bo opravil pregled v naši ambulanti, s čemer bi največ pridobili naši delavci, ki bi se na ta način izognili večmesečnemu čakanju in dolgim vrstam v Zdravstvenem domu. Na razpis se je priglasilo nekaj nad osemdeset članov našega kolektiva, katere so razporedili v dve skupini, ki bi naj bili pregledani v dveh nedeljah, ker je dr. Jurko med tednom prehudo zaposlen. Vsakdo od priglašenih je bil s strani naše obratne ambulante pravočasno obveščen kdaj ima priti na pregled. Hkrati je tudi naš zdravnik dr. Stane Petrovič na nekaterih sestankih v podjetju poudaril, naj se zagotovo vsi upravičenci udeležijo pregledov. Prvo nedeljo bi moralo priti štirideset delavcev, prišlo jih je le 17. Kaj je razlog temu, da ljudje niso prišli kljub vsem meram, ne bo verjetno moč nikoli ugotoviti. Znova pa lahko ugotovimo, da so nekateri člani našega kolektiva povsem imuni za vse, čemur pravimo zavest in čut odgovornosti, pa čeprav gre za njegovo osebno korist; v tem primeru za njegovo zdravje. Vprašajmo se, če bodo hoteli naši zdravstveni delavci še kdaj pomagati na podoben način našim ljudem, vprašajmo se, če bodo še uspeli dobiti koga v podjetje? Dokler bomo do takih reči imeli tak odnos — prav gotovo ne ... Selektor Obveščevanje o mladinskih sestankih Že dalj časa ugotavljamo, da nekateri vodilni nimajo razumevanja za mladinsko delo, zato nastaja večkrat vprašanje, če se lahko nek mladinec udeleži mladinskega sestanka med delovnim časom. Tudi o tem je komite že razpravljal in sklenil, da bomo odslej o seji mladinskega aktiva ali komiteja obveščali vodilne, da bodo ti obvestili svoje mladince in jim hkrati dovolili oditi na sestanek. Smatra se, da bo tako manj tozadevnih sporov z nadrejenimi. Opomba uredništva: Pričujoč sestavek smo uvrstili v to številko samo zato, da moremo iz tega potegniti poučen zaključek. Sodimo namreč, da bi se morala mladinska organizacija izogibati sestankov v rednem delovnem času. Če tega ni moč doseči, ker so mladinci zaposleni dopoldne in popoldne, je treba te sestanke sklicati v nedeljo, ali pa vsaj takrat, ko jih je zaposlenih manjše število. Vendar pa naj to ne velja le za mladino! Tudi vse druge organizacije in društva si naj to vtisnejo globoko v spomin. o Uhec. KADROVSKE VESTI NOVO SPREJETI; Ženske: Podgoršek Karolina, Stropnilk Cvetka, Skrabar Terezija, Žolnir Ivana, Golob Marija, Pelko Mihaela, Udovič Olga, Olga, Skrbinek Terezija, Sumrak Tere-Belak Marija, Jeki Rozalija, Pangerl zija, Bukovšek Leo>poldina. Moški: Kramaršek Anton, Čater Roman, Ahtik Pavel, Javornik Vili, Bukovšek Jakob, ing. Žnidarčič Alojz, Štok Jože — usl., Otorepec Adolf, Zorko Marjan, Operčkal Pavel, Št'ngl. Fanc, Pirnat Maks, Čere-nak Avgust, Fidler Jurij, Flis Peter-Franc, Gruber Roman, Grubonšek Jože, Kačičnik Franc, Ropotar Martin, Štrk Marjan, Koštomaj Branko. Potočan Ferdinand, Vidmar Stanko, Klenovšek Jakob, Debeljak Jože, Filej Franc, Tre-bovc Avgust, Žolnir Ivan, Romih Ferdinand, Vešligaj M:rko, Halamič Franjo, Hedl Anton, Racman Karl, Kavalar Srečko, Korošec Herman, Šega Ivan, Inkret Maks, Pogladi fi Pavel, Ivanck Franc. ing. Karner Branko, Peševski Stojadin, Knez Rudolf, Kolar Rudolf, Mirnik Franc, Pešut Ljubomir, Štimolak Jože, Žveglar Ciril, Očko Stanko, Soline Stanislav, Tratnik Alojz, Steble Anton, Kosmač Anton, Koštomaj Ivan, Šulc Franc, Drofenik Janez, Bešenski Vlado. IZSTOPI: Ženske: Koprivšek Silva — potek pogodbe, Strašek Marija — potek pogodbe, Udovič Olga — -odviš. del. sila, Kundiih Silva — spoazumno. Ristič Vera, usl. — sporazumno, Te:čhmeister Ana — anpokoj., Ceh Elizabeta — na prakso v inozera. Moški: Sluga Janko — sporazumno, Smeh Anton — odviš. del. sila, Škvorc Nikola — na lastno željo, Metes Sara — odviš. del sila, Matjašič Karl — k vojakom, Kunej Karl — k vorakom. Rogoz Antun — k vojakom, ing. Nosan Franc — k vojakom, Koražija Feliks — k vojakom, Žlender Miroslav — k vojakom, Novak Anton — k vojakom, Jelovšek Edvard — k vojakom, Pl.cvnik Franc — k vojakom. Križnik Martin — k vojakom, Sušil) Jože, usl. — k vojakom, Nežmah Stje-pan — k vojakom, Polajžer Adolf — k vojakom, Bincl Ivan — k vojakom, DobovičniJc Edi — k vojakom, Mijošek Stjepan — k vojakom, Leban Ferdo — k vojakom, Ravnjak Vincenc — k vojakom, ing. Šulgaj Viljem — k vojakom. Kajba Željko — k vojakom, Grčar Ciril — k vojakom, Korošec Silvester — k vojakom. Rupert Ivan — odviš. del. sila, Brečko Franc — k vojakom, Kovačič Herman — k vojakom, Žolnir Adolf — k vojakom, Brejc Dominik — k vojakom, Fidle Avgust — k vojakom, Purnat Valentin — k vojakom, Marot M'lan — k vojakom, Mramor Henrik — k vojakom, Turinek Martin — k vojakom, Malinovič Veseljko — k vojakom. Roter Bruno — k vojakom, Reberšak Albin — upokojen, Guček Friderik — k vojakom, Kores Jože — k vojakom, Kužner Anton — k vojakom, Turnšek Mihael — k vojakom, Koštomaj Mihael — k vojakom, M'rnik Franc — odviš. deL sila, Fidler Bruno — k vojakom, Jakob Karl — samdv. zap. delo, Ramšak Franc — odviš. del. sila, Viher Perica — razveljavitev učne pogodbe, Skale Franc — upokojen, Žurbi Franc — sporazumno, Bornšek Ferdo — odviš. del. sila, Kolenc Rudolf — k vojakom, Kršlin Jože k vojakom. Rozer Anton — sporazumno, Prezelj Rudolf — upokojen, Goved ič Leopold — odv"’š. del. sila, Pangerl Franc — nad. študija, Dorn Viktor — nad. študija, Leskovšek Jože — sporazumno. MaliD Jože — invalidsko upokojen, Škornik Jakob — odviš. del. sila, Rojin Ivan — odv\š. deL sila, Popovič Franc — odpoved podjetja, Slemen jak Friderik — samov. zap. delo. Racman Karl — na lastno željo, Murko Viktor — v zaporu. Acman Aloiz — sporazumno, Žnidaršič (Maks) Vinko — samovoljno zapustil delo. POROČILI SO SE: Drev Jože, Juraja Danica, Tifengraber Jože, Prislan Vida — usl., Bizjak Justina — usl., Kroflič Vladimir, Ošep Franc, Jakopina Anica — usl., Vidmar Alojz, Srečnik Ema. Svbanc Alojz, Točaj Marija. Rošer Marta, Borovnik Albin. ROJSTVA: Vidmar Marija — hči Marija, Rogoz Ivanka — hči Tatjana, Pratnekar Gusti — hči Liljana, Vengust Justina — sin Miran, Jandrič Marinka — hči Zora, Veber Franc — sin Miran, Verbič Karl — sin Marjan, Mavrič Branko — sin Marjan. KROMPIR ZA OZIMNICO Komisija, ‘ki jo je .imenoval UO, je tudi letos preskrbela krompir za ozimnico članom našega kolektiva. Ko so zbirali naročila, so delavci naročili 60 ton krompirja. Sindikatu je uspelo kupiti zelo dober krompir na Dolenjskem in na Dravskem polju, ki ga prodajajo po ceni 28 dinarjev za kilogram. VEČ KONKRETNEGA POLITIČNEGA DELA (Nadaljevanje s 1. strani) člana kolektiva ali njegove družine in da je že dovolj, če se tako stanje pri nekom ugotovi, potem se mu nudi določeno materialno pomoč in je s tem zadeva urejena. To mišljenje je skrajno nazadnjaško, škodljivo za družbo in njen napreden razvoj. Naš človek je človek sedanjosti, ki daje socialistični družbi svoj prispevek na delovnem mestu v podjetju in izven podjetja. On je potreben pojasnila na razna vprašanja, ki jih ima v zvezi z delom na delovnem mestu kakor tudi v zvezi z njegovo dejavnostjo v družinskem in družbenem življenju. Potreben je pravilnih tovariških nasvetov, ki mu pomagajo prebroditi razne težave ter odstraniti ovire za dosego svojega življenjskega cilja. Človek mora biti na svojem delovnem mestu zadovoljen in z njim bo tudi zadovoljna njegova okolica. Ce je dosežen ta cilj, potem bo nedvomno dosežen tudi plan in z njim vse družbene obveze kolektiva, nezaželeni kampanjski disciplinski ukrepi pa bodo odpadli. V socialno dejavnost spadajo tudi vzgojni ukrepi, vendar ne morejo biti ti nikdar primarnega značaja, temveč mora biti kazen skrajni rezultat družbene vzgoje. Tako ugotavljajo naše osnovne organizacije ZK in uspeh njihovega prizadevanja bo nedvo- men, če se po tem vprašanju ne bodo pasivizirale samo na ugotovitve. Organizacije posvečajo posebno pozornost tudi mladim kadrom, ki študirajo na srednjih in visokih šolah, bodisi kot redni ali izredni študenti. Ena izmed naših organizacij je ugotovila: »Ko govorimo o novih kadrih, ki so štipendirani na raznih šolah, moramo misliti na to, da jih bomo že sedaj pravilno usmerjali v proizvodnjo, da bodo zanje pripravljena delovna mesta, na katerih se bodo strokovno usposabljali, ko bodo končali šolo ter tako postali dobri strokovni in družbeni delavci v podjetju. Za to mora skrbeti zlasti kadrovska služba, če jo že imamo, ki naj dela v tej smeri v zadovoljstvo posameznikov in družbe.« Našteta so vprašanja o katerih razpravljajo naše osnovne organizacije na svojih sestankih. O teh bi lahko še mnogo pisali, toda za ta sestavek bodi dovolj. Ne bo pa odveč, če omenimo, naj bi bilo delo naših osnovnih organizacij bolj načrtno in dosledno. Sestanek naj ne bo samo zaradi formalnosti, marveč naj bo živ odraz dela organizacije, na katerem se tovariši pogovore o vseh vprašanjih, se zedinijo in potem enotno nastopajo za dosego določenega cilja v politično-druž-beni dejavnosti v podjetju in izven njega. ej V Komunalni banki v Celju smo zvedeli, .kolikšen je bil hranilno kreditni promet do meseca avgusta. Do tega datuma so v celjskem okraju vlagatelji pri-štedili 2,185 milijonov dinarjev, medtem ko so v tem obdobju dvignili le za 1,407 milijonov dinarjev potrošniških kreditov. V celjski občini so zabeležili do kraja avgusta 1,384 milijonov dinarjev hranilnih vlog, potrošniških kreditov pa za 800 milijonov dinar jev. Za celjsko občino so imele naj večji porast hranilnih vlog občine Žalec, Konjice, Laško, Mozirje in Šmarje. V Komunalni banki sodijo, da bi bilo moč v prihodnjem obdobju hranilni promet še pove- čati, .saj so zategadelj uvedli nekatere olajšave za vlagatelje. Mimo rednega ‘delovnega časa, je Komunalna banka uvedla delovni čas -tudi v sredo popoldne. Denarne vloge, naložene v celjski Komunalni banki, je mogoče dvigniti v kateri koli Komunalni banki v državi.in podobno. Tudi poslovanje s hranilnimi vlogami so kar se da poenostavili. Ob svetovnem dnevu varčevanja so pripravili nekaj prireditev, ki bodo poleg republiških, posvečene predvsem mlajšim članom naše Skupnosti. Zategadelj so tudi poklonili IV. osnovni šoli v Celju mladinsko knjižico v vredosti 200.000 dinarjev. -v- TRIBUNA Ob razstavi društva Ljudske tehnike Svet fotografije »Nesmrtna je lepota in resnica ...« Ta moto so avtorji kataloga zapisali ob razstavi, ki pomeni pomemben dogodek in mejnik ne le v društvenih okvirih, marveč tudi v celjskem, saj je minilo deset let, kar so priredili prvo razstavo umetniške fotografije. NEKAJ O PROMETU V TOVARNI Tovariš urednik! Po tovarni so res lepo začrtane poti, a kaj pomaga, ker ne služijo svojemu namenu. Ce pelješ z viličarjem iz skladišča pločevine do radi-atorskega oddelka, moraš biti res pravi žongler ali pa moraš imeti helikopter. Na tej poti so vedno nastavljeni vozički s polizdelki, surova posoda in še razna orodja (kadi). Cesta je namenjena prometu, da se isti prav lepo razvija brez nesreč in posledic. Vozniki viličarjev prosijo merodajne, da pred svojimi oddelki na poti napravijo vsaj malo reda. Pristovnik Marjan Preostane nam dvoje: ali bomo kupili helikopterje, ali pa poskrbeli za red ... VABIMO VAS K SODELOVANJU! Dragi bralci! Marsikdo izmed vas je bil v letošnjem letu na letovanju v Crikve-nici. Prepričani smo, da je bil vsakdo zadovoljen, saj smo naposled vendarle prišli do svojega počitniškega doma. Vendar smo šele na za- četku. Potrebno bo še to in ono urediti in kaj dokupiti, da bo naš počitniški dom postal tak, kakršnega si vsi želimo. Prav zavoljo tega smo se odločili, da pričnemo na straneh našega časnika kar najbolj široko razpravo o tem, kaj bi bilo treba pred prihodnjo sezono še urediti. Prosimo vas, da se oglasite s svojimi predlogi. Prepričani smo, da bodo odgovorni ljudje iz vaše razprave izluščili vsaj tiste umestne pripombe, ki bodo rešljive z majhnimi sredstvi. Upamo, da ko bomo pripravljali material za prihodnjo številko, ne bomo vedeli kam s tolikšnimi sestavki... In še na nekaj bi vas hoteli opozoriti, dragi bralci. »Emajlirec« je vaše glasilo. Vendar to ne bo dejansko toliko časa, dokler ne bo postal sleherni izmed nas njegov redni sodelavec. Dopisujte nam češče. Pišite o vsem, kar zadeva naš kolektiv, naše uspehe in težave. Skratka — »Emajlirec« naj postane zares tribuna našega kolektiva; »Emajlirec« naj pohvali, če je kaj vredno hvale, naj pa tudi graja, če kaj zasluži grajo. Veselilo nas bo, če bomo mogli že v prihodnji številki uvrstiti v časnik tudi vaš prispevek! Uredništvo OB 31. OKTOBRU, SVETOVNEM DNEVU ŠTEDNJE Vsak lettii Varčevanje je pomemben vir denarnih sredstev za vsakega posameznika, za komuno in državo. Podatki o hranilno-kreditnem prometu so podatek o denarnih in tržnih razmerah v komuni. V celjskem okraju varčuje vsak četrti prebivalec. ima hranilno knjižico VONG HONG, MACAO: Morski galeb, srebrna medalja Štirinajst dni so hodili ljudje skozi razstaviščne prostore, štirinajst dni so se naslajali ob svetu fotografije, ki jih je popeljal v vse kraje sveta in jim omogočil videti tisto, kar bi jim bilo morda do kraja življenja prikrito. In prav to je največja vrednost razstav umetniške fotografije, ki so poleg tega še redki kulturni dogodki v našem mestu. Zato sodimo, da bi bilo danes, ko smo priče nespornemu uspehu zadnje jubilejne razstave, nespametno in neprimerno govoriti o prenehanju teh prireditev. Bolj prav bi bilo govoriti o tem, kako bi prihodnje leto spet omogočili Celjanom videti kakovostne fotografije z vsega sveta ob manjših bremenih za naše društvo, ki bi ga v tem primeru morali podpreti pristojni občinski forumi. Naprosili smo zaslužnega člana FKSJ, tovariša Maksa Gliho, naj nam pove svoje misli ob jubilejni razstavi. Ta razstava, nam je odgovoril nestor slovenskih umetniških fotografov, je napravila kot vse dosedanje, silen vtis. Na njej je zaznati tri glavne sile: Jugoslavijo, Avstrijo in Hong Kong. Vse tri so zastopane z najbolj kvalitetnimi deli. Jugoslavija zaostaja po tehniki, zato je pa po motiviki in vsebinski teži fotografij enakovreden tekmec. Ta razstava ne zaostaja za ljubljansko po kvaliteti, čeprav je po obsegu manjša, je končal tovariš Gliha. Od domačih amaterjev sta se na tej razstavi najbolje odrezala Ivo Erhartič in Drago Dolžan, ki sta dobila za svoji deli Stara arhitektura in Osamljen diplomi. -v- KIiNO UNION: 1. do 5. 11. 1962 jugoslovanski »TISTEGA LEPEGA DNE«, komedija 6. do 8. 11. 1962 norveški »LINE« (za mladino do 16 let prepovedan) 9. do 13. 11. 1962 franc, barvni Cs »KLEVSKA PRINCEZA« 14. do 16. 11. 1962 jugoslovanski »PLES NA GRADBIŠČU« 17. do 21. 11. 1962 amer. ‘barvni Cs »ČRNI NAREDNIK« 22. do 26. 11. 1962 francoski VV »VOHUN SORGE« 27. do 29. 1,1. 1962 jugoslovanski barvni »DEŽELA PETIH KONTINENTOV« KINO METROPOL: 1. do 5. 11. 1962 italijanski Cs »MORILEC« 6. do 11. 11. 1962 amer. barvni Cs »ŽIVIM ZA TEBE« 12. do 13. 11. 1962 jugoslovanski »JUNAKI ŠPORTNE ARENE« 14. do 17. 11. 1962 mehiški »NA-ZARIN« 18. do 19. 11. 1962 italijanski »KJE JE SREČA« 20. do 21. 11. 1962 nemški »OZDRAVLJENJE« 22. do 25. 11. 1962 angl. barvni »DOKTOR IN LJUBEZEN* 26. do 30. 11. 1962 franc, barvni Cs »MEC MAŠČEVANJA« o SUtajfiheo Poročam vam en fantastičen štos okoli enega vozička za razvažanje protialkoholnih pijač in podobnih rekvizitov, ki sodijo v mlečno kuhinjo in v eno šolo in otroški vrtec, ne pa v eno razvito fabriško podjetje. Ta štos se je začel nekako pred dvema letoma in se je porodil v eni brihtni glavi, ki je polna novih idej in od katere še lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo več podobnih koristnih štosov, ki bodo zaposlili vse naše strokovne službe in zavzeli celo najpomembnejše točke v eni razpravi na upravnem odboru in skupščini, kjer nimajo nekateri upravljalci niti toliko enega smisla, da se takim sladoledarskim vozičkom celo smejejo, čeprav vedo, koliko študija, najrazličnej- su pokrili s prahom, da bi mu en slab zrak ne škodoval in mu ne napravil ene velikanske škode, kar bi bilo zelo neprijetno, ker bi ga morali dati izdelati znova, načrtov zanj pa nimamo kakor tudi nimamo tehnološke dokumentacije za ene naše piskre. Iz tega se vidi, da smo imeli zato, ker ga nismo razstrelili, eno fantastično srečo, ki nam je prihranila vsaj eni dve leti težkega in zahtevnega dela. Za vse tiste pa, ki se jim zdi, da je dve leti veliko dela z enim takim prevoznim sredstvom pa povem, da so v TAM-u osvajali kamion in ga osvojili v šele treh letih, kar je za celo leto več časa iz česar se najbolje vidi ena naša velika ekspeditivnost. Upajmo, da bodo to moje pa- ših idejnih in operativnih načrtov. sej, sestankov in enega podobnega izgubljenega časa je bilo treba, da se ta naprava pripravi do te fantastične faze, da bo pričela 'poskusno obratovati. Nekateri slaboumniki, ki nikakor nimajo smisla za ene tako resne probleme v naši fabrik[, so se smejali, ko so bila kolesa premajhna in ko smo morali ena večja in primernejša naročiti. Te ene tovariše bi samo spomnil na to, da tudi ameriške rakete niso vedno brez ene napake in jih morajo potlej razstreliti, kar pa v našem primeru ni bilo treba, o čemer so se lahko eni taki tovariši indi-viduomi prepričali v skladišču, kjer smo ga v tem ča- ročilo opazili tudi eni moji novinarski kolegi .in da bodo o tem našem proizvodnem uspehu pisali vsaj toliko, kot so o enem TAM-ovem, kar tudi nedvomno zasluži. Zaenkat še ne moremo poročati o enem voznem redu, upam pa, da ga bodo sestavili že v tem letu, nakar bo voziček lahko pričel obratovati že prihodnjo pomlad. Ko končujem poročilo o e-nem našem velikem štosu, se poslavljam od vas z mislijo na eno veliko in lepo kantino, ki smo se ji zavestno odrekli v prid velikemu in fantastičnemu sodobnemu gostinskemu prevoznemu sredstvu. Vaš Stefan Frakelj IZ ALBUMA n‘4ih fotoamaterjev 7— 2 1 E— 5 b » 8 ■ ■ • H) * ~ 12 to ■ “ ■ ib n (I p 5 25“ ■ 2i _ u 53 2U 25 B Z6 ■ *¿1 ii 29 30 31 32 ■ B " tk 15 36 M impa v MdhjiUminutah VODORAVNO: 1. nasilna smrt, tudi smrt živine; 6. srbsko moško ime; 8. zapora, brana; 9. padavina; 11. sami, izolirani; 14. dva soglasnika; 15. potočna žival; 16. prva in tretja črka; 17. Ober; 19. samoglasnik in soglasnik; 20. kratica za atletski klub. 21. začetnici imena in priimka podpredsednika ZIS; 22. središče vrtenja; 23. ozračje; 25. nada; 26. glavar banovine; 27. osebni zaimek; 29. prodajalna semen; 32. starožidovski kralj, luka v Izraelu; 33. pasjeglavec; 34. prodajalna zdravil, lekarna; 37. samo eden. NAVPIČNO: 1. mesto v Italiji z znamenitim krivim stolpom; 2. ipijača starih Slovanov; 3. violinist; 4. kemični znak za iridij; 5. upi; 6. velika naselja; 7. plačilno sredstvo; 8. tekočina, ki se uporablja pri urezih; 10. kratica železarskega izobraževalnega centra; 12. tema; 13. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja (Beli macesen); 18. naselje; 19. stara orientalska utežna mera; 21. žensko ime; 22. stavbni material; 23. obrti (srbohrvaško); 24. vlečna žival (dvojina); 25. uradna kratica za ZDA; 26. ovčji glas; 28. predlog; 30. zemljepisne karte, ovoji za spise; 31. morska žival (množ.); 35. predlog; 36. števnik. - S V - V nedeljo, dne 7. oktobra t. 1. je bila odigrana prvenstvena nogometna tekma med NK »STEKLAR«, Rogaška Slatina in ŠD »OLIMP«, Celje. Tekma se je končala 3:2 v korist Celjanov. Zelo ostri igralci Rog. Slatine so se požrtvovalno borili, kar se vidi že po doseženem rezultatu. Najboljša sta bila v napadu Ubavič in Šildenfeld, ki sta trikrat zadela v črno. V obrambi pa so bili dobri Hojnik I, Cokliič in Čater. IZIDI NEDELJSKIH SREČANJ NK »STEKLAR« (Rog. Slatina) — ŠD »OLIMP (Celje) 2:3, NK »PARTIZAN« (Zreče) — NK »PARTIZAN« (Konjice) 3:2, NK »PARTIZAN« (Vojnik) — NK »BRATSTVO« (Rogatec) 1:11, NK »PARTIZANJKOVINAR« (Štore) — ŠD »OLIMP« B — preloženo. Po 4. kolu je lestvica takale: ŠD »OLIMP« (Celje) 4 4 0 0 33:3 8 točk NK »BRATSTVO« (Rogatec) 4 3 1 0 21:5 7 točk NK »STEKLAR« (Rog. Slatina) 4 3 0 1 19:5 6 točk NK »PARTIZAN-KOVINAR« (Štore 3 1 1 1 7:11 3 točke NK »PARTIZAN« (Konjice) 4 1 0 3 8:12 2 točki ŠD »OLIMP« B (Celje 3 I 0 2 8:13 2 točki NK »PARTIZAN (Zreče) 4 1 0 3 8:24 2 točki NK »PARTIZAN« (Vojnik) 4 0 0 4 1:32 0 točk NOGOMET MEHANIČNA — Stroj, ključavničarstvo 1:5, EE 7 — OSTALIM EE 1:1, MEHANIČNA, poročeni — neporočeni 2:2. NK »PARTIZAN« Konjice — ŠD »OLIMP« 0:3 p. f., ŽNK »CELJE« — ŠD »OLIMP« 3:2, NK »PARTIZAN« Vojnik — ŠD »OLIMP« B 4:4. v Pismo iz Črne Gore Naš analitik tržišč, diplomirani ekonomist Deletič Čedo, je po nekaj mesecih službovanja v našem podjetju odšel na odsluženje vojaškega roka. Spotoma se je oglasil doma v Črni gori, od koder nam je poslal zanimivo pismo, miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiit Spet cepljenje proti gripi Na nedavni seji upravnega odbora so sklenili, da bomo ponovno izvedli splošno preventivno akcijo proti gripi. iNaiše zdravstveno osebje nam je povedalo, da bodo spet uporabili rusko cepivo, s katerim so že cepili spomladi ob epidemiji gripe. Vsak član kolektiva se je dolžan cepiti, v nasprotnem primeru pa mora podpisati posebno izjavo, da bo v primeru obolelosti za gripo nosil sam vse materialne stroške zdravljenja. Sončni zaton v Crikvenici llllllllllllilllllllillllllllllllllllllllLIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIII tna iz politične šole Na politični šoli v Celju, ki jo organizira delavska univerza, je moral vsak kandidat opraviti test, ki je bil nekakšen sprejemni izpit. S tem niso prizanašali niti kandidatom iz našega podjetja. Med ostalimi vprašanji je bilo tudi treba odgovoriti na naslednje: »Kdo je predsednik OLO?« Neka naša mladinka si je s tem vprašanjem nekaj časa ubijala glavo, potlej se je pa opogumila in vprašala Jurčka Krašovca, ki je vodil test te skupine: — Tovariš. Bi mi hoteli pomagati? Še včeraj sem ga videla, vem kakšen izgleda, pa se nikakor ne morem spomniti njegovega imena... — Potlej pa ga narišite, ji je odgovoril Jurček Krašovec. Delovodja novincu: »Mažeš kaj?« Novinec: ? ? ? Delovodja: »Po vsakih dvajsetih komadih le namaži...« Drugi dan Delovodja: »Si že namazal?« Novinec: »Zmotil sem se pri štetju, pa ne vem, če jih je osemnajst ali devetnajst...« katerega objavljamo v izvlečku: »V Ivangradu sem obiskal dve prodajalni, ki se ukvarjata s prodajo naših artiklov. Začudil sem se, kako jim je znana naša proizvodnja, kako potrošniki razlikujejo naše proizvode od konkurenčnih in skratka, kako je tamkajšnje tržišče lačno najbolj osnovnih artiklov naše proizvodnje. Bil sem izredno dobro informiran od poslovodje prodajalne. V znak poznavanja naših artiklov, je potegnil dva petlitrska lonca in ne da bi pogledal zaščitni znak rekel, da se v levi roki nahaja lonec naše proizvodnje, v desni pa lonec »Slo-bode« iz Čačka. To je bilo tudi res. Postavil jih je na tehtnico. Seveda je bil naš proizvod težji, kar brez dvoma potrjuje boljšo kvaliteto. Poslovodja je tudi sicer izrazil toliko pohvalo, da se dobi vtis o absolutni prednosti naših proizvodov glede kvalitete. Dejal je, da cene ne predstavljajo nobene ovire. Tisto, kar predstavlja slabost je, da se naši proizvodi težko dobijo. Pokazal mi je tudi katalog naših izdelkov ter artikle, po katerih je znatno povpraševanje, a jih težko ali sploh ne dobijo od grosistov — »Guož-djar« iz Beograda in »Šumadije« iz Kraljeva. Ti artikli so predvsem džezve, ponve, lonci, tep-sije in hotelske kante. Sanitarije pa stojijo na seznamu tistih artiklov, ki jih sploh ni dobiti. V drugi prodajalni sem imel možnost opazovati, kako je nek potrošnik kupoval trebušasti lonec s pokrovom in ročajem. Interesantno, šele peti je bil nepoškodovan. Tudi v tej prodajalni mi je poslovodja potrdil, da težko pridejo do naših proizvodov, da se v naročilih izogibajo konkurentov zaradi slabe kvalitete, da pa morajo biti zadovoljni s tem, kar jim grosisti pošljejo. Toliko o tem.« Pismo tovariša Deletiča nam daje misliti in dvomiti v to, da je tržišče v Črni gori res pravilno obdelano.