List 52. t * Tečaj XXXVII gospodarske, obrtniške narodne Iskajajo vsako sredo po celi pôli. Yelj tisk ami ci jemane za celo leto 4 fold., za pol leta o gold po pošti pu za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr.. za četrt leta 1 gold. 30 kr za četrt leta 1 gold.; pošiljamr Ljubljani v sredo 24. decembra 1879. iv - v Obseg: Hitimo na pomoč stradajočim našim bratom v Istri vsem drugim stanovom spodarske skušnje. Gozdna policija Gospodarske novice. Kmetski stan v dobrem gmotnem položaj gla Shod vinorejcev in vinska razstava na Dunaji. (Konec.) Potovanje čez Predel. Slovansko siovstvo Liberaici gorelci Mnogovrstne novice. Naši dop Novičar steber Go po- Hitimo na pomoc stradaiocim našim drž*vD*ga faktorja, to _ 1 t# ta oton ! Ie t kmetske g a stanu. Ako bratom IstriÎ Neprestano deževno vreme spomlad grozna su^a pa poleti vzela je ubozim ístranom ves živež tako, da ®že zdaj hude lakote ginejo, kajti takošne slabe letine najstarejši jjadJ ondi ne pomnijo v Pa fesorj tolikih nadlogah so se združili isteraki rodoljubi v odbor, kateremu na čelu ta c. pro goapoda Franjo Matejcič in Ivan Ber buč, in kateri je po slovenskih časnikih glasil poziv s ka " J F" «iv » vuoniu Vinoutntu tauç;iaou uuíut , o n te ri tu trkata na vrata usmiljenih ljudi, posebno SI v letos 9 in prošita nujne podp vziasti tam niso imeli slabe letine } Taki prošnji proti ne smemo temveč dejansko moramo kazati brate ; da bčutljivi ostati 9 9) Slovan povaod ima Odbor, ki se posebno zaupljivo obraća do gospodov dubovnikov, da nabiro denarja, žita, krompirja ali ka-korscega koii živeža, v svoje milostné roke vzamejo, je tudi meni pismo poalal, naj v njegovem imenu v >> No- vicah" povzdignem glaa za stradajoče sorodne nam brate ▼ Istri. Za sveto svojo dolžnost si zato amatram ših rodoljubov ki pričujoči so tolikrát da jim klic poslati jansko kazali prazna besed; arečnim siromakoml Citalnicam, <*« uapX«»vij«ju rimske veselice, se pa ponuja zdaj lepa prilika, usmiljenim na) kri ni voda in uamiijenoat r,e pomagajo toliko nepra vljaj o zim kolikor 9 bit povrača, kar se daruje ubogim. „No naj se je zdatno poslužijo! Vsaj mili Bog stoterno bodo rade pre listu ? živež ke jemale darove v denarjih in prejem potrjevale v svojem rste pa naj se pošilja naravnost gori azin (Pisinoj. Dr. Jan. Blehveis. imenovanima goapodoma v Gospodarske stvari Kmetski stan v dobrem gmotnem položaji glavni steber vsem drugim stanovom. Boljša příhodnost posameznih kmetovalcev, posa-meznih okraj ev, celih dežel in v posledici tudi naše ta atan , kateri celo državo in vae druge njene posa-mezne Člene z vsem potrebnim preskrbljuje in izdržuje, na krepkih nogah stoji, tudi uni v nobenem obziru pomanjkanja trpeli ne bodo. Al ravno lav ni faktor „kmet" je dan danes še vs© preveč zanemarjen in sam sebi prepuščen; on — z vaa-kovrstnimi davki in drugimi plačilnimi břemeni na vse strani neznosno preobložen — hira od dné do dné vedno bolj ; neusmiljeni boben slednji dan zavoljo velikih davkov, slabih letin in privatnih dolgov vedno tužneje od-meva, kar le prevec brez izjeme uže tudi drugi stanovi čutijo, in, dokler bolje ne bode, bodo še bolj občutljiv© okušali. Pravo je zadel gosp. vodja sadje- in vinogradu© deželne šole na Slapu, Rihard Dolenc, da je v svoji: „Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem" v letošnjih „Novicah" mnogo mnogo prekoriatnega na dan spravi! ter marsikako apodbudno misel oživěl; Bog daj, da ae njegovi vrli nasveti tudi v kratkem do pičice vresničijo«, Hvala mu! področje kmetijstva spadajo pa v prvi vrsti sie deče tri glavne stroke: poljedelstvo, živmoreja in sad jer ej a. Med njimi je pa sadjereja, ta prevažni vir iz- datnih in gotovih dohodkov pole S malega truda osobito na Kranjskem z malo izjemo še popolnoma za neraarjena tako, da v nekaterih krajih — posebno na Dolenjskem in Notranjskem nega med sledů ni. In o njej skoro da nobe kie se dan danes pravi blagoatan Ijudmi nahaja? Gotovo tam, kjer so zavedni kmetovalci ob enem tudi, ako sta podnebje in zemlja 9 aadjereji ugodna umni napredni, praktični in vneta sadjerejci! Al takih se akoraj pri naa še splošno po greša po raznih krajih Dolenjske, Gorenjake in Notranjske česar mene, ki uže devetnaesto leto učiteljujem opazovaje kmetijske razmere uči. Koliko hektarov zemlje > dejansko prepričanj© na kateri bi 8e lahko sadni vrti napravili, koliko rebri, pašnikov, uzar, y « ^ -tov in drugih proatorov še v naši deželi praznih io obpo golih elementarnim silam razpostavljenih atoji 9 na katerih bi lahko ne le na tisoče nego na milijone sad 99 občne domovine tovo v prvi vrati od dobrega gmotnega položaja glavnega gmotnem nih dreves raatlo, katera bi v malo letih tiaoče in tisoč© goldinarjev dohodkov donašala! Kolika neprecenljiva m občutljiva škoda je to za celo deželo in njene prebi- valce! Koliko zakladov in dragih talentov gledé sadjereje samo v naši mili Kranjaki zakopanih leži, katerih skupne države*' — odvisna je go- pa obožani kmet zavoljo pomanjkanja , splošne béde v obziru, kakor tudi nevednoati — sam izkopati in vzdigniti ne more in brez izredne pomoôi, kakor blagajnica vaako leto kako primerno podporo v proapeh tudi brez dejanakega poduka in svojo la3t dobiti mogel ne bode podbud jib kdar v in povzdigo aadjereje ne přivolila, ter tako obožanema a najviši habsburški hiši vedno zvesto udanému kme 9 Vsak akrbni in modri goapodar prizadeva si neu- tiôu kranjskemu k srečoeiši příhodnosti in krepkeisemu t 1 t%/ I # % t t'Iv» m m ^ 1 J morno niti » 8VOJ hiso m imenj v krepk položaj povzdig- gmotnemu blagoatanu pripomogla, kar bode v poaledici ) ter svoji družinčadi v ta namen potrebna delà ia tudi za-njo samo vise in gotove koriati. Bog daj pravila odkazuje. Kakor pridnemu goapodarj f akr beti je tudi voditeljem cele velike druží d ae to kaj akoraj zgodilo in vreaoičilo! t da in v to poklicanim organom za povzdigo aplošnega bia- - v« „huviu pumurmi, u« gostanja svojih podložoikov, osobito glavnega državnega morem si kaj, da ne bi izrekei najtoplejše želje, naj bi « ----/.|At,n:U kakor dozdai 37 Iftt:. falrn fnrli aa mrik^ninaa mnn^n io t Poprej pa, ko ae za letos od Novic" poalovim, ce aktorj posebno i) kmetijstva ui&ov, U8UUILU giavuega araavuega ---.--^» v, ^ w uajwpicjoo u<»j uif in v to pripadajočib glavnih strok, kakor dozdaj 37 let, tako tadi ae vprihodnješe mnogo let djereje, katera je med m j bolj zanemarjena Za in bolj se vedno „Novice" oatale glavni 8teber napredku kmetijstva předek v P° vaeh slovenskih okrajnab. Kaj bi bilo z nami Slo- prekoristni sadjereji akrbeti poklicani ao v vrati sledeči « • r> % A # • + rv ^ 1 r #4 # věnci, ako bi „Novic" ne bilo! One ao nam luč trije faktorj močki Drž wcti) — družbe kmetijska o pumu\jju m^avc^ —-—j— ^ — ——- ^^^^ «—j ««j roma c. kr. kmetijakega ministerstva in 3. Ijudaki naj opuatimo, da pravo zadenemo. „Novice" ao nam Hliuaui BU V VIS LI B1«U«UI ^ T «« vuo a\j uauj i U. v# , ft.1 aama z državnicni pripo- nam sveti, da vidimo, kaj 8e drugod po avetu godi o a pomočjo države, kmetijatvu in naa učijo, čeaa naj se poprimemo in kaj čitelji s pripomočjo države in kmetijskih družeb. Slovencem pa tudi v vaeh druzih zadevah bile učiteljice Vzajemao delovanje pospešuje napredek in doseže pravi *n voditeljice ; og daj » namen st v a štva > D naj edinosti je moč in blagoslo božj Prem 18. decembra 1879. da nam ostanejo to še 37 let! > z oziroma c. kr. ministerstvo kmetij rnco na povzdigo domačega kmetij Matija Rant, národni učitelj. ? oaobito sadjereje, ne bilo preveč varčno i ravno v tem obziru vsak prikraj kajti 8oldek lahko tisoč ta namen naj bi 8e b v e n c i j v pi korist povikaale, katere z drugih pogoltne iz državne blagaj bi ae gotovo v malo letih najbolj nimi obre8ti rentovale; spi ljudstvom pa, ne rečem preveč, popolnoma izginila; sedaj popolno obožani in pod gmotno bédo omagujoči kmetski st > in najgotoveje denarna mizerij obil med se zdatno in vidno manjšala, a slednjič Shod vinorejcev in vinska razstava na Dunaji. Poroča prof. Po vše. (Dalje in konec.) vprašanji: katera trt na plemena so najbolj povdarja vinorejske soie maribo vodj Gôth i bi přisel opet v krepk denarni položaj, a čemur bilo da bo govoril le o akušnjab, katere je izvršil na St bi vsem drugim stanovom in v posledici tudi celi državi jar skem krepko gmotno pomagano Vlas k stvo uže sedaj Družbe kmetijske, katerim se ima kmetij novih ogradib ling se močno zaaaj po tajarakib to tudi prav, kajti ta trta je silno gledé obziru zahvaljevati, uqj m» o^ o puujuuju ucacmiu »umu^ in deželnih odborov se posebno za to potezale in tru předka in povzdige v mnogem rodovitoa in čvrata proti mrazu in bolezmm, zahteva pa naj se s pomočjo deželnih zborov obilnega gnojenj Bel burgund kmalu bogato in redno tudi v dile > da v kmetijstva gledé sadj prihodnje prejemajo od c. kr. ministeratva slabih letinah rodi ter daje dobro vino. iz državne blag zdatné Rudeč podpore skih d tur vr » katere naj bi bile v napravo in povzdigo šol tem lhar iz Banata se odlikuje posebno v t da tadi v budi vlažnosti ne gnije, a pozno dozori f ur vrtnarskeg 8kim šolam odmeri odločene in za nakupovanje g in djerej s keg k f 80 začel e i popolno obožane, čemur je „Abendrotbovi svinlel" poleg v ta katera je s s trto „Saint Laui } baron Babo, pa ugovarjal ejake sole na povsod nadomestovati portu- ali kozavosti podvržena pal > drugih nezgod še poaebno rano zadál; podp namen v naši kronovini aedaj uže sko* celi dve leti bene ni; učitelji sami pa tudi niao takovi kapitalisti, bi mogli na avoje lastne stroške si potrebneg da ling, modri burguoaec, ki oogit in tudi fino viao daje, modra Frank Za južna kraje ao se priporočale k r i z modri burguod g i to in redno rodi t katera je rg1) jrodovit aorta, katera tudi jako črno za obdelovanje šolskib di got prvotne stroške gledé taiatih iz lastneg omisljevati in druge m pnjetno vino S&oda le, Je bolezni „ko ^okrivati, dasiravno bi nekateri vse to radi storili bi jim tega „goapod" — „nervua rerura" ne zabra žepa ko zavoati" silno pod A4 na. » Zadnja točka posvetovaoj e o raznoterib t Ker 88 naša Kranjska v primeri k drugim krono vinam napram države v dveh obzirih, namreč gled da vk (katere memo drugih kronovin mnogo vise skušoj z bo l j ša va n j Reitlechner dandanes J® bil Kaj učé ivin in go Po ah, katere se priporoča} je o tem profesoi preveč bj t o onib tvarinah, katere ali, bolje rečeno, zlorabij za dr. ae v placuje) in pa vrlih sinov — najsrčnejših vodnik avstrijskih — ooseboo odiikuie. zato ni dvombe. da tudi vlada kletarstvu. Ou zametava vse za obranitev vina pripo roČene kemičoe tvarine poseboo odlikuje, zato ni dvombe, u* u» kr. ministerstvo kmetijstva) iz državne udarjaje, da tudi najenanj ) sal kisl itd po mrvice so dale vinu ailoo sani k m p a oj s k oeui a a v i i u «u o^^ujduv « v ui ij v, teri sa mebaniško čišćenje vina priporočal , Taki mljo, katero so neka- goloseki se morajo z drevjem nasaditi; ako bi se pa to neprijeten okus. Prav odločno je zavrgel toliko hvali- uže pred leti narejeni, pa dozdaj še nenasajeni linu omenja še, da slabo čisti in da nateguje v-se spodarjev. amonjak iz zraka, kar daje vinu silno neprijeten oku9 ^VAV^VM« W rnjms VA WJ V m a v v j v «M MWWMVtl • * j W A WW • N ne zgodilo, nasadí jih gospóska na stroške dotičnih go pa klej in gelat 9 Dokler drevje živinskitn gobcem ne odraste, se na katerih ne bo takih prostorih ne sme živina pasti. Posebno oštra ka- Zag tako Ž v ep 1 o svetuje le za ohranitev prazne vinske posode. spodarja gosposki ovadi. Marsikateri bo rekel lahko katera novost pri čiáčenji vina spodrinila. sen je za kozé odločena, če jih gozdar zaaači in go Odloč zametuje vina 7 a parsk sredstva za „enocianm" zagovarja 7 kajt barva nje koza ni škodljiva 7 ta je izdelan iz daje mleka siromašnim ljudem itd. : saj čemu bi se ne smela pasti? Koza Al 7 kakor ves Jusin crnih grozdnib jagod svet vé, tako tudi mene skušnja uči, da so kozé goz Prav dovoljen sem bil z nazori prof. dr. Beit- dom najbolj škodljive. Odřezal sem na takém kraji lecberja, bivšega mojega profrsorja na akademij f ker kjer so se vedno kozé p pasle, smreko, katere vršiček ja neusmi biča! parstvo , katero celó nekateri bil vsako leto od koze odgriznjen; porobek je bil listi gojé in podpirajo, če tudi ne naravnost pa s tem, da anreiemaio take inserate, kateri zapeljujejo vinorejce centimetre, to je, da sprejemajo take inserate nepotrebnim poskusnjam tudi silno koristna učenost Škoda zale blizo 2 palca debel, in letnice so ka m 7 a zlorabi) je res prelep ; da je uže 50 let stara. Ako bi ne bila koza te ne sme a in biti. smreke vničevala, bila bi danes kakih 50 centimetrov to je, 19 palcev debela in gotovo 7 gold, vredna. 9 ta > da se ni obsirnise o tem praktičnem vpra- smreka ni bila sama, ampak še 100 drugih bilo je d& šanji razpravljati moglo. Zborniki bili so uže utrujeni. enaki način po kozah pokončanih. Na prostoru, ki m era Ker je bilo na dnevnem redu še več važnih vprašanj, kakih 15 oralov, ao toraj kozé v teku časa naredil© je zbor vse ostale točfce odložil na prihodnji shod vi- 7000 gold, škode, in tù se zdaj kamenje in objedene norejcev rolskem. 7 ki bo leta 1881 v B (Bozen) na Ti- smreke nahajajo! Gozdna policija. Siromašni ljudje, kateri imajo kozé , ki jih potem brez pravice po tujih gozdih pasejo, so navadno delavci. Bolje bi toraj bilo, da bi kozé opustili in raji kmetu Spisa 1 Fr. P r. c. kr. deželna vlada, v službi Slavno ministerstvo kmetijstva je ustanovilo c. kr. gozdne nadzornike za vsako deželo v našem delu cesaratva. Odgovorni so oni c. k. deželni vladi, imenuje jih pa minister kmetijstva. Nadzornikom so še pridani tako imenovani okrajni gozdarji. Imenuje jih odgovoroi so pa c. kr. gozdnemu nadzorniku in c. k. okraj nim glavarstvo m. Taki gozdarji so na Kranjskem pri okrajnih gla-varstvih v Rado vl j ici, Kra n ji, Logatcu in Postojni. Pri drugih okrajmh glavarstvih se bodo še nastavili. — Na Goriškem, v Istri, Dalmaciji Koroškem postavljeni. pri delu pomagali, ki bi jih zato rad a kravjim mlekom odškodoval. Zopet druzega slišim, ki pravi : če ne bom smet 1 i s tj a po gozdu kmet brez gnoja? grabiti, ne bom imel gnoja, m ; kaj je Gotovo je, da si kmetovalca brez gnoja ne moremo misliti. Al aaj postava zarad liatja ni 08tra. Ona le prepoveduje, da liatja v posameznih delih gozdov vsako leto na enem in istem kraji ne smes grabiti, m to zato, da se mlada drevesca ne porujejo 7 7 Stajarekem ltd., so enaki gozdarji uže Kaj delajo gozdni nadzorniki? Gozdnih nad* zornikov naloga je skozi celo leto, razen par mesecev potovati in o stanji gozdov c. kr. Da pridemo zopet na goloaeke, naj omenim, da», če nov golo8ek v avojem gozdu narediš, obaojen boi po poatavi tudi v denarno kazen ali pa zapor. Ako hoče lastnik gozda posekán proator nasaditi* dobi brezplačno sadik pri c. k. okrajnih glavaratvih^ katera jih v ta namen iz državnih sadišč dobivajo. (Konec prihodnjič.) po zimi po želah deželni vladi poročati. emu ao pa o k r a j n i gozdarji? Okrajnih gozdar- (vospodarske skušnje. Krave, ki se ne dado molzti celo leto, razno nekaterih hudih zimskih jev dolžnost je, dnevov, po svojih okrajih popotovati in o gozdnem stanji gozdnemu nadzorniku poročati. Gozdni nadzornik pregleda taka poročila in jih z dostavkom svojega mnenja c. kr. okrajnemu glavarstvu v daljšo raspravo odstopi. 7 se prisilijo, da med molzo mirno atojij jim čez križ položi v , a tem , da se m do pomoč prt Drevesne rane dobro in stanovitno zaceliti 7 Nadzornike in gozdarje plačuje država. čem pa poročajo nadzorniki in gozdarji? Ce najdejo gozde na viaočinah strmih gorá, derečih vodá aii nad vaami, ako je svet proti vasi zeió nagnjen, priporoča se kuhovina s moljaka in navadnega fir neža; unega se vzamete dve tretjini, tega pa ena tret Ta maž se s čopičem na rane drevesu namaže. jma poročajo , da se morajo taki gozdi posebno varovati in z njimi modro gospodariti to je sekati, listje ne grabiti in koze ne pasti. ne smejo se na golo Banka Slavija Gospodarske novice. 1 v Pragi in pa nova zavarovalnica za kmete. Vodstvo te tudi po vsem Slovenskem dobro znane se zemlja rušiti začne, dež jo spira in prst vetrovi od- aaekurance namerava vpeijati neko novo zavarovanje Ako se na enakih kra ih na golo seka, listje grabi in kozé pasejo, nasaj o kras. Následek vsega tega je golo kamenje 7 pusti na korist kmetom, to je, t&kim oče tom, ki izročijo gospodarstvo sinom in ai izgovorijo užitek (osebu Zato gozdna postava, ki je uže od leta 1852. ve- jek) do smrti od sina. Nemec tak izgovorjeni užitek ljavna, pa se za njo pri naa ni nobeden veliko brigai, imenuje „Ausgedinge". Misel te nove zavarovalnice «vaI ama A ~ MA wM^ni^rv U « n rvnnnrkiAv\ik f*rv nr ri i k ni» v\m Al A tvi^Ai /\ U/\ I li 1 a Aifif A «r* Attn y\n aU aÍ A 1 veleva, da se prestopki v omenjenib gozdih kaznujejo od 20—200 goldinarjev, ali pa pa dolgitn zaporom pišejo >7 Pol. Fragm. je čisto nova pa obeta jako v—£*\j\j guiuiuarjcT, »i* pa pa uuigiui »opivui. vspešna biti, če se dobro izvrši. Tako imenovano Dalje poročajo o go lose kih splob, kateri so bili smrtno zavarovanje", uže zeló navadno pri druzih sta- do 4IS saovih, je se skoro neznano kcnetooi, iu če je nekaterim tudi znano, jim je tarifa zavarovanja previsoka. Zava- Podala sva »e s pokoj aim m K o b ar i d iu B rovanje izgovorjenega užitka zagotovija zavarovaocu za Alp, ki se v bližini Pred majhno letno vplačevanje dohodkov, katere sam uživa dvigajo. m stricem čez Toi-proti velikanom juUkib neba jak magoćao proti ) ali zava- Iz prijazne B po bovški mali dolmici, ko se pride do smrti. Zneeek dohodkov se ravna po tem rovanec baoki vsako leto veó ali manj vpiačuje. Kedar bo zavarovaloica osebujka v dejanje stopila, bo ske soteske JLkvuoi vo^uuj a« > ut/jaujc O bU pild ^ UVJ oaO oUICOtiu «II Y . vodstvo banke „Slavije" to novinko gotovo po naših čas- ín se podamo v sotasko, po nikih razglasilo. Pe,j ce 3 ta klavže" Tu * Državne podpore za kmetijstvo je obravnavala aa kmetovalcev v Poslanec baron Pirquett je v tem zboru razložil znesek kratek čas sa znamenite bov-pušČamo soško dolino kateri sumi divji potok Ko-ritaica. Ob vhodu v to ozko grapo, obdano z veiikan- Daels). skimi skainatimi stěnami skupšČi zbornici poslancev 4. dne t. m državnih sub leta 1872 1880 in državnim subveoc da bi se v proračun kmetij vzeta. udarili so ooj i s Franco nasi skegs ki m leti pri kmetijskih podporah za sole. Skupsči ministerstva po imenu vzel en del tacib podp jbolj stánovitne ostanejo. To bi bilo pose i armadi Mantova notranje avstnjske dežsle. Pot čez Pred ki tudi v želj gl temu predlogu pritrdila mi o ze-ía je dostavljamo morala ubrauiti bováka „kla jim bii trd cena zato bila v bran s 500 geaeraia Kôb } ki jo je jščaki dolgo časa hrabro braail proti franco 9 naj bi zbornica poslancev ta nasvèt odobrila * Orehov so letos na Českem přidělal skima generaloma Bonu in Verdieru. Trdnjavica se je dolgo čvrsto borila z neodjcnijivim protivnikom, ki ni 8Uà drevesa so bila Uko pol $ da so se kar lomil ko ; mogel drugac do cena, po kateri i prodajajo, je zka In Zato Al kaj? nje * akor a tem ) da veliko kov plezalo na strmo goro za trdnj in jo od padlo Ko voja- adej trijski posadki zadnje upanje do re e t , ker ne znajo orehov dobro sušiti. Prva napaka sitve izginilo, se je še le udala sovražnisu. Ljudska da zelene orehe pustijo na kupih ležati tako dolgo, pripovedka o tem obleganji pravi, da je velika množina ki da začoo gojiti in da se iušči pac um tudi jed in večkrat oaehčajo; potem orehe francoskih vojnikov smrt našla v propadu in potoku mokť mívaj po tem umivaDji teče zdaj pod moatom in prej pod gradom k poatanej m hi pleanijo. Orehi nad potokom postavij Vpl bovsko klavžo so naj se nikoli poprej ne otepajo , dokler njih zelena lu- Francozi dalje drvili proti Predel > pina prhka ne postan je stražil pad 9 9 lupine krivdi, tujega sadja pride, zato, ravnati. ali se vsaj labko iziuši. potem suh in sam iz vojvoda Ba jal tudi ta se premočnim franeoskint v Avatrijo, ki toliko ker z domaćim pridelj tem leži četam ni mogel braniti i kaiti pade bil od dveh 9 veliko strani, od spřed in od zad. Udarile 80 na-nj čete, došle znamo prav * Lahi so z Busijo zaceli veliko sadno kupčijo. Prejšnje čaae je iz Trsta in Kormina preko Dunaja ali Buda-Pesta veliiio in raznoterega sadja šlo v Petro-grad, Moskvo in ce.ó v Nižnji-Novgorod, letos pa je veliko presn^ga sadja in druzega iz Italije šlo na Rusko. * Trte v Nemčijo uvažati je po ukazu od 21. ok- od bovškeg skozi Rabelj grada Udal in druge 9 ki so prišle od Trebiža se poveljnik Fraocozom na mi lost in nemilost, nekaj njegove strune pa je po skalná tih grebenih skrivši se uenaknilo proganjajoČemu pro tivniku. ako se je godilo na Predelu leta 1797. ez 12 let ni bila oaoda našim avstrijakim vojakom tobra t. 1. oštro prepovedano, in to zarad trtne uši. Ozir po domovini. Potovanje cez Predel. Lepa si ti nam domovina Naša sloveaska zemlja ima toliko krasnih krajev dosta milejša, al mnogo častnejša je bila. Vsled znova pričete vojske pridrli so bili Francozi zopet v naše pokrajine 8poml*di leta 1809. Al predaleč bi zašel, ko bi čitateljem 9 ki ne pričakujejo na tem městu voj # toliko zanimivih prirodnih pokrajin katara je lepša memo druzih. 9 a težko rêci Med * 9 9 mnogimi okoli- camt , katere se cd po naši Sloveniji obhodil in pregledal, vtismi se mi je veličastni Predel (Predil) skoro naj- nega popisa, opiaaval junaštvo mladih avstrijskih stotai-kov: Hermana pl. Hermansd>rfa in pa Friderika Hen sela, ki ata branila trdnjave, prvi na Predelu dragi na Mal bor get u. • , ïj| Na 1165 metrov visokem Predelu, kjer je stala leta 1809. zgodovinsko imeuitna le8eaa trdnjava , postavila se je leta 1848. sezidana strelnica (Blockhaus) pod bol) v apornin. Potovanje čez ta preláz vzbuja v meni še in nad cesto, ki vodi čez ta lepi preíáa iz Goriškega na Koroško. Razen tega znamenitega zidanja pa stoji danea tište občutke, ko takrat, ko sem z bunca zri v veličastoo ondotno prirodo. njegovega vr- poleg ceste velik lev iz grodlja (litega železa). prsih mu tiči odlomljena sulica ; pred njioa pa je postavljena piramida iz sivega marmorja. To ie s pomine k na * Menda nam ne boste zaměřili, da smo namesti m ej junaško smrt Hermanovo, kar nam napia na piramidi zapisali med, ker naše pravilo je bilo zmerom to, da pišemo, kakor večinoma narod slovenski, a ne kak posamezen pisatelj izgovarja besede. Neumerna večina naroda razločno govori in je govorila med (zwischen) in le malokje se čuje mej ali mezi. Priča temu nam je Janežičev ,,Popolni pove ki ae tako glasi: „Zur Erinnerung an den Hel- dentod des k. k. Hauptmannes Hermann v. Hermanns-dorf am 18. Mai 1809 und der mit ihm gefallenen (V spomin ju Kampfgeno88en. Kaiser Ferdinand naški smrti c. kr. stotnika Hermana pl. Hermansdorfa ročni siovar' t 9 ki „mejíť celó ne pozná ne > isto tako tudi dne 18. maja 1809. 1. in ž njim vred padiih vojnih to- Cigaletov „Deutsch-slov. Worterbuch" ima med in le med varsev. Cesar Ferdinand Eaak spominek atoji srpkoma stoji (mej). Zato: medzidje, medpotje, Med- vode itd. Celó Babukičev ,,Ilirsko nemačko-talij-mski rečniku ima med ali medju za ,,zwischena. Stvar sama po sebi e isfcega leta. malenkost tudi naMaiborgetu na Koroskem za stotnika Fri derika Henaela, ki je enako junaško umri 17. maja posna t f al čemu tišti j celó tam vri vati. kjer ga (J narod ne % tr ' ' ~~ Vred. avatrijski, ali vsaj v primorsko-koroški zgodovini }Q torej Predel tolike zgodovinske važnosti, kakor so Termopile v gráki zgodovini, in ti padlega Hermana smeli bi prispodobiti spartanskému Leonidi. Tako se zove drobná knjižica, ki opisuje svečanosti na čast našim juoaškim Kuhoovcem 26. in 27. Krásen je razgled na Pre delu, ki stojí na raz- novembra. Lep spominček jim je ta knjižica ki vodji črnega in jadranskega morja Pred nami velikanski Mangart, stojí uvr W VUAVIUI «^'f/ U^/VUJIlUVWllk )4UJ V« auj ICilUCI J Ok 1 Dâ j bi si jo omislila vsaka hisa, ki ima kakega sina pri in njemu na desno so Lož ke tem toliko slavljenom polku. Gena gore, zvane tako po vasi Log, skozi katero smo malo jej je le 15 krajc. pre) na Predel korakali ; malo korakov od predelske trdnjave pa smo uže na vrhuncu — na pravem predelu ali preiazU; na meji Koroskega io Primorskega. Tudi na koroški strani zagledamo velićaatne gore, Pre-Ra- Polittène stvari. ki obdajajo r a bel j sk o j e ze r o inRabelj. delà pelje dvoje cest proti niže ležečemu radniku. Liberaici pogorelci. tako Vojna postava je po mnozih ovin&ih gotova zdaj akor jo je ministerstvo predlagalo državnemu beljsko jezero ima skoro tako lego, kakor bohinjsko; obdajajo ga tudi precôj visoke gore. Jezero je temno- zboru in za katero so v zbornici poslanski zmerom gla zeleno. Malo nižje od jezera je vas Rabelj. Stano- sovali oni poslaoci, ki spadajo valci katerih morebiti ni čez 500 v autooomisticno, to je f 7 so prijazni njeni, Nemci, ki se pečajo s kopanjem svinčene rude in s pri-delovanjem čistega svinca. Od Rabelj na se v pol uri naso stranko, zmerom pa z malo izjemami na- sprotovali tako imenovani „liberaici". Odkodi vendar ta trdovratnoat liberalcev ka- w. v ▼ c A.X j vuu viohv^m, o » »u vw« v v» a» « w v i j u » ▼ uvi un \j a. auui vcuuai ia t i u u v i a v u u o u huci aiu^ y , aa' pride do podnožja Višarske gore, do vrha sv. Višar- tere ne sedanji politični položaj svetá, ne želja cesar-iarjev pa je še slabi dve uri; pot gré vea čas na- ieva ni omajaia? vzgor skozi gozd. Ko do vrhunca prispeš, cutis ee prav a hek. srečaega in zadovoljnega na meatu te zeló imenitne •zgled je neizrečeno lep. Pregledati mo- u Božje poti. Ra Odgovor na to vprašaoje je prav Kar imamo v Avstriji ústavo, od I. 1861. počenši 7 reš od tod velik kos Koroške in soaednih dežel. Vi- în je bilo liberalno miniateratvo na krmilu vladnem je bila vojna po8tava zmerom kupčija libe- v^A % V ^ » UWW tA v » v w « ^ * Mvav^uiu UVJC4VI« m^M W * Uliv y J U Ulin V UJ ua J/WOV« V a tt iu \JL w IX« a U p v 1 J » 1 A V ^ šarjev se vidi na aeverni vzhodni atrani prijetaa Žab- raine stranke z liberalnim mniateratvom. niši a vas, a povsod drugod vidiš same visoke gore, ,řDajte nam liberalne postave — je s Herbs t- po katerih ti ie brzonožna divjad, erne in divje koze, Kai aer afel do m kričala liberalna 8? >a va Oi , rvaa. \j 1 jo ! U& a i a U ú 1 v UùC | 40 leti trdil, da vsi Jugoslovani so Srbi. Ta izrek zdaj sproti leJ ljubi ladi spravila, zato je č n o 8 t pričela pri bij duhoviti 7 za narod hrvataki ognjeviti pisatelj z digovati in ljudstvu kazati , da 8 pomanjŠanjem armade se dá veliko pnhranit orožjem zgodovine in modroslovja v več razdelkih tere navajamo zato, da čitatelji vidij 7 Da se je raka stranka tako trdovratno ustav da se ni ' «WT «JWUL1V/ «WWtfj VIC* ▼ IUIJ KJy ua OO Ul bal 4< plosnih frazah, ampak temeljito se spustil v stvar v ljala vojni postavi za 10 let, ni tedaj druzega nie ko katero1 v 10 razdelkih Povod 7 Hrvatska Srbi razpra Ti 7 one politike, katerem re vlade m za- delki so : Austrija i Hrvati Što 7 7 7 Poviestni pregled narodnost? sej ale Co bi bila Schmerling in Ka perg ko 8ta ministerst na čelu stala, tako rav- 7 Jezik hrvatski Srbi besedami: „Kao što Jezik srbski Porpbyrogenetovi la, kakor ata v zbornici gospô lep novi ne bila vojna postava postala g 7 trančarak de 10) Narodno ime hrvatako. Razpravo sklep je Francezu prva poalovica: gl z sanje ali predmet vzajemne baran med vpra lado in dr žavnim zborom o ae bil Franc Nemcu: ,,die Ehre Deutachlande Ma- « J vprašanje zrne ; ^^ 7 ^^m-VSA. V> KS L <-. U »A O , ATA gjaru: „extra Hungariam non est vita", tako budi svakemu Hrvatu i Hrvatici sve rom za to amatralo, kar je v resnici, namreč za aredâtvo i da se Avstrija obd kot moc 7 7 7 7 t tim ne ts ko g Nakana pisatelj je srbskega, on brani ni Srbom jemati bilo pr do razpora med zb kar Hrvat Bode i LJV7VC* U« U1UUUI IOLU9KI J Adi kar je hrvatskega, rekoč: aam videl zbornico go^pcnko in do tega ; da lika državi 50 poslansko iu veličanstvo ce- 7 beralcem ni toliko mar za obstanek » kog sam ne rani, nego samo svoje brani dosege! one starodavne pravde med Srb Hrvati srečen konec? 25 pôl 7 3e 60 kraj Cena knjigi, ki obaeg in nad močne Avstrije, kakor za vzdrž Vitez Schmerling in »jega gospodstva. Karlos Auersperg ata vsem tem vrtnarja, kista urejevala drevó, ki je zd po tako kisli sad ustavovercem rodilo magala zidati pa beralizma 7 * Slavnostní sprejem slovenskega pes polka Kuhnov eg a gorela in ae na njenem pogorišói bere napia ona ata jim po daj do tal po raava st. 17. v Ljubljani 26. in 27. dne novembra 1879. Uredit line avstrijakega liberalizma ia založil Fran Hlav ka. Natisnila „narodna tiskarna." 77 Mnogovrstne novice. bil prav dobro obiakan. Med gosti si videl tudi slov* poslanca gosp. Nabergoja in gosp. Pfeiferja. Sodelovale so najbolj odlične moči slovanské. Gospa Stepánov? Ludih zimah poroča med drugim to-le: 1. 680. je zmrz- rodom Rusinja, je igrala z nekako lahkoto najtežje mu * Hude zime. Iz listin starodavnih čaaov se o nilo jadransko morje t 1132. je zamrznila reka Pad (Po) od Kremone do morja, reka Rona je bila tako za- Lečetickija i. zikalične produkcije, tako Rubinsteina, Caj&ovakega Gosp. Toma, ud dvorné kapele, 7 igral mrznena > da so čez njo težke vozove vozili in vino se je s kornttom iz čea&e opere ,,Zmařena svatba" z iz je v sodih spremenilo v led > 1246. so bile lagune vratnim vspehom. Pevci so peli razne slovanské pesmi, okoli Benetk popolno pokrite z ledom, na katerem so med temi tudi slovenski „Prva Ijubezen" in , slabo avedft se zabavale o pustu maškare Kategat 7 1290. zamrzni! je Je od Kodanja do Gdanskega 1305. so ljudje hodili po botniškem morji Zbor je tudi pel narodne brlela", ki ste bili z veliko navdušenostjo sprejeti peamt , ruske , srbské in bol > Donava in v Parizu je led skoro vae moatove podrl 1. 1408. je zamrznila cela garske. Kako milo je donel po uvorani jugosiovanski 7 mol! Sploh so pevci želi obilno pohvale. Svirala je tudi 1420. so ljudje po Francoskem zeió mrii vsied hu- vojaèka godba same slovanské; soaeono je občinatvu dega mraza in roparsko živali 80 žrle mrliče po ce8tah ugajaia Vilbarjeva ,,alovanska cvertura" in Komzakovs v Parizu 40 dni, > 1433. sněžilo je v Holandiji neprestano „české zvuky" potpourri, ki so se morale ponavljati 1493. zamrznila je luka pri Genovi 7 1497. in 1507. luka pri Marailji, jali v Parizu zmrzlo vino na funte, nilo je morje pri Marsilji in pri Benetkah, so za vojake vino na Ruskem žagaii, koračil Karol XII. zovjem mali Belt 1544. so proda- carstva. Vse to kaže napredek slovanskih drustev v središču 1594. 1665. zamrz- 1648. pre- Kostaojevici dec. (O predavanji gosp. Dolenca na dalje. ) 4k ; kralj švedski, s topovi pomnoževati trte , to je Goap. vodja Dolenc je omeoil še en način , a aejanjem grozd ni h peak, y 1788. bil je led na versaljskem m vsem vo- vendar pravi, da tega načina trte pomnoževati se bomo kanalu ■i palcev debel, laguna okoli Benetk je zamrz- zanesla. tedaj poprijeli 7 će ae trtna uš tudi v naše kraje niia in na ledu ao jedii in pili 7 1795. je bilo v Ko bi naše vinograde ta neareča zadela, pri Parizu 42 dni 23 stopinj mraza, holandslio brodo?je, katero je bilo zamrznilo, so vgrabili fraocoski konjiki, — 1853. 80 bolj ali manj zamranile skoro vse reke v aiijeni bili zarediti ai amerikansko trto, katere edine ae nesrećna ua ne loti 7 Evropi. Ta pregled hudih zim v preteklih stoletjih plemena, iu kedaj. tor na njo cepiti domaća Potem amo ćuli, kako ae žveplijo trte To delo po Dolenjakum še ni znano , a podoba je, da ae bodo tudi naši vinorejci morali poprijeti nam kaže, da je še doati hujih zim bilo, kakor je ie- žvepljenja, ker plesnoba se je tudi po Đolenjskem uže toânja. pokazala. Naši dopisi po vinogradu g. Strausa nam je goap. Dolenc to oolezen uže na aebi ; le- kazal tudi trte, ki imajo tošnjo jeaen je bilo tudi videti uže precej pleanjivih grozdov, ki tu in tam se zdaj po trtah visijo. Če ho- Na Duuaji 20. dec. (Tukajsnja siovanska društva.) čemo odvrniti veliko zlo od naših trt, treba oo precej Začetkom tega meseca priredila je „Slovenija" slavnoat letos pričeti z žvepljenjem, dokler ae bolezen preveč ne v spomin neumrljivemu Prešernu. Hotela je „Slove- razširi. Groza mora vmorejca biti, ko čuje, koli&o ^ « / m _ m m m — • 1 w • V ! * i l ____^ * J ^ ^ ! _ i__________ ^J __I___ _ napraviti kornera na slavo našim goap. državnim škode je ta bolezen v raznih deželab že naredila M* W t m _ * m m m M il • 1 « t « »lj»4 poslancem; prijazna dunajaka policija pa tega ni dovolila; no v teh burnih časih dobra volja tudi nekaj veljá! Komers je bil tako obilno obiakan, kakor se se ne 7 ko vnicila vea vinski pridelek. Toraj Dolenjci , nikarte dremati ! Lotite se dobi deia, dokler je S3 cas ! 7 eplo se pri gosp. Kocijančiču v ťodgori pri Gorici JW VWIIUV V VIUUMU J — ^ -----I------O JT ----J T O i vemo spominjati. Počastili so nas s avojim pohodom meh za žvepljenje pa pri goap. Vine. ťonížu v > vsi goap. d/žavni poslanci slovenski, kakor tudi gosp dovšČini. Žvephti se mora le o lepem, sáhem vre menu, ter ne biti z žveplom akopemu. Ce bi profesorji Suklje, Stritar in Kandrnal. Gosp. predsednik Pukl navel je v kratkih potezah zaaluge Prešernove urah po žvepljenji deževaio, se mora pa v delo ponoviti 48 Da ter pozdravil navzoče goate, kakor tudi slovanaka dru- pa vino po žrepíu ne diši 7 se pretaka skosí bakreae štva o*»», ki ao bila mnogobrojno zastopana; celó Poljaci, ~—....... - - - — - cni separatisti, ki 80 se doslej zmerom ogibali alovan- 8tvu. Kakor pri vaeh oddelkih gospodarstva , je tudi pri kletarstvu neobhodno potrebna snaga; snaga v kleti lije. Za tem podukom je sledil nauk o kletar skih drustev, tudi oni so prišli k slovesnosti. Vsacega rodoljuba mora to približevanje srčno veaeliti. Petje je v sodih bilo izborno po vaem ízvratno aoaebno konservatorist rado 7 aploh v vaem, kar ae pri vinu rabi. Le pre- se vino apridi zavoljo alabih, pieanjivih aodov g. Lauppert in Slovenec Pirnat sta očarala občin- Treba je toraj a aodi tako ravnati, da oatanejo dobri stvo a svojimi krepkimi in milodonečimi glaaovi. i Slo- venija u je pač previdela, da če tudi so dalj časa prazni. Prva potreba je aod Čisto si mora za take priložnosti oprati in osnažiti 8 sčetjó (krtačo) , ki je nalašč za to preskrbeti dobrèga govornika. Vae to se je pri zadnjem pripravljena in veljá 80 krajc. Ko je bil aod a sčetjó ae aplabnuje z vodo toliko čaaa, da přiteče fcar ae vode čez no6 osnazeu 7 komersu zgodilo. Goap. Danilo Majaron je z opravi- čenim navdušenjera govoril o naseta velikanu Presirnu popolnoma čista voda i& njega; ter izvratno naslikal atanje našega naroda, žel je tedaj akupaj scedi, se do čiata pobere z gooo »ci icviotuu uaouaai »laujc aaoc^o uaiuua , «»oi j « »•»«K—J »vvm. , u« «« f ----.----- —-- tudi obilno pohvale. Kar je pa posebno hvale vredno, ženi 8od se žvepli s pripravo, ki se ji pravi „žveplavna Tako osna- je to, da je bil govor originalen, po vaem le delo goap. iau;ru» , u» dc uapeijo uuu y , Maj ar ona i lahko ga je tedaj z dobro veatjo ponatianil se je pa pričelo pri odprti vehi iz aoda kaditi, ae aod laterna" tako a ae nipeije dim pri čepu v aod ko 77 Slov. Narod". Goap. Aima Stefanovčeva je prav zabije. Tako žvepljenje , ki aiia malo atane 7 aa mora dobro deklamovala Preširnovo „orgljar". zabavnem ponavljati vaaki mesec. Ožvepljeni aod ae mora, predno delu vršili so se še razni govori, ni nam mogoče tu vae se vino va-nj toči, odpreti, da ga zrak prešin a 0 7 vsaj eu zabilježiti, omeniti hočemo le govora gosp. državnega dan potem se s sčetjó odrgne , z vodo splakne ia za poslanca dr. Vošnjaka, ki je omenil, naj oatanejo V8e- rabo je se tudi lahko tako, da bi se pri Žveplilo učilišniki tudi v reálnem življenji zvěsti svojemu narodu, vehi dim pokazal Znano Vam je uže iz raznih porocil, kako krepko de- vani način. Pripravo za žvepljenje sodov bi gotovo delà je već, ko na zgoraj imeno- luje na Dunaju „alovanako pevsko , ~ ---------- ---1--- društvo". Omenjeno vodja vaakemu rad oakrbel, kakor tudi drugo vinorejako društvo je 17. dne t. m, zopet priredilo koncert 7 ki je orodje; vaaj nas je tega zagotovil. Slino važno je s tuđi, da je pri sodih dobro s smolo zakapai dotiko. t ki imajo vratca , šravf znotraj f drugače (Iz seje deželnega odbora 23. decembra.) Na o fada železo ne pride z vinom v ravnavanji je bila pogodba, po kateri bi se usmiljenim seatram v novi n oris nic i na Studenci izročiia vsa dobi vino čroo barvo, ki se pa še pokaže ko vino nekoliko časa v odprti stekienici toj i oskrba in atrežba biaznih proračun normaloo- more , IVU TIUW UWOUHttV/ VWOll » UU^/LVI OVV.AIWUIWI ,J VU04 «/» »U Ulil VUl/M Wtwuutu J (J.4 U1MV4U UVI LU M i U U- Veba mora sod dobro zapirati, da zrak do vina ne šolskega zaklada za 1. 1880. s skupno potrebščino Veho s cunjo ovijati ni dobro zato, ker se vino, 195.127 gold, se bode předložil pribodnjemu deželnemu na ki ga je cunja popi! po cunji v vino prihaja, ki po tem cikaato postane ku okisa, in ta kislina zopet zboru v potrjenje in v dovoljenje 18°/0 přiklade na di- dražbena rektoe davke za normalno šolski zaklad , oddaja priprege in hrane za odgonce na Vrhniki in in za kaj je v moštu ta ali ona snov. Največ je v v Postojni za leto 1880. se je potrdila; — v občinah mostu vode, celó 80 in mogoče še več odstotkov Na dalje smo slišali, katere snovi so v vinskem mošt Novomesto in Osilnica se sli čez od do 15 tisučink. Dobro srne imeti 25 •/, je za 1880. dovolila do Kj uvi x KJ i>icuuiua« jl^ o oi v/ v iu v/ ug o uju a ul« m áj t/ j Q uw vt tisučink kisline. Jez sem ga uže pil, se ve Knežja lipa pa 24°/0 priklada. občinska priklada na direktne davke, v občini da ne v Kostanj ki mi je usta do ušes potegnilo y tisto je gotovo imelo več ko 15 tisučin kisline. Bel (Mestni odbor) je v včerajšnji seji med drugim ja- raapravljal po dr. Kovaču sproženi predlog za nastavo dimo v nekaterem posebnega mestnega živinozdravnika in meso-vinu viačiti se ko megia, in se v kuhanem vinu na dno glede. Razprava je bila obširna, kakor je potřebuje k to tište snovi ki vleže ! tudi moštu mnogo Sladk več ko je bilo grozd] zrelo Uliv, in boljega plemena, —^ Večidel je sladkorja 18 do 20 odstotkov. Nadalje bii sklep odložen za prihodnjo sejo bolj ko je važna stvar, ki ima brez potrebe pomnožiti mestne stroške. Po opravičenem predlogu gosp. Dežmana je bilo so v vinu tako imenovane ekstrakt snovi tište, ki dajo vinu pravi ku t to so Na prošnjo trgovinske in obrtnijske zbornice v gi y maščob med te štejemo: gumi, Ljubljani je ces. kralj, gospod deželni predsednik ukaz y j an ta r itd tudi gat- od 29. septembra 1879. leta premenil tako, da je o t ali č y ki dá vinu trpkost in stano- merah in utežih postavljene obroke p o dalj šal. vitnost (Dal prih.) Vsled tega se morajo vse do konca leta 1876. preaku- Bizovika. (Vabilo k obcnemu zboru) národně čítal- šene in cimentirane mere in uteži do zadnjega marca nice dne 28. grud nika. D Poročilo blagajnika, Nasveti posameznih udov uri popoludn d : 1. Nagovor predaed- 1880. leta in one leta 1877. preakušene in cimentirane Volitev novega odbora, mere in uteži do zadnjega aprila 1880.1. vnovič potrditi. Začetek zborovanj ob Govori ae nekaj o napravi železnice iz Ljub Za odbor: Franjo Buč y predsednik ljane v Ka m nik y za katero hoče dovoljenja prositi spodj Ljublane Drž zbor m in nasi go neki konsorcij posestnikov. Gosp. Karol Plesko je za c. k. okrajnega sod- poslanci bivajo zdaj na počitnicah božičnih domá. nika z Vrhnike přišel v Li ti jo > Kakošnih poročii so nam prineali z post naj a Voj goap Janez Del- pravijo — je bila termometer avstrijskeg pravega patriotizma. Zdaj je vlada dosti očitoo vide 6 7 na kat pin pa iz Litije v Skofjo Loko. — Gosp. Jurčiču se je, aa»ui j^lu» poroča, zdravje uže toliko zboljaalo, da je včeraj zopet kakor Slov. Naroď strani ima prijatelje Avstrije, in ta skušnja prevzel vredništvo ,,Naroda". stranko jej bo kažipot, na kat njati, ako boče vspešno delovati na korist drž ma odločno nasla Grof Taaffe po zmagi (Vabilo gospodom drustvenikom narodne citalníce ljubljanske) v obóni zbor 26. decembra dopoldne ob 11. voj postavi jako ojaćen sedi zdaj uri v čitalnični dvorani. Vrsta obravnavam : 1. Nagovor na mmiaterskem stolu, in zato se po pravici pričakovati predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagaj- ame, da zdaj začne kcij y gnorum i un dament um kateri ge je y ] ust nikovo. o morajo dežele doseči in narodi dobiti, kar jim gré po tem glasom pa društvenih pravil. Nasvèt čitalničnega odbora za premembo Nasveti poaamesnih društvenikov. tradicijah habsburške monarhije in po ustavi pošteni, odbornikov. Volitev dveh pregledovalcev za račun. Volitev 15 čitalničin odbor. Nadejati ae tedaj smemo od g leta to y kar nam je dolžno oatalo letoanj leto Zadnje dni 80 iz Ljub na Dunaj in z Dunaja v Ljubljano ietele govorice, da vitez Kaltenegger popusti deželno glavarstvo, da Vojna postava je bila 20. dne t. m. dr. Poklukar bode njega namestnik itd. Vse to so prav- sprejeta z večino dveh tretjin; zanjo je glasovalo 223 Novičar Dunaja. domaćih tujih dežel. ljicebrez temelja; gl stvar nam ]e njega deželnega zbora. Dokler ta vloga narodnih deželnih pust seda- poslancev, 105 pa zoper. Ceaar jo je uže potrdil. Delegaciji ste delovanje svoje začeli 16. dne poslancev ni rešena, je vse druQ filias ante patrem." t. m. Vitez Schmerliog se je z enim glasom večine zbral > ui *. t* } ju v ou ui u^lf ^iiiiao autu patigiui uii w uiv^n v>n uli ^ t uu^ au ju ju uuiui j^iagv/ui v vvv/jlu v (Narodni volilni odbor) se je v pondeljek zvečer pospěl na sedež predsednika avstrijski delegaciji. Baron v posvet; kdo za državnega p naj ae m Dolenjcem vetuje Haymerle, minister vnaojih namesti umrlega grofa B ložil proračun za skupne zadeve celega cesarstva zadev, je delegacijama pred ki y Dr. Jao. BleiweÍ8 je odboru naznanil poročila od znašajo 105 milijonov gold. Ce 8e odbijejo lastni do- bota. zaupnih mož iz Dolenjskega přejeta, med drugim tudi hodki skupnih ministerstev, imajo davkeplačilci pokriti pisma gosp. A. Navratila iz Metlike, v katerem on še 99 milijonov gld. rad odstopi od 8voje kandidatu y od katerih naszadene68, ogerake t če si volilni odbor dež e Ernesta Windischgrâtza ter Do- bo treba 8 milijonov gold. izvoli k lenjcem čestita, da dobijo tako odličnega in uplivn^ga zastopnika na Dunaji. Kakor „okiic ' na zaduji strani pa 31 miiijonov gold. Za Bosno in Hercegovin * "----r—™ — —it današnjega liata kaže, je narodni sklenil Čati djamo > princa ta WindÍ8cb grát odbor enog y da v priporo se na gledu gosp. Navratila tudi drugi rodoljubi našim volilcem na Dolenjskem. Za trdno popustijo nameravaoe kandidature, da bode <5entralnega Delà posameznih od se ko v zbornice poslancev se veliko hitreje vršila, ako bi jezični liberaici v njih ne mlatili toliko prazne slame. Ob novem letu se pričakuje imenovanje treh ministrov, katerih posle dozdaj opravljajo le začasniki. U8tavoverna stranka se je sedaj popolno raz- narodnega odbora g litev od čepila; kljub naprednjakov je zapustil izverševalni od naavetovanega kandidata bor ustavovercev v togoti, da so nekateri liberaici g!a sovali za vojno postavo. sodnijskega okraja roj aki trebanjskega. žužemberškega, radeškega. mokrono škega m kocevskega ! i Nemila smrt nam je vzeia preblagega rodoljuba grofa Josipa Barbota , slanca gori navedenih dolenjskih okrájev. Razpisana je zato nova volitev poslanca na državnega po dan meseca januari ja to je prvo —-----j ~ —— —~ ■ " ------- i-------- — -------v., v v« j v.« ij ? tv , soboto po novem letu. Volitev se, kakor navadno, vrší v Trebnem, Racřečah in v Kočevii. . _ « . — « m -m + m m m * • — _ _ *J Kakor drugikrat, tako se je tudi zdaj podpisani odbor pred vsem obrnil do zaupnih mož vseh volilnih okrájev in jih prosil, nai mu po dogovoru z volilei poročajo,- k do naj bi se za po slanca nasvetoval. Pri tej priliki jim je na znanje dal vse kandidate pisanemu odboru ali pa mu od druge straní priporočani bili. ? ki so se sami oglasili pod Zaupni naši rodoljubi so se, kakor vselej, tako tudi zdaj iskreno poprijeli naloge svoje odločno izbrala nobenega kandidata al večina njih ni si narodnemu centralnemu odboru z dostavkom i i da ampak imenovanje njegovo prepustila va-nj vse zaupanje stavi, da bode nasvetoval volilcem tacega možá, ki bode v državnem zboru dunajském kazal, da ima srce za dolenjsko stran domovine naše, ki si ga je izvolila za svojega zastopnika, da pa tudi srce ima za ves narod slovenski in za srečo skupne nam države avstrijske, kateri, rešeni gospodstva ustavo-verne stranke, treba zdaj mnoiostranskega prestroja. Med mnogimi rodoljubi, ki bi bili za državno poslanstvo bolj ali manj sposobni, izbral je ves naš, ki je na vsako stran popolno neod si je podpisani odbor enoglasno možá. ki visen in v višjih krogih visokocenj en, na kratko rečeno, mož po vse vreden následníku biti grofa Barbota in ponos naši deželi. In to je princ Ernest ~Wmdischg-rátz 5 soposestnik velikih posestev, poleti navadno bivajoč na grajščini Slatini pri Litiji na Dolenjskem kjer ga duhovščina in ljudstvo dobro pozna in visoko spoštuje. njegov, ki ga je telegrafieno z Bunaja poslal centralnemu odboru 22. dne t. m i I ograni se glasi od besede do besede tako-le Kot u ^«UMIJS'J j^vui'«! uwiiviuiiuwmu, UUWUÍ.U UUt bt UU>, katoličanu in konservativnemu Avstrijanu bode grof Hohenwartova pot zmerom tudi moja pot ; zmerom in povsod se bodem pogarijal za narodne pravice tem obljubam ostanem vsak čas moz beseda 7 Princ Ernest Windischgratz Moža s takim programom, od našega ljudstva spoštovanega in v viših krogih visokoce enoglasno sklenil njenega, je podpisani odbor januarija izvolite za svojega poslanca priporočati Vam, predragi rojaki da si ga dne Volite ga, častiti rodoljubi, vsi od prvega do zadnjega enoglasno, kakor ga Vam odbor po natanfčnem in vsestranskem prevdarku enoglasno priporoča. „Serine Ernest AVindischgrâtz 9 u naj je dne januarija beseda Vam vsem » ki aupate podpisanemu odboru, kateri Vam za to, da ste si izbrali pravega zastopnika v državnem zboru porok i Ljubljani 22. decembra 1878. Za národni centralni volilni odbor Jan. Bleiweis prvomestnik. ; Vabilo na naročbo 59 Novic Cfi za leto Naroô dozdaj » )t Novicam" oata 7 kak bila v tiskarnici prejemane za celo leto za pol leta za četrt leta gold )7 7t 97 77 99 >7 po pošti pošilj za celo leto 4 gold. 60 kr 77 79 97 77 za poi leta za četrt leta 77 77 40 kr, 30 kr Za poailjanje na dom v Ljublj za celo leto ae plača 40 kr. Naročnina ae pošiija Blaznikovi tiakarnici v L j u b 1 j in to aj ce n ej po postnih kazmeab (Poatanwei8ungen), ki ae dobijo pri vaaki pošti in ve- krajc. Čaatite naročcike proaimo, naj hitijo z naročitom jí- dá brž prvi liât v redu dobij Vređnistvo Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in saložba: J. BlaZDikOYÍ nasledniki v Ljubljani.