33. Sttvflto. i uma t niHf n. iothdm mi. XUIL leto. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravniitvu prejeman: celo leto......K 24— , celo leto......K 22 — pol leU.......11 — >1 leta........ 12 — ;trt leta.......„ 6*— na mesec........2— četrt leta na mesec 550 1^0 Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta aa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročfcbie, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. itavllka fftlia 10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Enanova ali ca it 5, (I. nadstropje levo), at m. Rekonstrukcija. X a Dunaju. 10. febr. Dne 22. ali 23. t. m. se snide zo-pf-r državni zbor in vlada ima sedaj fkrb, zagotoviti si trdno iiailamentar-no večino, ki ji naj pomaga rešiti različne važne zadeve. Za vlado jo pač najvažnejša predloga o rekrm-neni zakonu. Ko bi te ne bilo, kdo ve, ee bi se baron Bienerth kaj posebna rotrudil, napraviti vsaj nekako premirje med nasprotujočimi si strankami, ko se mu že ni posrečilo ukrotiti češke Nemce toliko, da bi bili opu -rili obstrukeijo v češkem deželnem • boru. Faktnm je. da je nemška trmoglavost v češkem deželnem zboru \z-lie koncilijantnosti Čehov onemogočila vsako delo. Vlada je upala, da se najde v češkesn dež. zboru priliki*, zbližati Nerac^ in Čehe in na tej podlagi izvesti popolno rekonstrukcijo ministrstva. Celo z grožnjami je patom »Fremdfnblatta« pritiskala vlada, obetajoč tako premembo sistema, ki bo naperjena proti Nemcem, a nit' ni pomagalo. Nemci so v češkem dež. /bom z obstrnkcijo onemogočili v«a- Jvo delo in sedaj skušajo Krivdo zvr- j 1 konstruKcijo Toda — odločitev ni v njih rokah, odločitev je v rokah Poljakov, Tj so svoj čas sklenili, da puste vlado na cedilu, če pred novim zasedanjem državnega zbora ne izvede rekonstrukcije in to je vzrok, da hoče '•aron Bienerth vsaj v malem obsegu premeniti svoje ministrstvo, nekako za prehod, za toliko časa, da se razmere ne ustanove in bo inogoee izve-Fti popolno rekonstrukcijo. Prihodnji reden se začno pogajanja ministrskega predsednika z voditelji posamičnih parlamentarnih strank. Nomineino se bo pri teh podajanjih pač šlo za določitev delavskega programa poslanske zbornice za čas do Velik« noči. v bistvu pa .se nojde za rekonstrukcijo. Vlada namerava ponuditi slova »i-ski »Uniji«, naj vstopijo v ministr- sko miuistrstvo vodi začasno sekeij-ski šef Pop, ministra - rojaka pa Čehi sedaj sploh nimajo. Ako bi se Čehi s to ponudbo zadovoljili, bi dobili r*a-mo to. kar so že imeli pred nekaj meseci in kar jim takrat ni »M^to nič pomagalo. Po vladnih inteneijah naj dobe tudi Jugoslo\ani svojega zastopnika v miuistrstvn m sicer si je baron Bienerth izbral nekdanjega dež. glav varja kranjskega Otona pl. Detela, onemoglo jr a •.•prČVa. ki mma absolutno nobenih svojcev za ministra. Gospodu Detel i je namenjen portfelj delavskega mi n i s tr > t v a. Glavo si damo odrezati, t-e gospod Detela sploh ve. kaj spada v delokrog delavskega ministrstva, kaj še da ima ja^ne pojme o nalogah, ki bi jih prevzel, če bi res postal minister. Na Slovenskom je kandidaturi gosp. Detelo vzbudila samo veselost iz krogov hrvatskih poslancev pa »e čuje, da vlada tam pravo ogorčenje, ker vedo Hrvatje, da gospod pl. Detela ni bil nikdar njih orijatelj in da bi v njem imeli zastopnika, ki si ga absolutno ne morejo želeti. Vlada up.t, da bo s tako rekonstrukcijo pomirile slovansko »Uauje« in jb pripravila do tega, da vladi ne bo nasprotovala. A ti računi barona i ti s temi premembami. ki jih name Tava. ne bo nikomur vstreženo. Sistem ostane namreč tudi pa taki rekonstrukciji nespremenjen, tisti sistem, cigar nositelji so Schreiner, Hoehenhurjrer tn Stiirgkh in kako deiuje ta sistem, to čutimo Slovenci na svojem mesu. kajti pravosodni minister Hoehenburger izvršuje ta sistem z največjo brezobzirnost jat Na pismena naroČila brez istodobne vpcslatve naročnine se ne ozira. lalafoa it a~~-i-iL.^ i i i i^aafc^tega**" »Slovenski Narod* velja po poŠti: - za Avstro-Ogrsko. za Nemčijo: celo leto.......K 23 — j celo leto.......K 28*— JetrMeta" I #iP I za Ameriko in vsc dru2e dežele: na mesec\ " .* I 230 1 celo leto.......K 30*— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravmlstro: EaeflOTS ulica «t S, (spodaj, dvorišče levo), telefon it S*. objektivnost. Ako tudi so sodniki, ki duševno tako visoko stoje, da se v izvrševanju svojega poklica popolnoma ločijo od enostranskega mišljenja, ke-tero je lastno politieftemu agitatorju: ako tudi tak sodnik s talarjem sprejme drug način mišljenja ivt presojanja, kakor oni svojega ■asebnega življenja, ga vendar vsi, proti katerim je v političnem boja nastopil, gledajo z nezaupanjem in bodo za vsako njegovo sodbo iskali nestvarnih, po političnem prepričanju pro vzročen i h nagibov. Kar je za vsakega sodnika že vsled njegove vzvišeno naloge tudi brez zakonskih predpisov dolžnost, glasom £ 47 ees. liti na Čehe ter preprečiti vsako re- i 22 instrukcijo ministrstva. Bi*m-rtha brrZ** ne bodo previ, kaj- 0] to pravosodje! Iz Ptuja 9. iVbruarja V neki disciplinarni i ■mcnlbi proti slovenskemu sodniku je di-^ei- plinarno sodišče v Gradcu izreki-j sledeče navodilo: > Tako sodelovanja (pri političnem strankarsivu) je sod- to mu je vrhu tega pat. z dne 3. maje 1S">3 št. 81 d. z. iz rečno naloženo ih je to obdolženec tudi s svojo službeno prisego prisegel; da se bo tudi v svojem domačem in meščanskem življenju vede! tako. da ne bi mogel temu nihče oporekati, ter da bo v uradu in izven njega vse opustil, kar bi moglo zaupanji v sodnijsko nradovanje zmanjšati Krasne besede gospodov disciplinarnih sodnikov v Gradcu! Skoda le, da v praksi teh n«lčei ni kdo ue uveljavi proti nemškim ali nernškn-tarskim c-odnikom, ampak samo le proti slovenskim. To kaže jasno slučaj dr. Lašiča v Ptuju na eni, ter slučaj dr. Pavliezka v Rogatcu na drugi strani, kakor je to dokazal »Narodni Dnevnik« 20. januarja 1910 št. 15. Ko je svojedni »Slov. Narod« v i več člankih razkrinkal sodnijskegn j nadsvernika ;lr. Ig. P. v Gradcu kot najhujšega političnega agitatorja t3r je celo eksceienca Pittreich se podvi-za] poslati uredništvu neki uradni popravek, ki pa je bil vse drugo nego stvarni popravek, je bilo pričakovati, j da se bode na najvišjem mestu u po- i števalo to nastopanje iu da se dotič- '■ nika ne bode imenovalo »lordober- J richterjem« t. j. dvomim svetnikom pri najvišjem sodišču. Toda >^naši državni poslanei« niso hotfli ničesar storiti, da se t<» imenovanje prepreči; ti poslanci imajo za take stvari — kak-t jih po krivem imenu jejo - gluha ušesa in zaprte oči ter se eelo proti vi jo imenovanju miui- niku vsled dolžnosti, katere m a ia-stvo dva Ceha in en zastopnik Jugo- j laga njegov stan. zabranjeno. Ne mrv j stra-krajana za južne Slovane. Seve-slovanov, Čehom hoče dati portfelj | re se sicer zahtevati., da bi sodnik da ta pasivna nedelavnost vlado hi poljedelskega ministrstva in mesij žrtvoval svoj? politično prepričanje ministra - rojaka. Ti dve mesti seda? in zatajil, da pripada svoji narodnosti; v udejstvovanju tega svojega prrs pričanja pa se mora gibati v onih u.e- nista zaseden*, od kar sta odstopih; poljedelski minister dr. Brat' in češki minister - rojak dr. Žaček. Poljedel- jah, da si ohrani zaupanje v svojo naše nasprotnike samo vzpodbuja na vse bolj brezobziren boj. Da ne pretiravamo, kaže nastopni slučaj, ki se je pripetil pri najvišjem sodišču na Dunaja v civilni zadevi C II 124/9 pto delnega odplačila 200 K. Stvar pa je biia sledeča: Ptujsko .-odišče je z razsodbo ddo. 18. maja 1909 C II. 124/9/6 razsodilo, da morata toženca V. in K. P. priznati delno odplačilo po 580 K tožite! ju ter mu stroške povrniti. Tožena vložita priziv ter ga kolekujeta s kolkom po 10 K, docim bi zadoščal kolek po 5 K. To se je zgodilo seveda iz pomote dotičnega odvetnika. C. kr. okrožno sodišče v Mariboru je prizivu ugodilo, naložilo tožitelj« povračilo stroškov, pri tem pa je prezrlo, rla je bil priziv pomotoma previsoko kolekovan, tako da je tožitelju naložilo stroške priziva za 5 K previsoko, kar je tožitelj v slovenski reviziji tudi izrecno grajal, Sedaj pa čujmo. kako je vrhovno sodišče na Dunaju v seji ddo. 22. decembra 1909 pod predsedstvom senatnega predsednika Za barja, v prisotnosti dvornih svetnikov Schmuhe k. Dejak, dr. Spat h in dr. Pevetz zavrnivši revizijo kot neutemeljeno zadevne točke slovensko revizije rešilo (— seveda v nemškem jeziku; saj še vrhovno sodišče na Dunaju clo danes ne pozna jezikovne ravnoprav nosti. —). Dotični del najvišje razsodbe se glas?: Die Bevision riigt die Venven-dimg eines Stempels von 10 K tur die Bcrutungsschrift; dass aber die-z dne j se Riige als Beechwerde (!) gegen i die Kostenbesiimmung (si^-!) zu gel-ten babe, ist ans dem Inhalte der Austiihrungeri nicht zu entnehmen (!!) und eine diesfallige Beschwerde konte auch keinen Erfolg haben. weil in diestm Belangc der Kevi-sionsantrag fohlt (!). Kdo se ne smeje tem absurdnim, rabulističnim izvajanjem te famozne sodbe T Revizijski predlog tožit eljev ga je glasil: da se prizivna sodba iz-premeni oziroma sodba prvega sodnika obnovi, ter tožencema naloži povračilo vseh stroškov I., II. in III. instance. Vrhovno sodišče pa tem pred-»os^bne« j logu ne uvidi in ne spozna predloga za zvišanje stroškov vsaj toliki meri, da se izloči znesek po 5 K, za koji je bil prizivni spis pomotoma previsoko kolekovan. Z drugimi besedami: vrhovno sodišče je izreklo o slovenski reviziji, da v sporu propadla slovenska stranka kot tožitelj ni vezana samo tistih stroškov nasprotniku povrniti, ki so bili v obrambo potrebni, nego ona mora vrniti tudi stroške in izdatke, ki so bili za obrambo popolnoma nepotrebni. Ne vemo, kdo je bil referent v tej zadevi pri najvišjem sodišču. Iz sodbe same se ime poročevalca ne razvidi. Če je bil slučajno dr. Ignac Pev^tz poročevalec, je ta absurdni izrek o pravdnih stroških Čisto razumljiv. Ta je namreč že ko* svojedobni sodnik v Ptuja odredil, da so morale stranke kot dodatek ali doklado pri dostavnim po 35 v plače^ vati še 2, 5, G do 10 vinarjev za — papir, ki ga je sodišče porabilo! Kakor se vidi, je mož ustvarjeft bolj za fiskaliita in finančnega mini* stra, kakor za — lordoberrichterja. Naši državni poslanci se gotovo tudi za ta slučaj ne bodo nič zmenili t saj so jim to le — osebne zadeve ir» oni se strašno pehajo in trudijo, da olajšajo kmetu bremena, katera jim država naklada. Za tako justico v slovenskem jeziku ni prave besede. Iz parlamenta. Predsednik poslanske zbornic* Pattai je imel včeraj z baronom Bie-nerthom pogovor glede bližajočega se zasedanja poslanske zbornice. Natančno se določi dan prve seje šeh* j po konferencah z voditelji strank. V kratkem že prično pogajanja glede j delavnega programa, ki naj bi ob-r segal rekiutno predlogo, prvo branja proračuna, aneksijsko predlogo in finančni zakon. Danes imajo pri Bie-nerthu konferenco Čehi; Nemci še niso dobili povabila. — Trgovinski minister je izročil predsedništvu poslanske zbornice načrt glede prepovedi ženskega ponočnega dela v industrijskih podjetjih. Po odgodltv! češkega deželnega zbora. V včerajšnji svoji seji se je ce* ški deželni odbor posvetoval, kako naj pride v okom težavnemu finančnemu položaju, ki se je še poslabšal* ker je deželni zbor odgođen. Deželni odbor je sklenil pobirati deželno naklado na pivo, akoravno ni o tem ničesar sklenil deželni zbor. Deželni odbor je že pred par meseci skuša! za tak sklep dobiti sankcijo, pa je bil zavrnjen. Ker pa se je med tem v neki drugi kronovini zgodil podoben slučaj, upa češki deželni odbor, da bo vlada to pot drugačnih misli-— Deputacija deželnega odbora^ na čelu ji deželni maršal, se je glede finančne mizerije podala na Duna,i >'Ps-s-*!'< »Kaj'': se je oglasila mati. LISTEK. So] jem ti pravno! (Konec.) :>Zakaj pa nič ne rečeš, Tinči-'a* Ali si mi zaspala, srček zlati?« »Srček zlati«, se je tiho zavzela j gla- presenečenega Adolfa □ran Kak opa! »Jaz sem se vse druga- noči bi hodil v hišo? Po dnevi pridi, po dnevi! Ali se bojiš belega dne? Kdor je pošten, pride po dnevi, ne »Po j če m ožila. Molek je imel v levici, z j desnico mi je pa —« Mati r*i utegnile, povedati, kaj i u kako; zadremala In zaspala je spanje pravičnega. Ti niča poštenih ljudi. Le spat pojdi, pa jutri pridi, di se bomo kaj zmenili.« »Da, da, mnmkac, se je slišal Tina in v blaženstvu so se ji bleščale Potem je odgovorila: »Saj ne spim, Adolf, saj slišim, kje pa f-i hodil?« »Nate sem mislil, samo nate sem inislil. Na tvoje rdeče ustke, pa na lička, pa na lasce, pa na —« »Saj ni res, Adolf; hogve, na katero ti misliš.« »Tiučica, samo nate! Vse dni iti « se noči. L** tebe imam pred očmi, tvoji poljubčki, ah —« Deklica je zakašljala, da bi mati De slišala teh be«ed, in je spregovorila: »Ali si bil na komisiji!« -Kje? Da, da, na komisiji! Na Vragovi drči, tako se kraj imenuje« »Kaj pa si delal? Ali si pisal?« »Nekega kmeta smo odrli. Vse nno mu prodali, zadnji rep v hlevu in zadnjo bilko na njivi. Prešmenta-♦ii kmet! Ali pi sama t Ali sladko le-žiš, ali je mehka posteljcaT* »Ps-s-s!« je svarila deklic*. »Ali smem k tebi? Tinčica, odpri okno!« pa ponoči, ko vsi spimo, kar nas je | pa je še dolgo, dolgo svetlih in široko odprtih oči strmela v temo in ponavljala: »Adolf, Vdolf!« In vsega se je spominjala, kar ji je pravkar dejal. »Srnica, srček zlati,-, je ponavljala in v tem je tudi ona zaspala. V sanjah je odpirala usta in poljubljala in objemala svojega ljubca. Ko se je zbudila, se je zibala na postelji. Poskakovala je in se smejala. v i »Le jutri pridi, če imaš kaj povedati. Po kaj m pa prišel ?« Dober večer sem pričel voščit, marnka. Dob^r večer, mnmka. pa nikar ne zamerite. Saj grtm precej spat. Lahko noč, mamka! Zaslišali so se drsajoči koraki. Kakor se je čulo, jo je Adolf tiho in naglo |'K>pihal v noč. »Ali si ga videla, takoj je šel, dp. je le mene zaslišal. Tako ti povem, dekle, da je tvoj Adolf plašar. Se jokala boš zavoljo njega, ako ga takoj ne pustiš. Ia> zapomni si.^c »Zakaj f Saj me bo vendar vzel, saj me lahko vzame! Z doktorjem je v kompaniji, in vsak mesec zaslugi dvesto kron.« »Kajpa, dvesto kron! Še nikel-nastih ne! Plašar je! Po mestu postopa in zijala prodaja. In tak dolg vrat ima, kakor bi bil že na vislicah!« Tina je jezno sopla in se natj oglasila: »Kaj pa čenčate! Kar nftla vam bom!« Nedeljsko jutro **e je zalesketalc in zasmejalo nad obzorjem z rožnim licem, z zlatimi očmi. S Škrlatno roko je zgrabila zarja solnee za plamte-ča stremena m je peljala z rosnih poljan. Tina se je zbudila in skočila pokonci. Ura je minila pet, a ie se Je deklica oblekla in hitela pod jasno nebo. Namenila se je na sprehod skozi gozd in k maši na romarski griček, kjer slave in časte svetega Valentina. Na mostu jo je čakal Adolf. »Vendar ai vstala golobičica, a jaz iz straha, da ne zamudim, nisem niti legel«, jo dejal in podal ljubici roko. Bil je vatel fant »klobuk je nosi1 oostrani in vihrajoče kra\ ato. Njegov smeh pa se je zdel raz|>osa-jen in nevarni so bili njegovi po-ffledi. »No da! Gotovo si prepil vso noč. Kje pa *d bil? Si že zopet pil «? škrbastim Sušeem in debelim Barodo. No. sedaj se ne obotavljaj, ker se mudi. Dolga je pot do svetega Valentina in ob osmih je masa.« »Saj hiti.m, srček! Ne jezi se na vsezgodaj, saj veš, da jeza ni ni i prida. Saj greva skozi drevored? Tam za kostanjem mi das lahko poljub.« »O-o, ne boš! Tistega pa ne<<, je rekla Tina, a vseeno zavila proti drevoredu. Konec mesta je stala krčma, in Adolf je postal. »Tina, tako sem žejen, ali ne bi stopila na kapljo traminca? Krasna pijačka je to! Tudi kavo imajo in čaj, ako si sladkosnedna.« Tina se je sprva branila, ali kdo bi odrekel fantn tako lepo željo t Deklica, ki je zaljubljena, ie ne, in tako sta stopila v senco smrekove vejice. In ko je bilo treba vstati in iti na božjo pot, se Adolfu ni dalo. In ker ni bilo druge, se jo Tina premislila. »Ali vstati in ae odpraviti morava vseeno!« »Pojdiva torej na sprehod skozi gosd. Tam avatnjejo tićki, nage bre-ae belih staskov in migljaiočih rok, plešejo po gori, smreke vrše in so opletajo z vejami po osornih plečih in temnih licih.« »Kako čudno govoriš, Adolf: aJ si pijan? Vidiš, že navsezgodaj si pv jan!« Šla sta v ^ozd, kjer je tiha senči ca razgrnjena pod gostimi kostanji in širokimi javorji. O, tam je zelo lepo in skrivnostno! Ljubiti se da pač nebeško! Zakaj breze so deviško sramežljive in strme in strme samo v daljne vedre in v blesteče oblačke, a smreke in j?lke se tepo in bijejo z bori, javorji pa so pijani. Tam ti otoji tak širok in mogo> čen javor, bahat je v svoji široki in zeleni in bujni kroni. Napil se je* bogsigavedi česa. Menda je bil vso nočna ohceti pri devici Nežki iz Gadove neei, in zdaj se mu oči zapirajo, »Se en bokal, pa še ne gremo«, vpije in dremlje. In nato začne prepevati: »Trolka mi je dala pušeljc, nagelj in pa roženkravt, ko se je naredil dan, sem pa moral stran.« Adolf in Tina sta sedla pod javor in se smejala pijancu. Tako dolgo sta se smejala, da sta ae začela objemati. Tako dolgo sta se objemala, da sta oba zaspala. Javor pa se je krohota! in krohotal, solnoe je mežikalo in ae sa trenotke skrivalo pod tenkimi, nedeljskimi oblački in bo obiskala ministerskega predsednika in finančnega ministra. Hrvaško. Včeraj dopoldne je ban Toma-Š i ć prišel v spremstvu s sekcijskima načelnikoma Ch a v rakom in A m ruse m v poslopje deželne vlade, da prevzame agende. Ob JI. dopoldne sta oba novoimenovana sekcijska načelnika položila službeno prisego. Oficijelna predstava u radništva bo v soboto. Zaderski nadškof. Kakor smo že poročali, je papež vzel zaderskemu nadškofu Dvorniku vse njegove funkcije. Oficijelno se je trdilo, da se je to zgodilo vsled slabega zdravja nadškofovega. Res pa je, da se je to zgodi o, ker je nadškof Dvornik velik prijatelj slovanske liturgije in je zanjo delal propagando. Nadškof se ni za prepovedi iz Rima veliko brigal. Papež je poslal nato v Zader delegata in uspeh je ta, da so nadškofa odstavili. — Je pač stara resnica, da slovanski človek ne more biti obenem rimski človek in narobe. Iz Bosne. Bosenski deželni zbor bo imel meseca junija kratko zasedanje, v katerem bo vlada predloži a agrarno postavo. Ko bo ta postava rešena, bo deželni zbor odgođen in bo imel šele v oktobru daljše zasedanje. Dopisi. Iz Velikih Lase. (Odhodniea g fcpoda okrajnega sodnika Tekavčiča.) V soboto 29. januarja so so zbrale tu korekoč vse Lašče v okrašenih prostorih gostilne g. Mat. Hočevarja d;, se poslove od priljubljenega sodnika g. Tekavčiča, ki je bival skoro neprestano 10 let med nami in si je v tem času kot uijuden. vsakemu postrev 1 ji v uradnik, še bolj pa kot ljubez-njiv družabnik, zaveden m odločen naprednjak Ur dober prijatelj, pridobil toliko simpatij v vseh krogih prebivalstva, kakor nihče drug ne pred njim. Ta dan in pa pri slovesu, naslednji petek opoldne, so mu pač vse Lašče pokazalo, kako globoko jim je bil odhajajoči pri srcu in kako spoštujejo Laščanje može, ki so vredni spoštovanja. — Točno ob določeni uri je imenom pripravljal-nega odbora otvoril oficijelni del g. Iv. Pucelj, zahvaljujoč se za obilno udeležbo s pomembnim povdarkoui, da bi nihče izmed navzočih ne imel toliko moči zbrati v enem prostoru tako različnih elementov, kakor baš g. slavljenec.Takoj nato je govoril g. deželnosodni svetnik Kessler imeuon sodišča, v imenn davčnih uradnikov pa g. vodja davčnega urada Var d jan. Oba g? sp< da ^ta poudarjala zlasti slavljenčev) kolegijalnost, ki bi marsikomu bila v zgled. Imenom učiteljstva je govoril g. uadučitelj Stefančič, imenom občine g. župan Hočevar, za žensko podružnico »Družbe sv. Cirila in Metoda« se je poslovila predsednica ga. Hočevarjeva, na kar so mu odbornice poklonile svež šopek v znak hvaležnosti za vedno marljivo sodelovanje in podpiranje: v imenu Sok »lev je govoril načelnik odseka br. Virant. V imenu prijat«-Ijev. ožje družbe in Vel. Lašč vobč'4 mu je napil g. Iv. Pucelj. na kar je za ta večer sestavljeni mešani zbor pod vodstvom g. učitelja Finka zapet prekrasno »Nazaj v planinski raj« in tedaj ni ostalo nobeno oko suho... Nazadnje mu je napil v imenu gostov ribniški župan g. dr. Sehiffrer, na kar se je slav'jenec ginjeno zahvalil in takrat smo šele popolnoma spoznali, kako smo drug dragega imeli radi. Ostali smo skupaj pozno v noč. tesno skupaj, kakor ljubeča s« familija; nihče se ni mogel ločiti do zgodnje ure. V petek opoldne pa nas je g. okr. -odnik zapustil. Ž" mnogo pred določeno uro je vladalo neko mrzličavo vznemirjenje po e^lih Laščah. Pred odhodom pa je stalo in prostranem Hočevarjevem dVoriŠčn devetero okrajnih sani in na njih je bilo zbrano takorekoč vse. In ko smo pognali, se je vseh polastil čuden nemir. Vsa okna so bila odprta, ob cesti so staii ljudje in ko jim jr odhajajoči g. okrajni sodnik zadnjič mahal s klobukom, je bilo vse tako svečano tiho, kakor v gr~*bu, le v očesnih jamicah se je lesketalo . . . Na kolodvor jih je mnogo prišlo peš, nekateri prijatelji pa so ga spremili celo do Trebn.ia. — Bilo je namreč po-j>olnoma res, kakor mu je rekel eden govornikov ob slovesni »Mnogo imenovanj in pr'*mestitev se je izvrši'o zadnje čase, mnogo odhodnie se je priredHo in sam si imel priliko v e%> dnjem Času ededati takšno sijajno prireditev; toliko pa trdim lahko z mir no %*estjo, da ni bilo nikjer udeleženih toliko src, kakor danes ob tvojem slovesu^ ... Dnevne vesti. + V goriškem aeeelaem stara se je zgodilo v seji v sredo nekaj posebnega. Dr. Gregorčič se je postavil s svojimi pajdaši naravnost proti nadškofu dr. Sedejo. Na dnevnem redu te seje je bila tudi točka: Pravilnik deželne hranilnice in p os oj il n i c e. Radi te točke je prišel k seji nadškof. Tudi govoril je, da bo nameravani zavod škodoval drugim, že obstoječim denarnim zavodom in med njimi tudi Montuv ; zavod smatra za konkurenčno podjetje, zato je priporočal nadškof, naj se sprejme predlog laškega klerikalnega poslanea dr. Mei-zlika, ki zahteva, da naj se ta točka odloži z dnevnega reda ter naj se postavi na dnevni red kedaj pozneje skupno s predlogom za ustanovitev filijalke avstro-ogrske banke v Go-riei. Tako je hotel nadškof dobiti, čas, da bi onemogočil novo deželno posojilnico in hranilnico, katero smatra za tako konkurenčno podjetje »Montu«, da mora ta pod leči. Podpirali so škofa prost dr. Fiadutti in Bugatto, za deženo posojilnieo pa so govorili laški liberalci. Slovenski klerikalci so molčali. Ko pa je prišel na glasovanje Meizlikov predlog, so glasovali za pretilog samo laški klerikalci in nadškof. Pred'og iz odseki!, da se ustanovi deželni denarni zavod, pa je bil nato sprejet z glasovi laških liberaleev in slovenskih klerikalcev. Pokazalo se je, da zveza med Pajerjem in Gregorčičem se ne krha niti pred očmi samega nadškofa. Nadškof je bil jezen, pokazal je z niahijajeni. da ne odobrava po-stopanja dr. (Jreerorčiča ter je zapustil dvorano. Za njim so odšli tudi laški klerika ni poslanci, ostali so zavezniki lepo sami med seboj. — »Mont« je duhovski denarni zavod v Gorici, ki je proglašen s posebnim odobrenjem državne oblasti za pupi-'arno varen. Zato pa se morajo nalagati na »Montu« vsi denarji malo-letnih, odvisni denarji občin, eerkva, okrajnih bolniških blaganj itd. V kuratoriju »Monta« sedijo sami duhovniki, načelnik je nadškof. Torej nristno klerikalni zavod, ki ob volitvah prav dobro pozna klerikalce. Duhovnik Gregorčič je torej s slovenskimi klerikaci vred glasoval proti predlocru duhovnika dr. Mei-zlika. iz katerega je govoril nadškof ter ujezil škofa, da je bežal iz dvorane s proštom vred. Res. prizor za bogove! Nadškof premišljuje sedaj o Gregorčičevi nt hvaležnosti, ker mu je škof in »Momt« mnogo poma-zal pri volitvah, duhovniki pa pojdejo nad Gregorčiča, ker jim hoče uničiti močan duhovski zavod z enakim deželnim. Boj med Gregorčičem in nadškofom dobiva vedno določnejše obrise. Kako se konca, kdo to ve. .Sedaj je nad škofom Gregorčič! -s- O zaplenjenih narodirTb kolkih. Znano je, da so narodni kolki »20. IX. 1908.« in »Ptuj« zagrizene nemške poštne uradnike silno bodli v oči in da so popolnoma samovlast-no izk jučevali iz poštnega prometa vsa pisma, dopisniee in raztrlednice, ki so bile opremljene s tem narodnim kolkom. Proti temu s imolast-nemu postopanju poštnih organov se jc glasilo poslanca dr. Ploja Sloga< pritožilo naravnost na tr.ovinsko ministrstvo. Ministrstvo je uvaže-valo, kakor vemo iz povsem zanesljivega vira to pritožbo in že izdalo od minir-tra dr. Weisskirchnerja sametra podpisano naredbo, s katero se poštnim organom ukazuje, da ne smejo več delati ovir pošiljatvain, na katerih so prilepljeni kolki »Ptuj« in »20. IX. 1908.«. A kako so si pomagali organi, ki so jim bili ti narodni kolki trn v peti, da jim ni bilo treba izvesti ministrske naredbe* Izposlo-vali so, da jih je državno pravdištvo zaplenilo! Tako znajo gotovi gospodje razveljaviti celo ministrske naredbe. Brez komentarja! 4- »Deutsches Volksblatt« in »Ueiehspost« sta oba glasili nemških soeijalistov, prvoimenovani list bero meščanski ljudje, drugomenovani list pa bero duhovniki, prvi živi od svojega zaslužka, drugi pa od podpor. Zdaj sta si ta dva lista segla v iase in si očitata najlepše stvari. Med drugim je »Deutsches Volksblatt« obdolžil »Reichspošto« narodnega izdajstva, ker je priobčila neko spisan je našega dr. Lampeta o vodo-pravnih zadevah. To je pa tankoćutnost! V enem oziru pa se »Deutsches Volksblatt« in »Reichspošta« vendar izvrstno razumeta: za židovski denar sta oba zamolčala škandalozna razkritja pred sodiščem o židovsko sleparski zavarovalnici »Atlas«, Denar pač diši blagoslovljenim kakor neblagoslovljeniin krščanskim socijalcem! -f- Zopet protekcija. Gospod pisarniški oficijant J. Brufaeh pri c. kr. deželnem predsedniŠtvu v Ljubljani je šel po 401etnem službovanju v pokoj, ter je vsled tega izpraznjeno bolje kvalifikovano mesto pisarniškega ofieijaora pri političnih obla- st vih. Kakor smo izvedeli, oddalo se bode baje to mesto gospod i oni ofici-jantinji, katere oče je vodja pisarniških uradov pri e. kr. deželnem pred. sedstvu. Koliko je starejših oficijan-tov pri političnih uradih, kateri opravljajo dela pisarniških uradnikov, vrhu tega so še družinski očetje, a niso toliko vredni, da bi se jih upoštevalo na prvem mestu, a gospodična samica, katera se polovico toliko ne trudi ko drugi oficijanti, mora vseld protekcije dobiti to mesto, seveda ker je tudi Nemka. Gospodje državni in deželni poslanci — kje ste t Zasledovali bodemo stvar nadalje, ter o tem obširneje poročali, kar zna nekaterim postati neljubo. Da se bo pa o tem spregovorilo tudi na drugem mestu, o tem naj bodo vladni krogi le prepričani. -f- Javen shod v Idriji se vrši v nedeljo, dne 13. t. m., ob tt. dopoldne v pivarni pri »farnem orlu«. -— Deželni poslanec E. G a n g l bo poročat o zadnjem zasedanju deželnega zbora, rdeležite se shoda vsi! + Bravo gospod škof Jeglič! Rekord ste dosegli! Daleč so jo zabredli naši brezdomovinski dušni pastirji! Iz onih svetnikov, ki ju je postavil sani rimsko-katoliške cerkve poglavar, papež Lev XIII., iz bratov *v. Cirila in Metoda norce brijejo — ter imenuje škofov leibžurnal šolsko družbo sv. Cirila in Metoda — Ciril metoda r i jo! Sicer je pa to norčavo pisar jen je >Slovenca«, št. 29. t. 1., samo naravna posledica one predrzne ter bogohuljne nadutosti in i napuha naših maziljenih kaplanov, ki neumnim »hribovcem in rov • skim rokovnjačem« raz lece pripovedujejo in dokazujejo, da je vsak iuhoven bolj mogočen, kakor Mati j bogorodnica, vsi angel ji in svetniki i božji!! To vse upoštevojoč, se nava- I den, priprost zemljan pač ne more čuditi, ako napiše kak z upehom ali i ''rez uspeha večkrat blagoslovljen človek članek, v katerem se iz svetnikov — norca dela! 4- Občinske volitve v Leiteršper-gu pri Mariboru so se včeraj končale iako, da pravi > Marb. Z.«, da so Nemci z izidom prav zadovoljni. Izvoljeni so torej nemškutarji. Opozarjamo pa na dejstvo, da ljubljanski ^Slovenec« vedno kriči o velikanskem napredovanju obmejnih Slovencev. Kakšno je to napredovanje, kaže najbolj to, da so pred dvajsetimi leti uradno našteli v Leiteršpergu in okolici 220 Nemcev in 1477 Slovencev. In danes so iv.iljeni v občinski odbor možje, nad katerimi ima svoje veselje Marburger Zeitung«. To je res lepo napredovanje! Ampak -Slovenec^ ima s svojimi trditvami o napredova- | nju obmejnih Slovencev svoj poseben namen. S trditvami hoče preprečiti, I da bi obmejni Slovenci ne spoznali nevarnosti, v kateri se nahajajo I Kratko rečeno: »Slovenec« hoče za,-treti narodno idejo, katero itak slovanski škofje proglašajo za pagan-stvo. Ta namen ima tudi zadnji ostudni »Slovencev« napad na Ciril-Meto dovo družbo. Marsikomu se bo zdelo »Slovenčevo« izdajalsko delovanje nerazumljivo, toda pomisliti je treba, da služi »Slovenec« izključno le mednarodnemu klerikalizmu. Narodna ideja pa zavira kolikor toliko razvoj mednarodnega klerikalizma, zato jo Slovenec« pobija z vsemi danimi sredstvi: zdaj f hinavsko hvalo, zdaj i s hinavskim navdušenjem, zdaj zopei ! s kolom in z nožem. Katero sredstvo je izdatnejše, tistega se poprimejo izdajalci okrog »Slovenca«. -f- »Rcinrasbig«. Dr. Zimmer-mann piše, da jc samo nemški narod ostal »cine reine Rasse«. V poročilu o neki celjski, strogo nemški prireditvi čitamo, da imajo največ zaslug Tia dotični prireditvi »Nemci« Jabor-j negg, Kočevar, Kerenčagg. Jarosch. i Tekaue, Zelinšegg, Zvengg, Kočnigg, K ose h ar, Pohar in še več drugih ta-| kih »Nemcev«. »»Pristna Nemca« sta j tudi ptujski Omig in šoštanjsk' \Vosehnaprg. Učenjak dr. Zim mer -mann naj bi vzel take in enake Nemce n°d svoje rnikroskopično ogledale, da dožene, so h so ti Jaborneggi,Omi-gi, VVosehnaggi ter različni itsehi in j tschitsehi »dentseh reinrassig«, ali i pa se morda pretaka po njihovih ži-j lah — mongolska kri. Če se dožene, da ti ljudje niso »deutsch reinrassig«, jih bo gotovo nemška družba kot gobo vce izgnala iz svoje srede. + Iz šolske službe. Mesto obolele učiteljice Marije Benedek pride v Kranjsko Gon) za suplentinjo Ana Čop, dosedanja volonterka v Breznic5. Mesto obolele učiteljice Hedvike Sa rec pride v Moravče kot suplentinja učiteljska kandidatinja Jerica Vi-senjak. — Slovensko deželno gledališč«. Iz pisarne: Zaradi temeljitih priprav operne in operetne novitete, se mora za jutri in nedeljo repertoire spremeniti ter se uprizori jutri, v soboto zvečer za par-abonente tretjič opereta »Logarjeva Krista«. — V nedeljo popoldne ob 3. as igrajo laven abonessenta (sa Me par) »Ro- k o vn jači« s petjem in godbo, zvečer pa se igra tretjič za nepar-abonente opereta »Ločena žena«. — V torek je benefica gdč. Haderbolčeve ter se uprizori prvič Leharjev »Piskrove-zee«. — V soboto, dne 19. t. m. gostuje v operi »Trubadour« prvi bariton zagrebške opere gosp. Marko Vuškovič, bivši prvi bariton »Na-rodnieho divadla« v Pragi. — Slovensko gledališče. Sinoči so z najlepšim uspehom ponovili opereto »Ločena žena«. — Plemenito maščevanje »Slovencu« za njegove pobalinske napade na našo zaslužno šolsko družbo pokažimo s tem, da se s še večjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo oklenemo družbe. Vsak zaveden Slovenec, vsaka prava Slovenka bodi Član vsaj ene podružnice. Kupujmo blago, ki se prodaja družbi v korist, odgovorimo brezdomovincem z izrednimi darovi družbi! — Narodni kolki družbe sv. Cirila in Metoda so sedaj dobiti le še s sliko šole na Muti in St. Ilja ter oni z napisom »narod sebi«. Prosimo ro dol juhe, naj kupujejo te kolke ter po magajo potrebni družbi nadomestit: dohodke zaplenjenih kolkov. — Računski listki v prid družb' sv. Cirila in Metoda se popuščajo, kakor je poznati iz tozadevnih dohodkov. Krivda ne zadene gostov, ki se gotovo nikjer ne branijo takega ne- I znatnega narodnega davka terauč je : nazadovanje pripisati brezbrižnost" uslužbencev. Gostje naj povsod zahte-j vajo računski listek, ako ga ne dobe. naj se pritožijo gospodarju. - Čujte, tudi družba sv. Mohorja je že pohujšljiva! K tozadevni notici zadnje srede je dodati, da je nezaslišano prepoved izrekel župnik na f Raki. — Zapostavljanje slovenščine na južni železnici. Slovenske stranke, ki pošiljajo blago po železnici, se pritožujejo, da dobivajo na južnem kolo- ; dvoru na slovensko spisan:* blagovne liste popolnoma nemške sprejemni-I ce. To je očitno zapostavljanje slovenskega jezika, proti čemer z vso od* j ločnostjo protestujemo ter zahteva-i mo, da se na slovenski blagovni list I izda vselej tudi slovenska sprejemni-\ ca. Nadejamo se, da bo gospod posta-j jenačelnik, ki ga poznamo kot strogo objektivnega in vseskozi pravičnega moža, nemudoma ukrenil vse • potrebno, da se v bodoče slovenskim j strankam ne bo več treba pritoževa I ti radi zapostavljanja slovenskega \ jezika. — Ginljiva obljuba v ginljivi I obliki. Po Ljubljani krožijo tiskani j reklamni listki, ki se doslovno glase » tako-le: T. Mesehik Sehuhmachcr i Schisehka Klagenfurterstrasse 117 Empfuhlt sica dem Geehrten Publiku m fiir Massbestehlung bis zur fein-1 sten Genre sowie auch zur annahme von Reparaturen. Nur soiide, eugene Erzeugung. Mittglied des Deutsch en t Sehulvereines und der Siidmark. Karte geniigt, komine sofort in's Haus. Fiir VViederverkaufer Preis-i liste gratis. Ko bi ta T. Mesehik šel i raje v šolo nemškega Schulvereina. s da bi se nekoliko nemščine naučil! ; Njegova nemščina je taka, da gane bralca do solz; solze pa bodo točili tu-\ di tisti njegovi odjemalci na katerih bo izpolnil svojo ginljivo obljubo, da bo namreč izvrševal — Massbestehlung. Naj le p leda, da ga ne bodo S pri tem opravilu zasačili, kajti to bi I bilo vender žalostno, Če bi nemški I Scbulverein in Siidmarka izgubila i tako vrlega člana. Nabori na Kranjskem. Dne 1. in 2. marca nabor v Višnji gori za isto-i imenski sodni okraj. Dne 4., 5. in 7. I marca nabor v Litiji za istoimenski j sodni okraj. Dne 9. in 10. marca nabor v Kamniku za istoimenski sodni okraj. Dne 12. in 14. marca nabor ua Prevojah za sodni okraj Brdo. Dne 15. marca nabor v Radečah za isto-j imenski sodni okraj. Dne 17. in 18. j marca nabor v Krškem za istoimen j ski sodni okraj. Dne 21. marca nabor v Mokronogu za istoimenski sodni j okraj. Dne 23. in 29. marca nabor v j Kostanjevici za istoimenski sodni I okraj. Dne 30., 31. marca in 1. aprila l nabor v Rudolfovem za istoimenski j sodni okraj. Dne 2. aprila nabor v j Žužemberku za istoimenski sodni okraj. Dne 5. aprila nabor v Trebnjem za istoimenski sodni okraj. Dne 7. aprila nabor v Metliki za istoimenski sodni okraj. Dne 9. aprila nabor v Črnomlju za istoimenski sodni okraj. Dne 11. in 12. aprila nabor v Kočevju za istoimenski sodni okraj. Dne 14. in 15. aprila nabor v Ribnici za istoimenski sodni okraj. Dne 10. aprila nabor v Velikih Laščah za istoimenski okraj. Dne 18., 19. in 20. aprila nabor v Škof ji Loki za istoimenski sodni okraj. Dne 22., 23. in 25. aprila nabor v Kranju za istoimenski sodni okraj. Dne 26. aprila nabor v Tržiču za istoimenski sodni okraj. Dne 28., 29. in 30. aprila nabor v Radovljici za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora, Une 7„ 8. !n % aprila nabav ▼ I4*Mjaa! sa sseste Ljubljana. Dne 11., 12., 13. in 14 aprila nabor v Ljubljani za sodni okraj Ljubljanska okolica. Dne 16. iu 18. aprila nabor na Vrhniki za ist s imenski sodni okraj. Dne 30. in 31 marca nabor v Idriji za istoimenski sodni okraj. Dne 2. aprila nabor v Logatcu za istoimenski sodni okraj. Dne 5. aprila nabor v Ložu za istoimenski sodni okraj. Dne 6. aprila nabor v Cirknici za istoirn-anski sodni okraj. Dne 7., 8. in 9. aprila nabor v Postojni za sodna okraja Postojna in Senožeče. Dne 11. in 12. aprila nabor v Vipavi za istoimenski sodni okraj. Dne 14. in 15. aprila nabo* v Ilirski Bistrici za istoimenski sodni okraj. Za mesto Ljubljano se vrše nabori 7., 8. in 9. aprila. Dne 7. aprila je nabor za I. in II. razred domačih, dne 8. aprila za III. razred domaČih in 1, razred tujih, dne 9. aprila za II. in III. razred tujih nabornikov. Skofeljski diletantje uprizore v nedeljo 13. t. m. ob 5. popoldne v steklenem salonu g. V. Ogorelca enodejanki »Bratranec« in »Eno uro doktor«. Predstavi sta na korist »Družbi sv. Cirila in Metoda«, zato se rodoljubno občinstvo vljudno vabi da se predstave udeleži v čim največ jem številu. Čebelarski shod na Krki pri Za-tičini bo v nedeljo 13. t. m. ob pol 4. popoldne v gosti ni g. Magovca. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje g. nadučitelja Liko za rja o naprednem čebelarstvu s premakljivim satov jem. Iz Hotederšice nam pišejo: Nafc župnik Jarc se kakor dober židovski trgovec izvrstno razume na kupčije. Nedavno je umrla tukaj neka žena, ki je imela v cerkvi plačan 6edež. Župnik je menda že komaj čakal na njeno smrt, kajti takoj je razglasil, da bo dražba za dotični vsled smrti prosti sedež prihodnjo nedeljo. Radi bire imamo z našim župnikom že več let svoje križe in težave. Da bi se rešili enkrat za vselej nadlegovanja svojih župnikov, smo vložili že pred dvema letoma prošnjo za odkup bire. In danes, po preteku dveh let še nismo dobili nikake rešitve na dotično našo prošnjo. Ko smo vprašali pri glavarstvu, zakaj ne rešijo prošnje, so nam odgovorili, da je glavarstvo že davno storilo svojo dolžnost, da pa celo stvar zadržuje župnik, ki se na noben način neče izjaviti o naši prošnji. Mislimo pa, da se bo naš župnik še presneto rad pon botal zaradi odkupa, zakaj, zdaj mri skoraj že noben kmet neče več dajati bire. Kažejo mu vrata ter ga zmer-| jajo. Seveda, včasih je bila bira prav j dobra, takrat namreč, ko smo se I kmetje tresli pred vsako črno suk-j njo. Takrat smo še mislili, da so res j naši duhovniki božji namestniki, j dandanes pa vidimo, da so večinoma j obrtniki, ki gledajo samo na to, da j jim njihova obrt čim največ nese. \ Duhovniki, ki bi živeli samo svojemu vzvišenemu poklicu, so presneto redki. In ker vemo, da je naš župnik obrtnik, mu nečemo dajati nobene bire. Saj ga država dovolj t »bro plača, in sicer ga plača iz naših davkov. Ima pa še toliko drugih dohodkov ; da jih morda vsi Hotederčani ni-j mamo toliko. Upamo, da se naš žup-nik kot dober dušni pastir ne bo več I z nami prerekal zaradi bire, ampak j bo gledal na to, da se stvar čimpreje j poravna. Dokažite, da vam je res za božjo čast in ne za vašo mošnjo! Iz Idrije. Ljudska veselica, ki jo je dne 6. t. m. priredila idrijska žen-j ska podružnica Cirii-Metodove druž-i be, je bila tudi letos kakor lani najlepša predpustna prireditev v Idriji. V ukusno dekoriranih prostorih gospe elosipine Deželove in si. delavskega branega društva nas je požrtvovalno narodno ženstvo naravnost presenetilo z izborno postrežbo. Jestvine so darovale članice, ena boljša kuharica kot druga, da bi bila vsaka pohvalna beseda odveč, naj-( boljši dokaz za to, da je bil do pol-i noči razprodan že ves bife. Pijačo, ! samo izvrstno kapljico, je imela podružnica v lastni režiji. Za srečke, ki jih je bilo napravljenih 5000, so se gostje skoro stepi i, to pa le radi krasnih dobitkov. Udeležba je bila velika, opazili 6iuo celo nekaj zavednih Zirovk in Žiro vce v. Veselica je uspela v vsakem oziru. Zasluga za to gre v prvi vrsti požrtvovalnosti odbornic in članic, g. prof. Vavpo-tiču za originalne ideje in pomoč pri dekoriranju prostorov, kakor tudi ljubeznjivi g. Josipini Deželovi in si. delavskemu bralnemu društvu, ki sta brezplačno odstopila priredi-teljicam svoje prostore. Splošno priznanje in prisrčno veselje, ki je vso noč do ranega jutra vladalo na veselici, predvsem pa znatna denarna podpora centralni družbi, bodi pri-rediteljicam najlepša zahvala za njihov trud in požrtvovalnost. Priredbe ženske podružnice so dosegle renome in dober glas. Naj naše vrlo narodne ženstvo skrbi, da ga ohrani! Zlato poroko obhajata dne 13. t m. sredi svojih otrok in vnukov gospod Juraj Cesnik, bivši trgo- vre tu posestni k t j^nezasu In njegova soproga, gospa J osipi na Ces-n i k roj. S i e h e r I. Oba slavljenca sta telesno in duševno še povsem čila in krepka. Njima in njiju vrlo narodni rodbini naše iskrene čestitke! Iz Ilirske Bistrice se nam poroča: Letošnji predpust smo imeli kar tri veselice, sokolsko, ognjegaško in čitalniško maskarado. — Prvi dve veselici sta bili jako dobro obiskani, čeravno smo marsikaterega pogreša i. Povoljno je bila maskarada obiskana. Mask je bilo mnogo in so bile nekatere res lepe. Pustni torek smo imeli celo korso, torej smo letošnji predpust imeli dovolj razvedrila. — Bistrica dobi oddelek finančne straže, tako se nam vsaj obeta. Je pa tudi skrajni čas, saj ima postojnska finančna straža v bistriškem okraju največ opravila. Soeeb-no kmetom, ki kuhajo žganje, bode financa dobrodošla. — Nove velikanske stroje že montirajo v tukajšnji tovarni testenin Znideršič & Va-lenčič. Tovarna bode petkrat več testenin proizvajala, da bode tak<» vedno zadovoljila svoje odjemalce. Odkrito priznamo, da nas veseli, da izborni domači pridelek tako napreduje! — Podružnica slovenskega planinskega društva je naprosila ravnateljstvo Južne železnice, naj ji rio vol i na kolodvoru v Trnovem postaviti orijentacijsko tablo za Snežnik. Po dolgem molku je odgovorilo ravnateljstvo, da dovoli postaviti tablo, in sicer morajo biti označbe na prvem mestu v nemškem jeziku! To je nesramnost prve vrste, kako se drzne to čifutsko podjetje z nami rx>-- pati. Pa saj ni čuda! Na naši progi imamo Še vedno postaje s sa-monemškimi napisi. In te so: J u rti a-ni, Sapijane in Opatija - Mat ulje Nikdo se ne zgane, da bi tem krivicam konec napravil. Se vedri so teli p- več krive tudi prizadete ob-ne, ki se popolnoma nič ne pobri-ajo! Gaslno društvo v Vipavi je pri- jetos mesto svojega običajnega v bete u, dne 6. februarja t. ljudsko veselico z igro in plesom, bisk je bil zelo po vol jen. Dasirav-^o je dvorana gospoda Petroven-a iko prostorna, bila je vendar nabi-polna. tako, da so nekateri tudi ker niso dobili več prostora, šlo je tudi nekaj ljudstva iz oko-. ter pokazalo s tem svoje simpatije do gasilnega društva. Tistim, ki so vstopnino poslali, oziroma jo pre-i :. izreka društvo tem potom iskreno zahvalo. Pi sebno se imamo .'.ahvaliti še gosp. županu Petrovči-♦u. ki nam je prepustil uporabo dvo-<-»ne brezplačno, kakor tudi vsem cenjenim družinam, ki so nam posodile razno opravo za dekoracijo. Dvorana je bila tudi krasno razsvetljena. Moramo se zahvaliti tudi vsem igralcem in icralkam. ki so s poeeb-r požrtvovalnostjo pripomocrji, (\R • igra »Cvrček« prav dobro proda. Občinstvo je z vidnim za n i - * jem sledilo raznim resnim, k;-'»r tudi humorističnim prizorom. rer se prav neprisiljeno zabavalo. Po arr; je *iil ples, pri katerem se je i] adi na prav pridno vrtila. Nabra-tudi mala vsotiea za družbo *-v. Cirila in Metoda. V prid pevskega društva v Vipavi s" j*« prodalo na • inižT.i par zelo koristnih predmetov za hišo. kar je vzbudilo pri občinstvu mnogo smeha. Tgra se bode ponavljala dne 19. marca t. 1. ob 3. popoldne, in to radi tega, da se je lahko udeleži tudi ljudstvo iz drugih -m. — O d b o r. Poročila se je gdč. Amalija Sirk, veleposestnkova hči pri Sv. Jakobu v Slovenskih Goricah z gospodom Josipom Lešnikom, občinskim predstojnikom, gostilničarjem in posestnikom v Badohovi pri Sv. Lenartu v Slov. G« ricah. Pri tej priliki se je nabraio 30 K za druži »o sv.Cirila in Metoda in 26 K za »Dijaško kuhinjo« v Mariboru. — Čast f/oročencema ter zavednim svatom! Madžari so kupili posestva Južne železnice v Opatiji. Kakor znano, prisvojilo si je ravnateljstvo Južre-železnice pred 23. leti ve ika posestva oziroma zemljišča v Opatiji, na katerih je sezidalo več hotelov in vil. V-a ta posestva je dalo pozneje v najem francoski družbi »\Vagon-lit«, katera družba upravlja še danes ta posestva. Ker ima pa Južna železnica, kakor j** tudi znano, vsako leto precej deficita, počelo je ravnateljstvo Južne železnice misliti, kako bi spravilo v denar vso v Opatiji nahajajoče se last te železnice. Za to go izvedeli poieg drugih avstrijskih faktorjev tudi Madžari. Trije madžarski denarni zavodi so se oprijeli z vso vnemo pogajanj in posrečilo se jim je tudi, da so rine 10. t. m. kupili od Južne železnice za okroglo 10 milijonov in pol kron celo njeno imovino v Opatiji. Seveda tudi drugi faktorji niso spali ali držali rok križem. V'prvi vrsti se je pocrajala tudi občina volovsko - opatijska. — Overjeni smo, da ta občina ni čisto nič s ponudbami zaostala za madžarskimi bankami, pa se ji le ni posrečilo, prisvojiti si za Opatijo toli važ- no posestvo. Kaj jo vzrok, sedaj is ni znano, mislimo si pa lahko, da je tu igral veliko vlogo turski sistem. Menda ni t rez no mislečega človeka, kateri bi ta korak Južne železnice odobraval. O stvari se bo poročalo še svoj čas. Vlom. V furlanskem Tržiču (Mon-f al cone) so še neznani zlikovci vlomili v ondotno filijalko tržaškega denarnega zavoda »Danca commer-eiale« Poskusili so prevrtati blagajno, v kateri je bilo 14.000 K, a to se jim ni posrečilo in morali so se zadovoljiti a vsoto 124 K, ki so jo dobili v predsednikovi miznici. Značilno je. da so si pri svojem delu užgali električno razsvetljavo, pa jih le nihče ni videl. V Trstu gostuje jutri gosp. Danilo v Bernsteinovi igri »Tat«. Nastopi v vlogi Riharda Vovsina. Življenja siti . . . Samomori so v 'l'rstu že na dnevnem redu. Neka 1 Dietna Leticija Marinčič je v sredo izpila steklenico karbolne kisline. Tuirla je, še predno so jo pribijali v bolnico. — Istega dne se je vrgla l okna tretjega nadstropja v ulici Malcanton 76* etna gospa Uršula Kavčič in obležala mrtva na kame-nitem tlaku. — V kavarno »Sport« je prišel 221etni Sahatore Scaligni-ni in ustrelil nase a se je le teško poškodoval. Vzrok? Ker je pred ne-I a j dnevi umrlo d«*kle, katero je ljubil. — 281etna Magdalena Modric v ulici Madonina je izpila s samomori! »um namenom steklenico fosforo-ve kisline, a v bolnišnici so ji izprati želodec in jo rešili smrti. Kop na ulici. V Trstu je 281etni š. M* linger iz Maribora na ulici iztrgal ir. Lanki iz rok taško, v kateri nekaj denarja in je possmsil ; - v A ni prišel daleč in roka pravite je prijela njega in njegovega *prem I jeva ca Albina Go^tinčarja t *r oba vtaknila v zapor. Jugoslovansko medicinsko društvo >o osnova1 i na Ihmaju. Za predsednika je bil izvoljen Andrija M i 1 i -vojević (Srb) v (.dbor pa: I Tavčar, Wiraat, Piatar Slovenci), Štampar. Fischer (Hrvata), Petro\ ič (Srb», Mihajlov in Bočarov (BolgaraL »Slovenija«, slov. akad. društvu na Dunaju naznanja, da se vrši V. redni obe. zbor v soboto 12. t. m. navadnim sporedom. Lokal: Hotel Wandl I. Kulifiišsgasse 'Vhod sko-zi dalm. vinarno). Začetek ob pol 8. z\ čer. »Klub siov. tehnikov« v Pragi oRznanja predavanje tov. J. Mačkov-?:a: Premog in jeklo, glavna faktorja moči germanskih držav. Vrši se v ponedeljek 14. t. m. nb zvečer v restavraciji g. Kettnerja na kralj. Vinogradih, Metulja je rje! pod Golovcem g. If. Slapničar. Gotovo redek staemj v sedanjem času! Izboljšanje plač avskultantom v Bosni. Skupno ministrstvo za Bosno in Hercegovino je izdalo naredbo, s katero določa, da dobivajo odslej vsi avskuitaiui, ki so položili sodni izpit n so dobro kvalificirani, letni adju-tnm v znesku 2400 K. Bosanski av-«k u i lan t i so torej sedaj najbolje plačani avskultanti v monarniji. Vse jim pride prav. Ko sta delavca Fran Bernard in Ignacij Mi-klavčič t.* dni pri deželni bolnišnici odmetavala sue-g. sta to priliko izrabila sa oe ledu no van je. Opazila s a 1«. kam spravljajo kosti. Včeraj ~ta prišla z vozičkom in naložila dve veliki vreči kosti, katere bi bila j tem rtrodala. Usoda pa hi je dohitela prezgodaj in mesto s kostmi in vozičkom k Jrgoveu, sta prišla v zafior. Delavsko gibanje. Včeraj »e je z južnega kolodvora od|>e!.ialo v Ameriko 40 Maeerioneev in 4 Hrvatje. V Heb je šlo 10. v Huk* 5, v Briksen pa 30 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno Pavlina Peteriinova j« izgubila zavitek z no vini ovratnikom in svilnato ovratnico. — Frančiška Merlova je izgubila Doselsko knjigo, v kateri je imela .10 kron denarja. — Na južne:a kolodvo-rivoru j*' bila izgubljena, odnosno najdena palica, dva dežnika, zavitek perila in ročna torbica z ženskim perilom in večjo vsoto denarja. Uradne vesti. Dne 24. marca t. 1. bo pri okrajni sodniji v Krškem dražba zemljišča v lož. št. 835 kat. obč. Hubajnica. Zemljišče je cenjeno na 3141 K 21 vin. Najmanjši ponu-dek znaša 2004 K 14 vin. Drobne novice. e »Siauiska dvojčka«. V Bučen, neki vasi na Romunskem je porodila kmetica ilvojcka, ki sta na prsih »h strani skupaj zračena. To bitje ima dve glavi, štiri roke, štiri noge, toda en sam želodec. Duhovnik je krstil dvojčka z imeni Vasile in Jore. Magistrat ni uradnik je pa vprašal višjo obias1, ali nuj vpiše enega ali dva otroka v krstni register. * Ponesrečeni avtomobil isti. Blizu Bordeauxa se je v torek prevrnil avtomobil, ki je pokopal pod seboj šoferja in dva gospoda. Eksplodira- la je posoda sa sesan n, nakar je začel avtomobil goreti, počim sta se šofer in en gospod rešila, je zrakoplove« Johannsen pod avtomobilom zgorel. ♦ Kolike porabimo papirja? Na celem svetu je 3985 tovaren za papir, in v njih se izdela na leto okoli 025 milijonov kg papirja. Polovica se ga porabi sa tisk, za časopise 900 milijonov kg. V zadnjih desetih letih se je potrebščina zvišala za tretjino. V splošnem porabi Anglež 11'5 kg, Američan 10*25 kg, Francoz 7*5 kg, Italijan in Avstrijec po 3 5 kg papirja na leto. ■ zsdnji seji občinskega zastopstva ¥ Karlovih Varili se je sklenilo, da se nemško ime tega mesta „Karlsbad" ne da preložiti. Ko bi gospodje občinski svetovalci v Karlovih Varih lc malo pogledali v zgodovino nazaj, bi videli, da je to mesto bilo svoj čas z okolico vred popolnoma češko. S svojim predlogom so se pač samo blamirali. ■ trte* stotsstttvmlli rssnsnsv. Nekje na Češkem je zadnjič natakarski učenec Landa naenkrat izginil. Zvečer je dobil njegov gospodar vest, da se je fant dal povoziti od vlaka. Vzrok samomoru ni bil takoj znan. Šele ko so v njegovi postelji našli celo vrsto krvavih detektivnih romanov, so prišli na to, da so mu ti romani zmešali glavo. * Karel Vanitek, odlični češki sokolski delavec, je slavil te dni svoj 50 rojstni dan. Vaniček je žrtvoval celo svoje življenje delu za sokolsko idejo, predvsem kot neutruden vaditelj. Objavil je celo vrsto izvrstnih člankov o sokolski telovadbi, tako da si je s popolno pravico pridobil ime sokol-skega pisatelja. Vaniček je tudi izvrsten govornik in je marsikje tudi z ognjevito svojo besedo delal propagando za Tvršove ideje. * Bjdrnson. Zdravstveno stanje bolnega pesnika se je precej izboljšalo. Bolnik je delj časa govoril s svojim sinom. Sove ni mogoče reči ali je to izboljšanje trajno. — Soproga BjOrn-sonova, ki je bila noč in dan ob postelji svojega soproga, je zbolela. Razne stvori. * Politična svoboda mm Ogrskem. Med politične svobode spada tudi zborovalna in društvena pravica. Oboje pa je na Ogrskem privilegij r boljših" krogov, Slovaki, Rumuni, socialisti je nimajo. V Turčanskem sv. Martinu so sklicali socialisti shod o reformi volilne pravice, toda oblast je shod prepovedala, češ, da je to vprašanje že razrešeno in bi bilo odveč o njem debatirati. V Cabi so sličen shod prepovedali, češ, da se o tem vprašanju itak že preveč piše v časopisih, brošurah itd. in bi bil shod popolnoma odveč. - Prepir radi honorarja« Pred nekaterimi meseci so je pustil slavni italijanski tenorist Caru so v Milanu operirati. Operacija je bila zelo težavna, ker se je morala izvršiti v grlu. Ako bi se ponesrečila, bi Caruso izgubil svoj krasni tenor. Zdravnik profesor Della Vedova je operacijo zelo srečno izvršil, zahteval pa je tudi zelo lep honorar v znesku 50.000 lir. Caru s u se je zdelo to preveč in ker ni hotel plačati, ga je zdravnik tožil. Dne 25. t. m. bi morala biti v Milanu obravnava. Caruso pa se je baje poravnal tako, da plača zdravniku 30.000 lir, s čimer je tudi ta zadovoljen. * Mapeleonevt raki. Navajamo nekaj najbolj značilnih Napelenovih rekov: Rajši sem prvi med delavci v kaki tovarni kakor nespoštvan umetnik na akademiji. - Kdor od začetka ve, kam gre, ne bo daleč prišel. — Resnično veliki možje so kakor meteori, ki se svetijo in satni sebe uničijo, da razsvetljujejo zemljo. — Domišljija vlada svet. — Kdor hoče biti dober, mora biti močan. — Slabotni značaji so vedno polni strahu in suma. — Iz brezdelja se rode vsa hudodelstva. — Narava mi je podelila dva dragocena darova. To sta: spanje ob vsaki uri, na vsakem kraju in pa to, da ne morem biti nezmeren niti v jedi niti v pijači. Ako bi mero le najmanj prekoračil, bi se mi želodec takoj uprl. — Slava brez spomina je trdnjava brez posadke. — So ljudje, katerih delovanje je redkokdaj odvisno od njihovega mišljenja, marveč vedno le od razmer. — Umri mlad, s tem sem zadovoljen, ne pa, da živiš brez slave, brez koristi za domovino, ne da bi pustil za sebojjsledu svojega tukajšnjega bivanja. To se pravi, da nisi živel. — Pesniki so sanjači. — Marsikdo gre za plugom, ki bi moral sedeti v državnem svetu, in marsikdo je minister, ki bi moral biti za plugom. — Ne želim, da se duhovniki mešajo v šolstvo. — Ako dovolim tiskovno svobodo, potem ne bo moja moč trajala tri dni. — Dohodninski davek je zelo dober davek, kajti vsakdo čezenj zabavlja, iz cesar sledi, da ga vsakdo plačuje. —- Kdor s peresom napada, se mn mora tudi s peresom odgovarjati. — Avstritd ne vedo, toKbo je čas vreden. — Dogodki ne smejo nikdar določevati politike, marveč mora politika določevati dogodke. Po zmagi ni sovražnikov, ampak so samo ljudje. — Če se tudi nebo ns nss podira, mi ga držimo s koncem svojih sabelj. — Moja zdravila so voda, zrak in čistost. — Ljudje so resnično veliki samo po delih, ki jih ob smrti zapuščajo. — Pravi mož ne pozna sovraštva; njegova jeza, njegova slaba volja ne traja čez minuto; je kakor električen udarec. — Pravim še enkrat, da ne maram cenzure, ker je vsak knjigar odgovoren za dela, ki jih prodaja, ker nečem biti jaz odgovoren /a neumnosti, ki se tiskajo: z eno besedo, ker nečem, ds bi komi tiraniziral duha. — Ako zmaga svojat, potem ni govora o svojati, marveč o .narodu4*. Ako ne zmaga, so nekateri pobešeni in postreljeni; potem govorimo o svojati, rebelih in roparjih. - Duhovniki so izgubili gospodstvo takrat, ko so v vedi dobili premoč lajiki. — Ako se množe prestopki in hudodelstva, potem je to znak naraščajoče revščine in da je ljudstvo slabo vladano. — Mislim, da napravi ljubezen več gorja kot dobrega. Bila bi velika dobrota, ako bi božanstvo obvarovalo človeštvo pred ljubeznijo. — Nisem človek kot so drugi; postave o nravnosti in druge take stvari zame ne veljajo. — Vedno dvoboji, in nič kot dvoboji! Ne maram dvobojev! Jaz jih sovražim! To je pogum kanibalov! — Največ svojih generalov sem si izbral iz nižjih slojev. Kjer sem opazil zmožnost, talent in pogum, tam nisem varčeval. Moj princip je bil: Talentu prosto pot! Ne vprašam po nikakih grbih! — V zmagah, ki sem jih izvojeval, se štejem samo za polovico, Sicer je pa že mnogo, ako se spravlja generala v zvezo z zmago, kajti ni on tisti, ki je zmagal, marveč je to armada. Popolna armada bi bila tista, v kateri vsak oficir ve, kaj mu ie pod različnimi okolnostmi storiti. Armada, ki je tej točki najbližja, je najboljša. — Kdor ne živi od deia svojish rok, mora imeti večji razum. Zlato resnica. Fran plem. Suklje, nekdanji rivobodomislec, danes klerikalni deželni glavar kranjski, je v »Letopisu Slovenske Matice« v letniku 1877 iw strani 54. zapisal naslednje besede: »OIo pri najbolj izobraženih ljudeh je to kaj prav navadnega, da izpreminjajo svoja načela (politična), da zapustijo svoje prijatelje in somišljenike ter sramotno pobegnejo v nasprotni tabor. To se godi iz dvojnega vzroka: Ali ni bilo pri njih onega pravega prepričanja, katero izvira le iz resnega premišljevanja in preudarjanja, katero je nasledek temeljitih studij in mnogovrstnih skušenj, in potem je begunstvo nasledek duševne plitvosti In površnosti; ali pa so ti nskoki predrugačili svoje mnenje le iz materijalnih razlogov, iz grde sebičnosti, is nizke častilakomnosti, iz podlosti in nemoral-in potem izvira njihov odpad n o s t i.« Tako je Fran plem. Suklje — obsodil samega sebe. Telefonska h brzojavna porotna. Radi stavke v Ajdovščini« Gorica, 11. februarja. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je vršila razprava proti demonstrantom ob priliki stavke narodnega delavstva v predilnici v Ajdovščini dne 25. julija lanskega leta. Obtoženih je bilo 24 oseb, in sicer Ig. Brati-na, Fortunat Bavčar, Alojzij RepiČ, Roza Kalin, Fr. Bizjak, Ant. Lozar, Ciril Erjavec, Fr. Vole, Marija Zorn, Lojza Pipan. Ig. Jerše, Avgust Šu-lik, Karel Zigon, Karel Oregorc, Ferdo Kakovšek, Andrej Bizjak, Fr. Zorn, Iv. Lulk, Iv. Božič, Fr. Her-masner, Anton Kocevar, Iv. Gabr-sček, Fr. Bizjak in Fr. Bat. Obtožence je zagovarjal dr. Fran Brnčič, odvetnik v Trstu. Kot priča je bil zaslišan ravnatelj predilnice Am-mann, ki je is svojega stanovanja med demonstracijo z revolverjem streljal na delavce in ranil dve osebi, kar je povzročilo, da so razjarjeni delavci s kamenjem bombardirali predilnico ter pobili okna na ravna-teljevem stanovanju. Sodišče je oprostile 22 obtožencev, dva pa obsodilo, in sicer je bil obsojen Ignacij Brat ina na 14 dni zapora, Avgust Lulik pa na en mesec teške ječe. Daaaj, 11. fskrnarja. Jutri sve-*ma ministrski svet sejo. V slo- vanskih političnih krogih so rado vedni, ako bo imel baron Bisnertb pogum, povedati svojim ministrskim kolegom, da je rekonstrukcija kabineta neizogibno potrebna in da st ima tudi izvršiti v najkrajšem času Blenerth konferira. Dunaj, 11. februarja. Ministrski predsednik baron Bienerth je imel danes dolgotrajno posvetovanje s predsednikom nemško - nacionalnega kluba baronom Chiarijem. IzvrSevalni odbor nemških svobodomiselnih strank. Dunaj, 11. februarja. Poslance dr. Sylvester je sklical izvrievalni odbor nemških svobodomiselnih strank na ponedeljek dne 14. t. m. Zaupni shod hrvatske napredne stranke. Zagreb, II. februarja. Včeraj j* bil tu zaupni shod hrvatske napredne stranke. Vdeležilo se ga je lepo število zaupnikov. Predvsem se je razpravljalo o političnem položaju, o katerem sta porečala poslanca dr. Lor-kovič in dr. Šurmin. Zaupniki so odobrili politiko, ki so jo v zadnjem času vodili poslanci hrvatsko-srbske koalicije. O shodu izide poseben komunike. Slovensko društvo na Reki. Reka, 11. februarja. Pravila »Slovenskega društva« so potrjena. Jutri zvečer imajo vsi reški in suša-ški Slovenci zaupni sestanek v hotelu »Kontinenta!« na Sušaku. Na tem sestanku bo poročal pripravljalni odbor o svojem delovanju. Ustanovni občni zbor »Slovenskega društva« ho v nedeljo 20. t. m. (Reški Slovenci prosijo rojake za gmotno pomoč. Prispevki se naj pošiljajo na začasnega blagajnika g. Ant. Kralja, posestnika na Sušaku, Uskoška ulica 52.) Razpor med zagrebškimi in belgrad« skimi framasoni. Belgrad. 11. februarja. Med prostozidarskima ložama v Zagrebu in v Bel gradu je prišlo do razpora, ker je zagrebška loža sprejela med svoje člane dva katoliška duhovnika, Bel-gradski framasoni so mnenja, da sta ta dva duhovnika vstopila v ložo samo kot vohuna, da se poučita o framasonskih institucijah. Zagrebčani to odločno zanikajo ter naglasa-jo, da so popolnoma u ver jeni, da sta ona dva katoliška duhovnika po prepričanju prostozidarja in da so jih sprejeli v svojo sredo šele po temeljitem preudarku. Iz Zagreba je prišel poseben odposlanec tamkajšnje lože, da izravna nastali spor. Po vesteh, ki so o tem sporu prodrle v javnost, je Članica prostozidarske lože tudi ugledna zagrebška igralka go» spica Mihičičeva. Bolgarski poslanci ne gredo v Cari grad. Sofija, 11. februarja. Radi nape« tosti ki je v zadnjem času zavladala med Turčijo in Bolgarsko, so bolgarski poslanci opustili svoj namen napraviti poset v Carigrad. Izlet prirede morda kasneje. Iz Makedonije« Solun, 11. februarja. Pomiiošce-na in na Grškem živeča letnika Luka** in Argiri mu pri Kalabaki sestavila močno vstaško četo in z njo vdrla preko meje v Makedonijo. Vlada je poslala proti vstašem močan vojaški oddelek. Vojaki so ustrelili pri Jundžilarju četnika Jovana Sterijo. Pri pohodu je bilo vjetih 30 kmetov* ki so podpirali vstaše. Vse te so privedli v Solun, vklenjene v verige. Vseslovenska konferenca v Sofiji. Petrograd, 11. februarja. Slovanski pripravljalni komite je pod predsedstvom poslanca dr. Kramara sklenil, da se ima vršiti vseslovan-ska konferenca v Sofiji dne 7. julija. Glavni točki dnevnega reda bosta: ustanovitev vseslovenske banke In razprava o rusko . poljskih odnosa« jih. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek. Umrli so v Ljubljani: Dne 7. februarja: Marija Rajer, kovače« va žena, 61 let, Stari tr* 11. Dne 9. februarja: Marija Oblak, d a car Jeva vdova, 79 let, Tržaška cesta 31. V deftelot bolnici: • Dne 6. februarja: Uršula Pohajal, pre-mogarjeva žena, 50 let Dne 7. februarja: Iran Zobavnik, dela* vce, 27 let. Dne S. februarja: Marija Koder, kajiar-jeva žena, 47 let Dne 9 februarja: A vrelija Rop, straž-meštrova hči, 7 let —■■p———— in ■ Žitno o*n* v Budimpešti. Dne U. februarja 1910, Tarasi*. Plenica aa april 1910 .. za 50 kg 14-00 Plenica za oktober 1910 .. za 50 kg U 74 Rž za april 1910..... *» £ kg 970 Koruza si maj 1910 . . . sa 30 kg 000 Ovsa as sat« 1010 . ... aa «0 kg 749 Efektiv. Vi mana Dejstvo > * ta It tet *4 aragcf* as ntv lasttsajoCega sredstvi li iMgfo biti izpodriajeno, je ircizkaseacfi laltaas |a>atapa pratfikta. Skatljice p« 70 rti. ta L. tpemnsss 16. Odlikovan« s c kr. drtavno nagrado. Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi av. Cirila in Metoda 1 MeteorolosRno porofflo. sMfjcs« strt 3 saro- , *»*• 2 I v bsi »s 5 < rt c < Nebo 10. 11. *. pop. 9. zv. 7. zj. 736 1 16 si.jjvzhod oblačno 740 2 i —08|sr. jvzhod 740 5 —2-8 !sl. svzhod Srednja včerajšnja temperatura Ol*, norm. —0 7 . Padavina v 24 urah 0*0 mm. Sedlarskega pomočnika •prejme tekel v dele Hoden Re- 'tdiaiski mo!*tr-» v/ Kočevju. 514 s l/j2 letno sodno in 1 22 letno notar sle© prakso, zm *en vseh «oixitatorskih del. iiee sinibe s t. marcem ▼ nota ski ah odvetniški pisarni vsled odhoda svojega dosedaniejr-* fY Pmudhp na c. kr. notarijat v iostanjevicl. 469 Mirna stranka tace za stalne stanovanje obstoječe iz 4—5 sob in pritiklin (kopalnico! za takoj ali majnikoT termin. p e oa dr. Stiictinsa ▼ Radovljici. 501 a Dunaj se odpelje jutri imejiteljica modnega ateljeja gospica M. ŠarCp in ostane tam teden dni. 507 C JL 3C 5000 kron zaslužka plačam onemu, ki ml dokaze, da smofa cadesna zbirna 600 kosov za samo 5 K al priložnostni nakan« In sicer t Pristna švicaska tat sist rem. Roskopf žepni ara točno rrgul. in ki natančno gre, s 3Ietno tvorntško pismeno garancijo; ameriška doublc-zlata oklepna verižica; 2 amer. doubie-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: mansetni, ovratniški in naprsni gumbi; amer. žepni nožek; eleg. svilnata kravata najnovejšega kroja, barva m vzorec po želji; prekrasna naprsna igla s simili-bnljantom; mična damska broža, poslednja novost, konstna popotna toaletna garnitura; elegantna, pristno usnj. denarnica; par amer. butonov z imit žlahtnim kamnom; salonski album z najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na ?rat ali ? late iz pristnih jutrovskih biserov; 5 indijskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 5o0 razi. predmetov, koristnih in neutrpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist Roskopf žepno aro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo 5 kros. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke pošilja i Mi razpošUjalnlca, Krakov itn. 346. NB. Kdor naroči dva zavitka, mu pndenem zastonj prima angl. britev ali 6 najfin platn. Žepnih robcev Za neugajajoče denar takoj nazaj, vsak riziko torej izključen. 512 umetni in trg. vrtnar rjnbljana, Xolezijske nI. 16 se priporoča za nasadite* vrtov, parkov In i balkonov. — Velika fzkfra { cvetočih In listnatih rastlin, vrtnic, prezlmnjočih cvetlic (perone), krasna cvetlična grmovja, kenifere, cvetlice Izvršuje šopke, vence in bukete < za razne prilike. hišna oprava za 1 sobo se potov sms pri it i. GODI flP Krojaftkega pomočnika UOPOLO^ItBOsT UbrtJ*. javaHunpoitt m juhnirsiottnd Najbolje juknoi ponodnu robu A nuditvrdtka A TOMEC fevotjukna A .uHumpoku (Ćeika) Učenec star 13 do 15 let, poštenih staršev, s primemo Šolsko izobrazbo, SO spro|me ▼ trgovino mešanega blaga pri IvSM ■ssksrtkn v imsrtnem pri litiji. HM mešane stroke, zmožen slovenskega in nrrn-Wga jezika, IMo primemo Službe. Vstopi Iahk> takoj. 422 Hubert Vidic v Železni kaplji. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo K 6*50. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, Čmih ali rja\ih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantn'h in lahkih ilO Vsi 4 pari samo kron S-SO. Za narocitev zadostuje dolgost. Razpošiljanje po povzetju. Izvoz toljer KORAK, Krakcv itn. 31. Neugajajoče rad zamenjam. Tri žlice ieleanetega vina le-karja MeosUfa v Llnbllsni. c m kr dvornega založnika, vse bujejo množino železa, ki jo mora zaužiti od rasli človek vsak dan, ako njegov organ zem potrebuje železa, v na sprotju z drugimi iz delki ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nik*ke medicinske vrednosti. Pollit steklenica 2 K 373 C. kr. 4i prt v. 55 občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Ustanovljena lata 1831. Jamstveni »kladi znašajo nad 9V 346 mlltjaaav k ran. ~W, Poslovni Izkaz zavarovalnega oddelka za življenje. meseca januarja 1910i Vložilo se je ponudb .... 1968 K 16 983 49606 Izgotovljenih pelic je bilo . . . 1688 za zavarovano vsoto..... K 15,061958 72 Naznanjene škode znašajo . . . K 554 702 70 * ■ ! ZaUfiaitictciki! s se Največja zaloga Zakftujfe coriki? za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: = Msseldorfske oljnate barve = v pusicah za umetniško in študijsko slikanje. Horodamove patent akvarelne barve za Solo in v pušicah za študije. Pastelne barve (stogle). = pristne francoske. In za ljudske šole v škatljlcab. Tempera barve za srednje is strokovne šole, za umetnike is prijatelje umetnosti. Flrnetlu olja In retnie za slikarstvo. — Slikarske platno — z oljnatim is kresnim temeljem. Vzorci ss sobne sllkar|s vedno najnovejše aa razpolago priporoča um Mm, Pni Irajska ton sijali hn, naaaa^kasa Itaka«, asi ^^^^^^ Sasaa. iDsfZn, 1811? H ntUflaU)i DOL z 10 sobami, 3 kuhinjami, 2 kletmi in velikim vrtom, pripravna za vsako obrt, apreda ali s la tudi za wJ let i najem brez hršne oprave. Več $e poizve pri AntOnU Slivniku, Rečica it 94 ns Bledu. 499 St 813/V. n. 474 Ustanove za vojaške m. Pri mestnem magistratu ljubiian-sVem je podeliti za tekoče leto JOS« StUmla ustanovo za vojaške sirote v znesku 90 K. Pravico do te ustanove imajo uboge sirote vojaškega rodu. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje za podelitev te ustanove je vlagati do 28. februarja t h v magistratnem vloinem zapisniku. Mestni magistrat ljubljanski dne 1. februaria 1910. Vončina 1. r. 474 žapaoov namestnik. Učenca sprejme tvrdka L PerdaUj trgovina s špecerijskim blagom v LJubljani« 472 lil #s#l !• 9 lin s pnhMiDim se odda y naleni na Poljanski cesti Bi. Več se izve pri L Zakotnlko, Dnnsjska cesta it. 40. 49S Dobro vpeljana, 10 let obstoječa ki nese letno 25.000—30*000 kron čistega dobička, ae proda a niso vred. Dokazi na razpolago. Vprašanja na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 42« Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št 1. Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel s 1. februarjem t. I. brivnico i &euBipi ulici št. 3 (vogal Ksaflove ulite) ter se tem potom najtopleje priporočam z vsem spoštovanjem m Emil Navinšek diplom, brivec za gospode In dame. Odlikovan na razstavah v ■arsenu. Genovi RadnA varili in na DoaajiL C. kr avstrijske fjj) državne železnice Izvleček iz voznega reda. Sdned Is Llabllaas QaS. isL) r03 z)utra). Osebni vlak v smeh: TriHč, Jesenice, Trbiž, Beljak, joi. icl., Gorico, dri. SeL, Trst, c kr. dri. sel., Beljak (čez Podroscico), Celovec. r*2S zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stralo-Toplice, Kočevje. a-ae dtpci vlak v ▼ Lfablfano (letne islssnlos 7*12 zjutraj x Osebni vlak iz Berlina, Draidan, Prage, Beljaka, juž. žel., Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča. S-62 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. If23 dopoldne: Osebni vlak is Berlina, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žeL, čez Podrosčico in Trbiž, Gorice, dež. ŽeL, Jesenic, Tržiča. a*00 popoldne t Osebni vlak iz Kočevja Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. aie popoldno: Osebni Tlak is Beljaka, inž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podre-žico), Gorice, dri. žel., Trsta c kr. drž-žel., Jesenic, Tržiča. O-40 zvooor: Osebni vlak is Berlina, Draidan, Prage, Celovca, Beljaka, (čes Podre ičico), Jesenic. S**2 zvoOer: Osebni vlak is Beljaka, inž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čes Podrosčico), Trsta, c kr. drž. žel., Gorice, dri žeL, Jesenic, Tržiča. 0-07 zvaoer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. II-OS ponool s Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrosčico), Trsta, c kr. dri žel, Gorice, dri. žel.. Jesenic. MM s Mak^aao (ariavme islssnlss} e>ae zjutraj: Osebni vlak is Kamnika. 10*00 dopoldno: Osebni vlak is stsmsmi 0>vO svooors Osebni vlak is K»m^ik^ Časi prikoda in odhoda so navedeni v srodnj. 1 C. kr. državDO-ieleiniško ravnateljstvo v Trstu. I Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani. StritarJ«va ulio« St.v. 2. si« v Spajstm, Cslsven, Trsta ta Sarajevn. Zanje to pnmji snAc k nctastit snirje vseh vrst M) lavsm sara. 14 ssrcstsjc •! tac vbfc st fisS 4V.o trn ttak »l 71223^ ^2^591 48 0305 0256 83 726934 61 79