Pogled v bodočnost našega vlnarstva. čas po bliskovito hili in ž njim se z enako mrzlično laglico spreminja način našega življenja. S strahom gledamo v prihodnjost, če pomislimo, kako nestalni in brezpomembni snio na. svetu. Novotarije prihajajo v poštev, dočim se staro ifT nepraktično zametuje, ali vsaj pod pritiskom zahtev modernega življenja polagoma opušča. Priprosto kmečko Ijudstvo je navadno najbolj staromodno. Pri njem je vsaka novotarija neumnost in zategadelj se prav rado s spoštovanjem spominja del svojih pradedov, četudi so bila brez posebne praktične vrednosti. Toda čas prehiti vsakogar, ki ne računa z njegovim tokom in mi se nehote moramo oprijemati novih življenskih smernic ter prepuščati zastarelosti samo še spominu, če hočemo yoditi uspešen boj za svojo eksistenco. Izkušnje svetovne vojne nas elasti uče, kolikega pomena je napredno gospodarstvo. Zelo važen odlomek našega kmetijskega gospodarstva >pa tvori že od pamtiveka vinarstvo. In zopet je iSvetovna vojna, ki s politično pregrupacijo državnih tvorb in s svojim carinskim razrnejevanjem ustvarila položaj, ki je spravil naše v.inarstvo popolnoma iz ravnotežja. Vsak slovenski vinogradnik danes že zna, da stoji naše vinarstvo pred popolnim preobratom. To spričuje v zadostni meri vin&ka kriza, ki je nastala vsled spremembe razmer v ožjem (donaačem) pa tudi v širšem (prekomejnem) gospodarstyu. Nahajamo se že dalje časa v nadprodukciji vina in syetovnem konkurenčnem boju, ki žuga strmoglaviti našega vinogradnika y gospodarsko propast. Zategadelj je treba temeljito premisliti sedanji težavni položaj in pretehtati yse možnosti našega yinarstva v bodoče, da se moremo obvarovati pred pretečo katastrofo. Obračunajmo torej e dosedanjo metodo slarega yinarslva, ki se je izživelo ter krarimo na pot r novo vinar9tvo, ki bo prikrojeno ticmm razmeram. Za obstoj našega yinarslya y bodočnosti je potrebno #yoje in sicer: povoljna rešitey vprašanja nadprodukcjje in uspe&no kljuboyanje konkureiici. Glede yprašanja nadprodukcije naletimo na yelike težkoče. Dejstyo je, da pridelamo več vina, kakor ga moremo sami konsumirati, na zunanji trg pa pri sedanjih yisokih prevoznih tarifih ni misliti. Da rešimo to kočljivo vprašanje je treba vpoštevati sledeče: Pri nas je mnogo vinogradov s slabimi sortami.in legami. Ti vinogradi se vsled nadprodukcije vina in velike konkurence ne morejo več izplačevati; razen tega škodujejo obstoju vinogradov z izvrstnimi sortami in primernimi legami. Zato bi bilo v interesu naprednega vinogradništva nujno potrebno, da se manj vredni vinogradi opuste in na njih mesla nasadi sadno drevje. Sadjarstvo ima v naši ožji domovini gotovo sijajno bodočnost \7sled izredno ugodnih podnebnih vplivov. — Mesto neiispešnega vinogradništva se lotimo raje plodonosnega sadjarstva. Sicer pa se dajo sadni kompleksi poleg proizvodnje sadja izkoristili tudi s pridelovanjem sladkega sena, ki je za povzdigo živinoreje eminentne važnosti. Z opustitvijo neprimernih vinogradov bi torej najlažje zatrli vinsko nadprodukcijo. Vrhu tega je treba uspešnega tekmovanja z drugimi nežlahtnimi vini, ki se ponujajo na vinskih tržiščih po zelo nizkih cenah. Znano je, da stane pridelovanje vina na bivšem Stajerskem veliko več, kot na primer v Banatu, Dalmacij"i, Italiji, Franciji in drugod, kjer obstojajo za vinorejo ugodnejše vremenske razmere. Temu primerno bi moralo biti naše vino dražje. Draga vina pa morajo biti sevcda izborne kakovosti, ki prenese lažje večje pridelovalne stroške. Na svetovnem vinskem trgu bodemo polemtakem uspešno tekmovali samo z našimi najfinejšimi vini. Posestniki prvovrstnih vinogradov pri nas na Slovenskem bodo na ta način lahko mirne duše pričakoval.i prihodnjih dni. Oni bodo pridelali finejša vina kot njih sosedje ler si na ta način osvojili svetovna vinska tržišča, kajti staroznana štajerska buketna vina, četudi draga, bodo vedno visoko čislana in našla dovolj odjemalcev. Samo s produkcijo najfinejših kvalitetnih vin je torcj zagotovljen obstoj našega vinarslva. Ivan Štampar, kletar, Maribor.