2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 5. julija 2012  Leto XXII, št. 27


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 5. julija 2012

Porabje, 5. julija 2012

»MUZIKA JE 
POSABNA 
ČALARIJA«
STR. 3
NAJŠO SEM SVOJE
KORENINE
STR. 6 

100-letnica rojstva Ivana Camplina

Človek velkoga srca

Če so gospod Ivan Camplin 23. juniuša z njinoga nebeškoga dau-ma dola poglednili na malo ižo v Martinji, se je gvüšno radüvalo njino srce. Na den, gda bi bili ranč 100 lejt stari, če bi je Baug nej k sebi vzejo, je bilau puno lidi na dvauri iže na Srebrnom brejgi. Prišli so vernicke iz vsej tisti krajov, gde so gospaud Ivan na dugoj dühovniškoj pauti slüžili Baugi in lidam. Prišli so na program, steroga je organizirala Škofija Murska Sobota s pomočjauv KUD-a Srebrni brejg iz Martinja. Po živlenjskoj pauti gospoda Ivana Camplina (Po srebrnoj pauti), nas je s pesmov sprevodo martinjski kvartet, steri je spopejvo pesem Lojzeta Kozara, ml. o žitki gospoda Camplina, z besedov pa dva mlada Martinjčara Mateja Dominko pa Boštjan Virag. Iz skurok vsakšoga kraja je pa prišla kakšna pevska skupina, stera je spopejvala dvej pesmi, kak če bi simbolično pozdravlala pokojnega Camplina.
 Vsakša kitica pesmi je gučala od ene postaje (állomás) žitka gospauda Camplina. Njegva paut se je začnila v Bogojini, gde se je naraudo 23. juniuša 1912. leta. Od tec je prišla skupina Talita. Pri Svetom Juriji je bijo kaplan, iz te fare je prišo Moški oktet KUD Rogašovci, dugo lejt je slüžo v Dobrovniki, od tec so se pripelali vörnicke pa njini gnešnji dühovnik z velkim busom. Vküper so spopejvali eno vogrsko Marijino pesem, stero je gospaud Camplin tö rad popejvo. Martinje, gde je živo v zadnji lejtaj svojoga žitka, so zastopali člani martinjskoga kvarteta. Njegve poti so pa vodile v Porabje tö. Kak je sam rad pravo, bijo je gorenjesenički kaplan, steri je vsakšo nedelo pa na vsakši svetek emo slovensko mešo v senički cerkvi. Zato so s toga porabskoga kraja spejvali člani MePZ Avgust Pavel pod vodstvom Cirila Kozara. Bilau je pa par takši postajališč na njegvoj pauti, odkec niške nej mogo priti. Edna je vesela pa srečna, tau je Francija, gde je bijo izseljenski dühovnik, drüga je žalostna, tau je Budimpešta. Tü je bijo v vauzi, ka so ga vogrski žandarge obtaužili, ka je sodelovau s komunisti.
V zadnji lejtaj so ga pa vse njegve poti vodile na Srebrni brejg, v Martinje, gde ob njegvi mali ižici stoji kapejla. Kak je pravo lendavski dekan Lojze Kozar, ml., vsigdar gda je prišo domau, se je vzgledno prauti kapejlici pa pravo: »Lübi Jezuš, pri tebi je itak najlepše.« Tau je napisano na spominsko tablo tö, stero so dali na zid martinjske iže. Odkrila sta go predsednik KUD Srebrni breg Ciril Kozar pa župan Franc Šlihthuber, blagoslovo pa go je generalni vikar Škofije Murska Sobota msgr. Franc Režonja. 
Srebrna hiša de pa tadale živela na Srebrnom brejgi. V njej bau spominska soba za dva župnika, steriva sta povezana z Martinjom, za Ivana Camplina pa Lojzeta Kozara, st., steri se je v tom kraji naraudo. De pa tau center kutrure in sožitja, v katerom naj bi se srečevali lidgé, kulturniki z Goričkoga in Porabja.
Marijana Sukič  


Generalni vikar ŠkofijeMurskaSobotamsgr.FrancRežonjablagoslavljaspominskotablonaCamplinovi iži


Z Gorenjega Senika je spejvo Mešani pevski zbor Avgust Pavel 

Potrna: junij prepleten s pomembnimi kulturnimi dogodki

NA PREPROGI IZ ZVEZD

Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko je junija v Pavlovi hiši pripravilo tri odmevne mednarodne kulturne dogodke: Preko meja, Srečanje zborov in Na preprogi zvezd. K temu so dodali tradicionalno Srečanje prijateljev gob. Prireditve so bile dobro obiskane tako z avstrijske Štajerske kot Slovenije, kar upravičuje njihovo organizacijo in povabilo nastopajočih iz Slovenije, Italije in Avstrije, pravi predsednica Kulturnega društva mag. Suzanne Weitlaner.
Najprej so pripravili literarno glasbeni dogodek Preko meja. Predstavili so literarni zbornik društva Otočje, ki ga ureja Marko Cestnik, objavljajo pa  slovenski avtorji, ki živijo v tujini oziroma avtor-ji iz vrst manjšin. Poezijo in prozo so brali Rezka Kanzian in Mathias Grilj z avstrijske Štajerske, sicer rojen v Sloveniji (Kamniku), in Marko Sosič, Slovenec iz Trsta, ki dela tako v Italiji kot Sloveniji, zlasti kot režiser. V Potrni se je predstavil z zbirko zgodb Iz zemlje in sanj, ki je izšla pri mariborski založbi Litera. Za prijetno popestritev večera so poskrbeli kantavtorji, ki so bili sicer gostje Evropske prestolnice kantavtorstva, ki je bila tiste dni v Rušah pri Mariboru. 
Marko Sosič v zbirki zgodb Iz zemlje in sanj opisuje tudi, kako starci varujejo otroke, da bi otroci obvarovali starce, moški varujejo ženske in ženske moške, ker po sredi življenja vedno zevajo usodno privlačna brezna, mi pa ne smemo izgubiti drugih, ker je to vse, kar imamo. Vstopanje v druge je v Iz zemlje in sanj, zdi se, angelsko. Vendar to ni nevtralni temni angel usode, kot pri Dragu Jančarju, ampak se angel iz Iz zemlje in sanj, četudi s polomljenimi krili, trudi ostati otroški angel varuh. Rezka Kanzian, koroška Slovenka, je končala študij dramske igre, prve pesmi v slovenskem in nemškem jeziku je objavila leta 2004, dve leti pozneje pa v Literarni zbirki Pavlove hiše izdala pesmi pod naslovom Cvet na gnojišču. 
Na lanskem Srečanju zborov so pele sombotelske Spominčice pod vodstvom in s spremljavo na harmoniki  Franceka Mukiča, zbor iz prekmurske Cankove in mešani zbor iz Pavlove hiše, letos so se slednjemu pridružili pretežno mlade pevke in pevci. Tako je pel zbor iz zvezne strokovne šole na Dunaju, ki ga je spremljala glasbena skupina Voices of Hernals pod vodstvom Bruna Petrischka, ki vodi tudi zbor Pavlove hiše, v katerem so pevke in pevci iz Štajerske in Prekmurja, slovensko in nemško govoreči, ki pojejo v obeh jezikih. Ta zbor je še vedno edina kulturna skupina štajerskih Slovencev, ki ima za sabo številne uspele nastope doma, v Sloveniji in Italiji in 3 zgoščenke, na eni so denimo uglasbene pesmi dr. Avgusta Pavla. Iz Murske Sobote je na srečanju pel Mešani pevski zbor Cantate pod vodstvom Dejana Prasla. 
V programu zadnjega dogodka Na preprogi iz zvezd je pel mešani pevski zbor Angel Besednjak iz Maribora pod vodstvom Franca Kovača, zbrane je s pesmimi v štajerskem narečju in harmoniko zabaval Danijel Rajh, pomemben del je bil namenjen romski poeziji pesnika Zenela Bejte iz Maribora. Njegove pesmi sta v romskem, slovenskem in nemškem jeziku brali Fatima Sokoli in Zenepa Sokoli.
Kot je povedal Bojan Parazin, je bilo Društvo Angel Besednjak ustanovljeno pred 92. leti in spada med najstarejša kulturna društva na Slovenskem. Vključeno je v stike med Mariborom in Gradcem, ki štejejo letos četrt stoletja sodelovanja med mestoma. Mešani pevski zbor ima 26 članov, likovna skupina pa 30. Sliko stare trte na Lentu avtorice Jolande Pušnik je predsednik društva izročil predsednici Suzanne Weit-laner. 
Marjan Pungartnik je v imenu Evropske prestolnice kulture povedal, da se je v pol leta v Mariboru in partnerskih mestih zvrstilo več sto dogodkov, samo v Literarni hiši, ki jo vodi, prek 60, tako da jih bo po krajšem poletnem zatišju do konca leta okoli sto. Med nastopajočimi so tudi zelo znani domači pesniki in pisatelji in gostje iz Avstrije, Italije, Nemčije, Madžarske in drugih držav, denimo najbolj prevajan slovenski književnik Drago Jančar, prejemnica številnih prestižnih literarnih nagrad, koroška Slovenka Maja Haderlap, in mnogi drugi, med njimi tudi avtor tega prispevka. 
Posebnost mariborskih Romov je, da so večinoma prišli s Kosova in so muslimanske vere. Med njimi je malo literarnih ustvarjalcev, pravi Marjan Pungartnik, ki pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti Slovenije v Mariboru in kot pesnik vzpodbuja tudi romsko literarno ustvarjalnost. Tako je nastala  pobuda o pripravi slovarja »mariborske romščine« v okviru Evropske prestolnice kulture. Razlika je tolikšna, da se v svojem jeziku ne morejo sporazumevati Romi iz Maribora in Prekmurja.    
Pavlova hiša, v kateri je ob stalni razstavi o Slovencih na avstrijskem Štajerskem zdaj še razstava fotografij zgodovinarja in fotografa Roberta Pichlerja o življenju v mejnem prostoru med Makedonijo in Albanijo, je prvo polovico leta sklenila z raznolikimi, večjezičnimi in dobro obiskanimi prireditvami ter tako za obiskovalce iz Slovenije in Avstrije postala nepogrešljiva ustanova v tem delu Evrope. Zato je odveč dilema nekaterih, koliko je Pavlova hiša manjšinska, slovenska, in koliko le uspešna kulturna hiša, marveč je pomembna vsebina, druženje na prireditvah in vedno večji odmev v avstrijskih elektronskih in tiskanih medijih. Prav mediji in tudi politiki vse pogosteje in nekako samoumevno, se zdi, uporabaljajo izraz slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem.  
ERNEST RUŽIČ



 Tržaški Slovenec, pisatelj in režiser Marko Sosič, v ozadnju koroška Slovenka, igralka in pesnica Rezka Kanzian in pisatelj Mathias Grilj pred nastopom v programu Pavlove hiše Preko meja.

Skupinski posnetek sodelujočih na prireditvi Na preprogi iz zvezd, kjer so nastopili mešani pevski zbor Angel Besednjak iz Maribora, romski pesnik Zenela Bejto ter avtor narečnih pesmi, pevec in harmonikar Danijel Rajh. 

»Muzika je posabna čalarija«

Na Ivanovo svetimo mauč svejklosti nad kmicov, kauli toga datuma je najdukši den pa najkračiša nauč. Narava je puna energije, pauv na mezevaj je v punoj mauči. Ljudske šege so té den povezale s svetim Ivanom Krstitelom, tak je nej špajsno, ka so na večer svetka pod svetnikovov cerkov na Gorenjom Seniki organizerali koncert slovenske pevke Tanje Žagar, na šteroga je Zveza Slovencev pozvala vse domanje, lüstvo z drügi porabski vesnic, depa dosta gostov je prišlo z goričke strani grajnce tö. Veuki šator na igrišči šaule se je napuno z lidami, občütili smo leko tisto dobro čalarijo, štera je povezana z nočjauv, gda se izpunijo najbole skrita želenja tö.
Z eričnov slovenskov pevkov smo se pogučavali že pred koncertom, gda je povödala, ka je trnok rada prišla med Porabske Slovence. »Sploj vesela sem bila, gda ste me pozvali. Komaj sem čakala te den pa sem gvüšna, ka mo meli fejst lejpi večer, pun dobre vaule, veseldja, optimizma, smeja pa plesa tö. Krajina se mi je vidla, pa domanji lidgé ranč tak« - je povödala Tanja Žagar, štera je po poklici glasbena pedagoginja, leranca za muziko za mlajše.
»Na srejdnoj šauli sem bila na glasbenoj gimnaziji, včila sem se igrati na klavir. Po končanoj Akademiji za glasbo sem gratala leranca, že osem lejt včim na glasbenoj šauli v Logatci niže Ljubljane. Srečna sem, ka sem si najšla tau paut, vej pa me delo z mlajšami sploj veseli, vsikši den dem rada v slüžbo. Po mojom sem rodjena za tau, ka so mlajši moja mala sunca pa srca.«
Tanja Žagar je gratala erična po cejloj Sloveniji leta 1996. »Pri svoji 14 lejtaj, v 8. klasi osnovne šaule, sem gratala članica tinedžerske skupine Foxy Teens. Bila sem trnok mlada, depa smo štiri dekle 9 lejt lepau vküper spejvale pa gorstaupale. Gratale smo erične v cejlom slovenskom glasbenom prostori. Dvakrat smo gvinile na festivali ’Slovenska popevka’, vö smo dale 6 albumov, 13 videoklipov pa 4 dokumentarne filme. Nikdar nemo pozabila te 9 lejt, ka smo meli sploj dosta koncertov tö.«
Vsikša veuka pripovejst pa se gnauk skonča, »Foxyce« so s vküpnim delom enjale leta 2005. »Pravla sem si: Tanja, zdaj je pa cajt, ka staupiš na oder kak samostojna pevka. Čütila sem se zavolé zrejlo, ka bi tau napravila. Bila sem pripravlena na nauve naloge, izzive, vedla sem pa, ka nede léko, čakalo de me trdo delo. Ge sem pa vörvala v sebé, pa sem začnila svojo paut, pa priplavala v svejt šoubiznisa.«
Po začetki samostojne kariere je Tanja Žagar šaulo pa mlajše nej tamnjala. »Veuka sreča je, ka je tau vse muzika, moje delo na šauli pa nastopi na odri. Vse se preplejta. Ge sem oprejti človek, rada mam dosta fele muziko. Rada vse poslüšam, spoznavam nauve fajte muzike. Človek more njati, ka se ga glasba tekne, ka samo tak si leko odeberé svojo vrsto muzike. Glasba je na svejti zatok, ka dava lidam lejpe občütke.«
Če rejsan mlada slovenska pevka poslüša vsefele muziko, spejva samo zabavno slovensko glasbo, štera ji je najbole pri srci. »Vekši tau rejči za pesmi napišem sama. Mam pa več lidi kauli sébe, šteri mi pomagajo pisati rejči pa muziko. Sem pa že ništerne melodije sama tö napisala, gda mi pridejo etakši pa atakši občütki. Gda mi dozorijo lejpe ideje, si je zapišem v nautlinaj, vküpskladem rejči pa gorvzememo v študioni.«
Tanja Žagar je dobila že dosta nagrad, štere so dobra motivacija za delo tadale, najbole pa se počüti med lidami. »Gda ti zaploskajo, gda vidiš, ka si človeki zbüdo lejpe občütke, gda vidiš smej na obrazaj, gda pridejo poslüšalci k tebi pa ti stisnejo rokau pa ti pravijo: srečni smo, ka nam spejvate, eške vas mo poslüšali, tau je nika največ. Gda mamo koncerte po Sloveniji, so dvorane pune do zadnjoga kau-ta. Mislim, ka je tau najvekša nagrada, ka leko edna pevka dobi« - je povödala mlada zvejzda, štera je leta 2011 dobila nagrado Viktor, ka so ji podelili poslüšalci. »Pravla sem si: Tanja, zdaj se pa pravo delo začne. Nisterni so me pitali, ali dem na dopust. Kak pa te, sem odgovorila, zdaj morem eške samo pokazati, ka sem vrejdna nagrade.«
V sedmi lejtaj, od gda sama spejva, je Tanja Žagar vödala tri albume. Zadnji z imenom ’Naj živi lep spomin’ je vöprišo lanjskoga novembra. »Te je eške itak vrauči pa friški. Te pesmi škem zaspejvati s kem več lidam, jim približati, tak ka eške mam zavolé cajta za nauvi album. Pomalek se daleč pride, pravijo. Lidgé pa radi gledajo moje videoklipe tö. Mojo pesem Mini si je na interneti poglednilo že več kak 1.300.000 lüdi.«
Siniška gostja je dobila pozvanje v več drügi rosagov, kama vsikdar rada dé. Leko prej spozna nauve lidi, vej je pa muzika zatok, ka go s kem več poslüšalcov vzlübi. »Parkrat sem bila že na Madžarskom tö, na priliko v Areni v Budimpešti. Nikdar nemo pozabila, vej je pa bilau malo Slovencov pa dosta dosta Madžarov, Bolgarov, Nemcov, Taljanov, Srbov pa Hrvatov. Ge sem spejvala slovenske pesmi in te se je znauvič pokazalo, ka v muziki nega grajnc. Če človek zna dati energijo pa optimizem, je vseedno, v šterom geziki spejva. Vsikdar pravim: glasba je posabna čalarija, štera zdrüži pa zbliža lidi.«
Mlado pevko sprevaja z igranjom skupina Avantura s Prekmurja, s pevkov Karmen Sreš. Na Gorenjom Seniki so vküper napravili sploj dobro volau. V krajšom odmori so poslüšalci obkraužili Tanjo Žagar, ka bi go prosili za podpis, dedikacijo. Veselica je trpela duže od paunauči, dosta lidi je plesalo tö. Zvejzda večera je tö doj z odra staupila pa se flajsno sükala med Porabcami. Kak vsikdar rada pravi: »Cejli cajt ’žagam’, vej sem pa Žagarova Tanja!«
-dm-



Tanja Žagar pa ansambel Avantura na seničkom odri

Tanja Žagar z malim Seničanom v pauzi koncerta


V drugom tali večera je plesalo staro in mlado

OD
SLOVENIJE…

 Slovenski piknik v Budimpešti 

Slovensko društvo v Budimpešti vsakšo leto pripravi slovenski piknik v čast samostojnosti Slovenije. Tudi letos smo ga pripravili 23. juniuša. Mesto za piknik mamo v parki Bokay v 18. okrožji, to se pravi v Pest-szentlőrinci. Tau je splo dobro mesto za piknike. 
Letos nas je dosti bilau, ka smo pozvali Büdinčane z Goričkega. Nas je tam dosta bilau lani, zdaj se je tak šikalo, ka smo mi nji nazaj pozvali. Bilau nji je vsevküper 30. Radi smo bili, ka ji je tak dosti prišlo, ka je eden piknik takrat dober, če je dosti navzauči. Skoraj 80 nas je bilau.
Gostje iz Büdinec so že rano prišli. Zazrankoma po osmi vöri so že bili pri Matjaževi kleti. Tam sta nji čakala podpredsednica Agota Merkli Kállay pa Jože Karba, član vodstva Slovenskega društva. Onadva sta nji pelala malo pogledat te velki varaš, Budimpešto. Imeli so obisk v vogrskom parlamenti, potejm so šli na Trg herojev, bili so v baziki sv. Štefana.
 Prauti eni pa so že prišli v Bokay park. Malo so se osvežili in smo začeli s programom. Naši lidjé so se takrat že lepau zbrali. Ženske so že od zranka pripravlale za küjanje vse, küjara sta se tö flajsno obračala. Kak vsakšo leto letos smo tö küjali prekmurski bograč pa vogrski pörkölt. Glavna küjara sta bila Miklós Dorozsmai pa Gusti Škaper. Mela sta dva pomagača tö. 
Kulturni program smo začnili v dvej vöri. Pozdravila je predsednica Irena Pavlič. Počastili so nas gostje iz Veleposlaništva R Slovenije. Prišli so veleposlanica  gospa Darja Bavdaž Kuret z možaum Milošem Kuretom, pooblaščena ministrica Dub-ravka Šekoranja pa kulturni ataše Matej Andolšek. Bili smo počaščeni, da so prišli na našo prireditev. Iz Büdinec sta vodila skupino predsednica drüštva Suzana Škodnik  pa koordinator za Porabje Vendel Žido.  
Program so začnili Büdinčani. Najprven  je nastopila gledališka skupina. Iz igre »Pa ka eden pes« so  notri pokazali eden skeč. Malo je vrauče bilau, a telko smo se mogli smejati, ka se je rdeči auto Ferari pokvaro, pa ma drugo nej falilo, samo je bijo podložen. Gledališko skupino vodi Andrej Lainšček. Druge so bile ljudske pevke.  Spejvajo pod vodstvom Darje Slaviček. Nam se je najbola vidla pesem »Mi smo Budinčanke…«.  To so bile starejše ženske, a splo lepau so spejvale. Potejn so sledile mlade pevke »Zgrabljenci na kvadrat«, stere  vodi Suzana Škodnik. Suzana nam je tö spopejvala eno lejpo pesem. Zbor je pa spejvo goričke in prekmurske pesmi. Dekle so začnile z bola resnimi pesmi, na konci so pele pa vesele. Z njimi je igro ansambel, štirje fantje. Bili so enkratni.
 Vsi so skoz dobili veliko ploskanje. Splo lejpi program je bijo, tak ka smo uživali v njinom špilanji, spejvanji, muziki. Na konci so pa nastopili naši pevci, igro jim je Hugo Čerpnjak, zbor pa vodi Oršika Zadori Kovač. Tö so lejpe pesmi peli, zdaj pa je najbola prilüblena nauta »Slovenija odkod lepote tvoje...«. Tau pesem sigdar morajo spejvati, tak se vsakšoma vidi.
 Gratulirali smo Büdinčanom, želeli  smo njim, naj majo šče dugo velike uspehe, naj se šče večkrat srečamo. Gratuliramo našim pevcem, ka se na vsakšo srečanje pripravijo.
Po programi smo se okrepčili, jeli, pili, se pogovarjali. Nisterni so brž začnili plesati, tej edni so spejvali. Dobro vino je bilau. Meli smo ga iz Soltvadkerta pa z Veleposlaništva so tö prinesli slovensko vino. Tak ka je korajžno bilau.
 Naši lidjé so se dosti pogovarjali z Büdinčani, saj skurok isto narečje gučimo. Mi smo vsigdar radi, če kakšna  skupina pride na naše prireditve iz Porabja ali iz Slovenije, ka materno rejč prinesejo k nam, stero mi tü v velkom varaši splo pogrejšamo.    
Veselili smo se skurok do osme vöre, potejm smo goste pelali na Citadelo, naj si ogledajo, kakšna je Budimpešta, gda se posvejtke prižgejo. Tej edni so prvič bili v Budimpešti in se njim je splo vid-lo. Skurok deset vore je bilau, gda smo se poslovili in so se napotili domau v Slovenijo.
Našo lüstvo pa je do kmice ostalo in se veselilo na slovenskom pikniki. 
V imeni vodstva se splo lepau zavalimo Büdinčanom, da so prišli, ka je bijo izredno dober piknik, gostom iz veleposlaništva, da vedno pridejo, ka je za nas  pomembno. Našim moškim pa ženskam za delo, za küjanje, za pripravo, pa za dosta pokaraja. Czilingerjevim pa Kranjčevim, da so vse vküper zvozili, ka je bilau potrebno. Vüpamo se, ka drugo leto tö bau slovenski piknik in se pa bomo veselili samostojni Sloveniji.  
Irena Pavlič
Foto: Kispál Ferenc

Proslava ob dnevu državnosti razdelila javnost
Letošnja osrednja proslava ob dnevu državnosti, ki je bila na Kongresnem trgu v Ljubljani, je v javnosti sprožala ostre odzive in burila duhove. Odmevala je namreč odločitev organizatorjev, da na proslavo ne povabijo vseh veteranskih organizacij, pač pa le veteranske organizacije slovenske osamosvojitvene vojne. Po mnenju mnogih namreč ta odločitev sproža ideološke delitve. Na državni proslavi je sicer kot slavnostni govornik nastopil predsednik republike Danilo Türk, ki je poudaril, da če hočemo premagati krizo, se moramo naučiti razumeti in spoštovati lastno preteklost, pri čemer je »ločevanje tistih, ki so se med drugo svetovno vojno borili za našo svobodo ter vseh, ki negujejo spomin na našo slavno preteklost, vključno z osamosvojitveno vojno leta 1991, neodgovorno ravnanje«. Polemika se je na slovesnosti nadaljevala, saj je povezovalec prireditve, igralec Jernej Kuntner, poudaril, da ne smemo žaliti spomina na žrtve vojne za samostojno Slovenijo »s simboli, ki jih je nosil agresor«. 
Vlada predlaga nižanje kazni za blažje prometne prekrške
Vlada je sprejela predlog novele zakona o pravilih cestnega prometa, ki niža kazni za blažje prometne prekrške, ki naj ne bi imeli pomembnejšega vpliva na prometno varnost. Tako se denimo kazen za prekoračitev hitrosti na območju umirjenega prometa za deset kilometrov na uro s 300 evrov niža na 80, ukinja se tudi izrek treh kazenskih točk. Če bo prekoračitev nižja od petih kilometrov na uro, bo kazen le 40 evrov. Prekoračitev hitrosti v naselju do vključno deset kilometrov na uro bi voznike po noveli stala 80 evrov (sedaj 100 evrov), prekoračitev do petih kilometrov na uro pa bi jih stala 40 evrov. Kazen za prekoračitev hitrosti med deset in dvajset kilometri na uro bi bila 50 evrov nižja, torej bi voznike stala 250 evrov. Z novelo bi se znižale tudi nekatere prekoračitve hitrosti na hitrih cestah in avtocestah.



 Ljudske pevke, stere so najlepše spejvale pesem »Mi smo Budinčanke« 

 Korajžni špilarge s Ferarijem so nas spravili v smej


 Vesela publika je neprstanoma ploskala, naprej sedi veleposlanica g. Darja Bavdaž Kuret z možaum

Šentvid pri Stični 

… DO
MADŽARSKE

Tabor slovenskih pevskih zborov

16. pa 17. junija so se srečali v Šentvidu pri Stični pevski zbori iz cejle Slovenije pa iz rosagov zvün Slovenije, gde živijo Slovenci. V soboto večer – kak vsigdar – smo meli koncert slovenski zbori zvün Slovenije. Mešani pevski zbor Avgust Pavel ZS z Gornjega Senika je že 40. spejvo na Tabori. 
Že duga lejta smo nej meli takšen lejpi cajt kak letos. Obadva dneva sta bila lejpa, že zrankoma rano, gda smo se odpravili od doma, je sijalo sonce. Malo smo se stavili v bejli Ljubljani, si poglednoli bogati plac, gde se vse dobro in friško dobi. Popili smo kavico, si privau-ščili dober sladoled pa se pelali na prenočišče na Pajčni. Po dugi vožnji je bilau dobro si malo počinauti, ka se je večer v sedmoj vöri začnila proba za koncert. V dvorani so nas pozdravili predsednik upravnega odbora Tabora Jernej Lampret, podpredsednik Franjo Čuček, tajnica Anica Volkar pa dugoletna blagajničarka Stanka Sadar, s katero sva obujale spomine na prvo srečanje, gda me je biu straj pa ne bi mislila, ka mo se več kak 40 lejt srečüvali.
V 8. vöri se je začno koncert zborov iz drugi rosagov. Vse navzauče je s pesmimi pozdravo domanji moški zbor, z rečami pa predsednik Lampret, steri je med drugim pravo: »Veseli smo vašega in našega snidenja na 43. Taboru, kjer ponovno pokažemo pravi obraz pevca, ki mu pesem leži in mu je najbližje darilo, ki mu ga je dala narava... Zato, spoštovani pevci, naj bo danes in jutri vesel dan! Pojmo z gorečnostjo na tem taboru, kot smo peli pred leti...«
Pevce je pozdravila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, stera je pravla, da je sobotni večer nika posabnoga za njau, ka ona sama tö rada spejva. Želela je, naj se slovenska pesem ešče dugo čüje v vsakšom slovenskom daumi. »Zbori predstavljate svojevrsten branik slovenske kulture. Zato vam velja izreči iskreno zahvalo in spodbudo za prihodnost,« je še pravla Ljudmila Novak.
Na večernom koncerti je gorastau-pilo devet zborov iz BiH, Srbije, Madžarske, Hrvaške, Avstrije in Italije, pet mešani, trgé ženski pa eden moški pevski zbor.  Po koncerti, kauli 11. Vöre, se je začno ognjemet. Po skupni pogostitvi smo se vsi paščili spati, ka se je v nedelo že v 9. vöri začnila skupna proba, stera je držala do 11. vöre. Zbori smo potejn meli kakšno vöro fraj, v pau ednoj vöri smo že stapali v povorki (felvonulás), stero so vodile tri kočije, na kočijaj so pa bili lidgé v narodni nošaj. Korakali smo na muziko šentviške pihalne godbe (fúvószenekar), godba Stična nas je pa že čakala na prizorišču tabora z dirigentom Vladimirom Skrlecom. 
Slavnostni guč na letošnjom tabori je emo visoki predstavnik EU za BiH in slovenski kulturni delavec z avstrijske Koroške Valentin Inzko, steri je poudaril, da je pesem nekaj magičnega, kar ne gre preko razuma, temveč nagovori srce, je univerzalno sporočilo.»Pesem je jezik ljubezni, čustev, je odraz naše duše v težkih in blaženih trenutkih,« je pravo.
Župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad je pravo, da se vsakšo leto na tretjo nedelo v juniju v Šentvid pri Stični zgrne množica veseli, prijazni in pojoči ljudi… za nekaj ur postane Šentvid središče ljubiteljske kulture… »Bodimo ponosni na slovensko pesem, naj postane domača tudi rodovom, ki prihajajo,« je vözdigno župan.  
Predsednik upravnega odbora tabora Jernej Lampret je podejlo priznanje zborovodji, dirigentu in nepogrešljivemu članu programske komisije tabora, v  steri dela že več kot 30 let, Francu Gorniku, direktor JSKD Igor Teršar pa domačinki Anici Volkar, ki pri taboru tudi že sodeluje več kak tresti lejt.
Letošnje geslo tabora je bilau: Vse najlepše rožice so z mojga srca strgane. 
Rdeča nit letošnjoga pevskoga svetka so bile pesmi o rožaj, stere so zbori spopejvali pod vodstvom dirigenta Igorja Švare, steri ma velko srce, dober humor, da navduši pevce tak na probi kak na nastopi. Na letošnjom tabori je spejvalo več kak 100 pevski zborov. 
 Vera Gašpar

Državni sekretar Matjaž Longar v Budimpešti
Državni sekretar Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar je 26. in 27. junija obiskal Budimpešto. 26. junija se je v okviru delovne večerje, ki jo je organiziralo slovensko veleposlaništvo, sestal s predsednikoma obeh slovenskih krovnih organizacij, Martinom Ropošem in Jožetom Hirnökom. Na pogovorih je sodeloval tudi generalni konzul RS iz Monoštra Dušan Snoj.
Naslednji dan se je srečal z vodjo narodnostnega oddelka na Ministrstvu za človeške vire, državnim podsekretarjem Csabo Latorcaijem, s katerim sta pregledala aktualna vprašanja, povezana s slovensko skupnostjo na Madžarskem.
Csaba Latorcai je slovenskega gosta seznanil s tem, da je Državno sekretarstvo za cerkvene, narodnostne in civilne zadeve v letu 2012 z dodatnim finansiranjem omogočilo neprekinjeno delovanje Kuharjeve spominske hiše na Gornjem Seniku in širjenje programa Radia Monošter z 8 na 28 ur tedensko. Upravljalec obeh inštitucij je Državna slovenska samouprava.
Državni podsekretar Latorcai je Longarju zagotovil, da vlada podpira odločitev DSS, da je prevzela upravljanje dveh dvojezičnih osnovnih šol in vrtcev, in s tem naredila pomemben korak pri širitvi kulturne avtonomije slovenske narodnosti. 
Matjaž Longar je gostitelja seznanil, da je tudi sam dobil pozitivne podatke od predstavnikov slovenske skupnosti, opozoril ga je pa tudi na nekatera še nerešena vprašanja: med njimi na madžarsko sofinansiranje Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru, na zagotovitev lastnega deleža pri prekomejnih evropskih projektih in na ureditev položaja Muzeja Avgusta Pavla v Monoštru.
Po mnenju Latorcaija je v teh vprašanjih potrebno nadaljnje usklajevanje. Na pogovorih je sodelovala tudi slovenska veleposlanica v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret.  


Mešani pevski zbor ZS Avgust Pavel na večernom koncerti


Nagrada Urški Gállos


Gornjeseniški pevci na prizorišči tabora

V Velenju sta od 20. do 22. junija 2012 Ustanova Velenjska knjižna fundacija in Književna asociacija Velenika pod glavnim pokroviteljstvom Mestne občine Velenje, Javnega zavoda Maribor 2012 – Evropske prestolnice kulture in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije organizirala tradicionalni Mednarodni Lirikonfest Velenje 2012. Na osrednjem festivalskem dogodku – Lirikonfestovi Akademiji Poetična Slovenija so devetič podelili mednarodno Pretnarjevo nagrado (osrednja slovenska zahvala ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu); sedmič slovensko književno nagrado čašo nesmrtnosti-velenjica za vrhunski deset-letni pesniški opus slovenskega književnika/-ce, ki pomembno zaznamuje umetniško literaturo XXI. st.; šestič festivalsko priznanje lirikonov zlát za vrhunske revijalne prevode poezije XXI. st.  
Mednarodno Pretnarjevo nagrado 2012 – osrednjo slovensko zahvalo ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu – sta prejela Evgen Bavčar (ambasador slovenske književnosti in jezika v zahodni Evropi) in Urška (Orsolya) Gállos (ambasadorka slovenske književnosti in jezika na Madžarskem).
Urški Gállos v imenu uredništva čestitamo.

Najšo sem svoje korenine

Nega vejn bola žalostno od tauga, da mlajši brez starišov gorrastejo, sploj pa tak, če je ranč ne poznajo. Šanji Matuš iz Predanovec so mater poznali, dapa nejso je oni gorranili, liki babica. Od oče so do tejga mau sploj nika nej znali, ešče tau nej, kak so se zvali. Rejsan je tak, ka človek nikdar ne vej, ka ma živlenje prinese. Šanji so zdaj, gda so 65 lejt stari, zvedli, sto so bili njini oča.
- Šanji, gda ste vi prvič v Andovcaj odli?
»Lekar te, gda se je te pohod (gyalogtúra) »Paut po dolaj pa bregaj« začau, te sem odo prvin v Andovcaj. Do tejga mau sem pri vsakem pohodi paulek biu.« 
- Kak tau, ka vi tak fejst odite na pohode?
»Sprvoga malo iz radovednosti (kiváncsiság), sledkar te pa že vleče. Dosta lidi spoznaš, zato ka iz cejle Slovenije pridejo na pohod, pa če si nej manjak, te se leko pogučavaš z njimi. Ne odim samo na te pohod, liki na vse, ka so tü v krajini.« 
- Kak znate v Predanovcaj, gde pa gda so tej pohodi?
»Mamo tisto izkaznico, štero že pred trejkralovo dobimo, kak mate te pohod januara, pa tam si te cejloletni program leko poglednamo.« 
- Zdaj v Predanovci živeta, dapa ovak ste iz Dolenec. Kak ste ta prišli?
»Gda sem iz vojske odišo v Ljubljano, te sem tam biu tri lejta, potistim sem pa nazaj prišo v Soboto. Tam sem z ednov biu oženjeni, samo je nej dobro bilau, pa za par lejt sva raznok šla. Zdaj pa od sedemdesetausmoga leta v Predanovci živem z ženauv, štero sem odrügim vzejo.« 
- Do vojske ste vi v Dolenci gorrasli. Kakšne spomine mate s tej lejt?
»Pri babici pa pri dedeki sem gorraso, te tetica se je oženila, pa potistim sem že sam bijo. Pri materi sem samo dva mejseca biu lekar, gda sem vö iz šaule prišo. Nejsem se tam dobro počüto, kak bi se, če sem nikdarnej z materdjov biu.« 
- Gda ste mali bili, te ste zato z materdjov bili, nej?
»Nej, skaus sem pri stari materi pa pri dvej tetici bijo. Ona je lekar odišla slüžit v Noršince, name je pa skaus tü pustila pri stari materi. Te je ešče več mladine bilau kak zdaj, pa je fajn bilau. Ešče zdaj vsakšoga poznam, samo ime dostakrat sfalij, kak njim po iži pravijo.« 
- Kak tau, ka je vas mati nej stejla?
»Ne vejm, ešče zdaj nej, ka je že pokojna. Ge tau tetico Mičo bola za mater mam kak pravo mater. Ge sem njej, če smo kaj vküper bili, nikdarnej pravo, ka mama. Oženila se je, mam pausestro, prlej smo ešče kaj odli vküper, dapa potistim, ka je mati mrla, več niške nika ne zove, pa ge tö ne idem ta. Ne vejm, ka je, vej pa nika sem njim nej odneso. Ka so se te svadili? Že samo tetico mam tü v Dolencaj, nikoga drügoga. Botra mi je tö mrla, tak ka sem sam austo.« 
- Ka vejte od oče?
»Od oče sem nikanej znau, samo v Šalovci, gda sem pri vüni bijo, kama sem rad odo, so mi dostakrat pravli, na ka je Zetek. Ge sem te nej znau, zaka tau meni pravijo, cejlak do gnesden, gda sem na te pohode začno odti. Kelkokrat sem že na pohod prišo, pa se je itak nej vözvedlo, cejlak do tistoga mau, ka je Vendel Žido nej začno tvojo mater (Šarolto Holec, op. ured.) spitavati. Prvin sem že gnauk z edno skupinov odo tü, pa sem pri Zetekovi kuči stau. Bijo je tü eden, šteri je križ delo, samo sram me je bilau pitati. Drugo paut, gda sem na pohod prišo, sem spitavo, štera je ta ženska, pa če leko gučim z njauv. Te je tvoja mati taprišla, me za rokau prijela pa me je tapelala k tauj Zetekovi kuči. Tam sem zvedo, ka je ženska, štera je tam živela, kratek čas nazaj mrla.« 
- Nejste ešče vöprajli, dapa kak dja razmejm, te so vaš oča te Zetek Antal bili, šteri so vö v Francijo odišli?
»On je lekar nin v Soboti v pisarni biu v slüžbi, vejm, ka tetica so njemi ešče djesti nosili ta. Gnauk so mati, tetica pa sneja v gauštji bili gobe brat. Te so mater pitali, što je Šanjija oča, ona je na tau samo telko prajla, ka tebe tau briga. Ona nej gučala, dja sem pa njau nikdarnej pito, sto je pa ka je.« 
- Ka ste te vi čütili, gda ste zvedli, ka tiste korenine, ka ste ji iskali, so tü v Andovci?
»Ne vejm zaka, dapa skaus sem tau kučo gledo na pohodi, kak če bi znau, ka je oče od te kuče biu. Tau zdaj namé tak vlečé, ka vsakši mejsec dvakrat gvüšno, če nej večkrat, pridem sé. Nikak tau namé bola vlečé, ta rodbina, kak moja sestra.« 
- Meli ste vüpanje, ka najdete korenine?
»Imeu sem, ka sem večkrat čüjo, ka nin od tec mora biti. Samo sem nej znau, sto je tau, pa če je sploj iz Andovec biu. Te gda sem že zvedo, te sem si pa mislo, ka mo probali, bau ka bau, probali mo.«
- Te smo mi zdaj tö rodbina z vami, zato ka z Zetekovi smo pa mi botrina. 
»Veseli me tau, pa zato rad pridem, ka bar mam nekakoga od tec, od očine strani. Zato, kak sem že pravo, namé sé v Andovce tau fejst vlečé.« 
- Zdaj že vejte, sto so oče bili, žau oni več ne živijo, dapa meli so enga sina, šteri je vam paubrat. Zdaj že samo tau trbej, ka bi se spoznala, zato, ka on od tauga sploj nika ne vej, ka ma enga brata. 
»Tau de božno šlau, zato ka ge ne vejm nej vogrski pa nej francuski, on pa ne zna slovenski. Slike (kejpe) že mam od njega pa od oče, zato ka se ji daubo puno od tvoje matere.« 
- Gda sem dja tau zvedo, prvo ka je meni na pamet prišlo, je tau bilau, kak fejst se podobni (hasonlít) očini sestri, Marički. Tak mislim, tau bi ranč nej mogli dolazatajiti, če bi steli, pa nej. 
»Vidiš, te so pa nišoga popa gučali, ka bi bijo moj oča, ka je sploj nej bilau istino.« 
- Kak ste si mislili srečati s paubratom?
»Ovak nej, če domau pride, te bi se srečali, pa malo dojseli pa bi si pogučali tau vse.«
- Dja tak vejm, ka vaš paubrat, Zoli, šteri je v Franciji, nika tö sumi (gyanít), ka mora meti nin ednoga brata, zato ka je v Števanovci že nika spitavo, samo tam so ma nikanej znali povedati od tauga. Tau velko delo baude, gda on domau pride pa te se prvič v življenji leko srečala. 
»Te, če se tau posreči, te tü, kak je ta Porabska domačija, napravimo eden piknik pa edno veselico, tau gvüšno, ka tak baude, če tau zadobim. Te leko povejm, ka če ranč v Predanovci živim, itak sem domau najšo, najšo sem svoje korenine, štere sem tak dugo lejt isko. Potejm mo že znau, od kec sem pa kama se držim, gde so moji najbližji. Tašo pa vsefela mi zdaj v pameti odi. Leko povejm, če se tau tak posreči, te meni tau baude najvekšo vesedje v življenji.«
 Šanji, iz srca želejm, naj se vam ta želja spuni, aj se leko srečata z bratom.   Ka mo leko, mo vam pomagali pri tejm, tau leko obečam. 
Karči Holec


Šanji Matuš v Andovcaj išče svoje korenine



Antal Zetek z ženo pa sinaum Zolinom

Šanji z materjov pa tetico Mičo, gda je prvo spauved emo

Sakalovski folkloristi v Badacsonyu

Člani folklorne skupine Sakalovci smo od 22. do 24. junija počivali v Badacsonyu. V petek popoldne smo se zbrali pred vaško gostilno, in smo se - kot vedno preteklih 15 let - z veseljem napotili na izlet. 
Prenočišče smo imeli v gostišču Rozi, nekaj 100 metrov od Blatnega jezera. Med potjo smo poslušali slovenske in madžarske hite, pa smo seveda peli. Za nekatere je bilo potovanje prvi obisk Blatnega jezera. Blatno jezero je največje srednjeevropsko sladkovodno jezero in priljubljena poletna turistična točka tako Madžarov kot tudi vedno bolj številnih tujcev. Vendar okolica jezera ponuja veliko več kot le poležavanje na plaži. Ob jezeru so številne naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti, ki so vredne ogleda.
Ko smo prispeli v gostišče, smo malo počivali na soncu, pili smo kavico in se malo kopali v malem bazenu pred hišo. No ja, celo hišo smo najeli, saj nas je bilo vseh skupaj 13. 
Prvi večer smo pekli na žaru na dvorišču. Takrat še nismo pili okusnega madžarskega vina, ampak rajši domače žganje – verjetno smo plesali zaradi tega celo noč.
Naslednji dan pa se je začel pravi izlet. Zjutraj, ko smo se zbudili in pozajtrkovali, smo si ogledali turistične znamenitosti Badacsonya. Marsikdo ve, da je Badacsony najpomembnejša in najbolj obiskana turistična točka ob jezeru. Nad Badacsonyem se dviga 438 metrov visok vulkanski hrib, ki zbuja pozornost že od daleč. Šli smo na hrib, vse do rojstne hiše slavnega pesnika, Sándorja Kisfaludyja. Vsi smo bili zelo utrujeni zaradi nočnega žuriranja, in tudi sonce je močno sijalo, a čudovit razgled nas je potolažil. Videli smo skoraj celo jezero, na drugi strani jezera pa Fonyód. 
V tej hiši je Kisfaludy napisal najlepše povesti. Tudi njegova ljubenzenska zgodba z Rózo Szegedy se je ohranila v pesmih. To ljubezen ilustrira tudi kamen na hribu v obliki srca. Ljubezen med jima se je začela na trgatveni zabavi, in od takrat vsako leto organizirajo takšno zabavo. Po občudovanju lepega razgleda smo končno degustirali vino. Dobili smo štiri vrste vina, zraven pa kruh z maslom in čebulo. Vino nam je spet dalo moč, da smo lahko šli s hriba. Popoldan smo se kopali v jezeru, jedli smo hamburger, pico, langaš ali pa kuhano koruzo. Poskusili smo vodno kolo, igrali smo nogomet, na plaži pa smo se seveda martinčkali v lepem sončnem vremenu. 
Po kopanju smo poiskali restavracijo, kjer smo jedli fino madžarsko večerjo. Tretji dan smo preživeli na plaži, kupovali smo darila in vino za domače, proti večeru pa smo se žalostno odpravili domov, polni doživetij, ki jih ne bomo pozabili.
Vsi smo težko čakali ta izlet, ker smo potrebovali nekaj dni miru, »daleč« od vsakdanjega življenja. Skupinski izleti so zelo pomembni, saj nas vedno bolj družijo, da se potem lahko spominjamo na skupne dogodke. Zdaj bi pa  izkoristila priložnost, da bi se v imenu skupine zahvalila za organizacijo izleta nešemu vodji, Jožetu Illésu, ki že 15 let skrbi za skupino.
Lilla Fasching



Skupinska fotografijazBlatnimjezeromvozadju

V Badacsonyu imajo dobra vina

Potepali smo se po Porabju

Poletni čas je zelo primeren tako za kratke kot za daljše izlete. To vemo tudi mi, člani Sekcije porabske mladine in Kluba prekmurskih študentov, zato smo se odločili za potep po porabskih vasnicah. Program smo izvedli 23. junija. Cilj ekskurzije je bil, da bi mladi Prekmurci in tudi Porabci bolj spoznali Porabje, saj lansko leto smo bili v Prek-murju.
Zjutraj ob devetih smo se zbirali na Gornjem Seniku, kjer smo najprej obiskali Küharjevo spominsko hišo. Tu nas je sprejela gospa Ibolya Neubau-er, ki je na kratko povedala nekaj besed o gospodu Küharju in o sami hiši. Nato smo si podrobneje ogledali stvari v hiši. Sledila je jutranja kavica v vaški gostilni.
Potem nas je pot vodila v Sakalovce, kjer smo najprej obiskali svetlobni križ, kakršnih je na Madžarskem že 19. Zaradi pomanjkanja časa smo z avtobusom obiskali še lovsko kočo v tej vasi.
Nadaljevali smo pot proti Monoštru, kjer smo si najprej ogledali muzej Avgusta Pavla. Za utrjevanje videnega smo si v konferenčni dvorani Lipe ogledali film o Porabju. V njem na kratko predstavijo vse porabske vasi.
Od udeležencev izleta je skoraj vsak bil v Andovcih, ko smo imeli pustno zabavo, ampak mi smo vseeno še enkrat obiskali Mali Triglav. V Števanovcih smo si ogledali vojaški muzej, ki je bil za vse zelo zanimiv. Naš skupni izlet, ki se je po mojem mnenju končal zelo dobro in smo se vsi vrnili domov z lepimi spomini, se je končal na Verici s poznim kosilom.
Preko časopisa Porabje bi se rada zahvalila vsem, ki so v kakršnikoli obliki pomagali pri izvedbi tega izleta.
Martina Zakoč
predsednica Sekcije porabske mladine



Skupinska fotografijapriMalem-TriglavuvAndovcih

Ogledali smo si tudi razstavo o Porabskih Slovencih v muzeju v Monoštru


Hvala vsejm za pomauč

PETEK, 06.07.2012, I. SPORED TVS
6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.15 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.30 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 11.00 (NE)POMEMBNE STVARI, 11.55 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ŠRILANKA - MED RAJEM IN PEKLOM, POTOPIS, 14.20 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 16.20 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 BLISK, SLOV. NAD., 18.15 SANJE V SKRINJICI, DOK. FILM, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT,  20.00 FESTIVAL VURBERK 2012, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 POLNOČNI KLUB, 0.40 POSEBNA PONUDBA, 1.10 DNEVNIK, 1.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL
PETEK, 06.07.2012, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 12.30 ORION, DOK. FILM,  13.25 IZVIR(N)I, 13.55 MINUTE ZA ..., 14.20 ČRNO-BELI ČASI, 14.40 SLOVENSKI MAGAZIN: VIPAVSKA DOLINA, 15.05 KNJIGA MENE BRIGA, 15.25 IVAN CAMPLIN, DOK. PORTRET, 15.55 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: NIZOZEMSKA : DANSKA, 17.50 MOSTOVI – HIDAK, 18.20 PRI STRICU IDRIZU, BOS. FILM, 20.00 EIGER: STENA SMRTI, DOK. ODD., 21.00 PREDSTAVITEV SLOVENSKE OLIMPIJSKE REPREZENTANCE, 22.00 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 22.20 ŠOPEK BODEČE ŽICE, ANG. NAD., 23.10 WALLANDER: MORILCA BREZ OBRAZA, ANG. MINI-SERIJA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 07.07.2012, I. SPORED TVS
6.10 ODMEVI, 7.00 RIBIČ PEPE: VRHNIKA IN VESELA ČRKA V, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.25 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.35 IZ POPOTNE TORBE: ZGODOVINA, 8.00 STUDIO KRIŠKRAŠ,  LUTK. ODD., 8.50 MOJCA POKRAJCULJA, LUTKOVNA PREDSTAVA, 9.30 PALČEK DAVID, RIS., 9.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.35 MOJ KONJ, DOK. FILM, 10.50 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 11.00 V DOTIKU Z VODO, 11.30 DOGODIVŠČINE CHARLOTTE IN HENRYJA, AVSTRAL. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.20 NA VRTU, 15.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 16.00 OTROCI KOKE, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15  KULTURNI VRHOVI, DOK. SER., 17.45 KOMISAR REX, IT.-NEMŠ.-AVST. NAD., 18.30 OZARE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK,  UTRIP, VREME,  ŠPORT,  20.00 GREMO NA MORJE, GREMO NA SONCE, 21.15 32. FESTIVAL MELODIJ MORJA IN SONCA, 23.00 POROČILA, 23.30 POLETNA SCENA, 0.00 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 0.50 OTROCI KOKE, DOK. ODD., 1.45 OZARE, 1.50 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 INFOKANAL
SOBOTA, 07.07.2012, II. SPORED TVS
7.45 SKOZI ČAS,  8.10 POLETNA SCENA, 8.45 POLNOČNI KLUB, 9.55 POSEBNA PONUDBA, 10.25 SLOVENCI V ITALIJI, 10.55 SLOVENCI PO SVETU, 11.30 NA LEPŠE, 11.55 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: NEMČIJA : PORTUGALSKA, 13.55  FORMULA 1: VELIKA NAGRADA VELIKE BRITANIJE, KVALIFIKACIJE, 15.05 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI, 17.25 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: ŠPANIJA : ITALIJA, 19.15    SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 21.10 RAZRED, FR. FILM, 23.15 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 23.40    DURAN DURAN, DOK. FILM, 0.25 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.15    ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 08.07.2012, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, 10.20 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 FESTIVAL VURBERK 2012, 14.35 NA LEPŠE, 15.00 IZ ČASA V ČAS, ANG. FILM, 16.30 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 IGRALCI BREZ MASKE - MAJA ŠUGMAN, 18.20 IGRALCI TUDI POJEJO, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 POTEGNEM ČRTO: PRAZNOVANJE 40. OBLETNICE AVDITORIJA PORTOROŽ, 21.30 GLASBA NAJ ŽIVI! PO SLEDEH GLASBENE MATICE, 22.20 NA POTI: NA POTI Z RUDIJEM ZAMANOM, DOK. SER., 22.50 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, 23.05 POROČILA, 23.30 POLETNA SCENA, 0.05 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 0.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1.20 IGRALCI BREZ MASKE - MAJA ŠUGMAN, 2.25 IGRALCI TUDI POJEJO, 2.40 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 3.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.55 INFOKANAL
NEDELJA, 08.07.2012, II. SPORED TVS
6.55 SKOZI ČAS, 7.05 POLETNA SCENA, 7.40 GLOBUS, 8.10 ALPE DONAVA-JADRAN, 8.40 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 9.10 MESTNI TAMBURAŠKI ORKESTER BRANKO RADIČEVIĆ, 9.40 GLASBENA MATINEJA, 11.25 PLATFORMA – DOCUMENTA, 12.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: IRSKA : HRVAŠKA, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA VELIKE BRITANIJE, 15.30 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI, 17.20 FORMULA 1 - TISKOVNA KONFERENCA, 17.35 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: FRANCIJA : ANGLIJA, 19.20 DRŽAVNO PRVENSTVO V ULIČNI KOŠARKI – FINALE, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 19.55 NOGOMET: SUPERPOKAL, MARIBOR : OLIMPIJA, 22.00 ZATON  ASADOVIH, DOK. ODD., 23.15 SKRBNIK, KRATKI FILM, 23.35 KOT KAKŠNA ŽIVAL SE POČUTIŠ, KO SI ZALJUBLJENA?, KRATKA TV-IGRA, 23.55 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 09.07.2012, I. SPORED TVS
6.50 POLETNA SCENA,  7.20 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00  OTROŠKI PROGRAM, 10.25 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.50 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 11.05 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 11.25  V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 UTRIP, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BALI, RIS., 15.55 ŽAMETEK, RIS., 16.10 BACEK JON, RIS., 16.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM HRAST, POUČNA NANIZANKA, 16.25 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 16.30 RIBIČ PEPE: O TREH UMETNIKIH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DUHOVNI UTRIP, 17.35 INVAZIVKE, DOK. ODD., 18.05 BLISK, SLOV. NAD., 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 OPUS: MEDNARODNI MLADINSKI ZBOROVSKI FESTIVAL V BASLU, 23.55 KNJIGA MENE BRIGA, 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.05 DUHOVNI UTRIP, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL
PONEDELJEK, 09.07.2012, II. SPORED TVS 
7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 11.50 OTROCI KOKE, DOK. ODD., 12.45 PRVI IN DRUGI, 13.05 GLASBA NAJ ŽIVI! PO SLEDEH GLASBENE MATICE, 14.00 EIGER: STENA SMRTI, DOK. ODD., 15.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 9. ETAPA, 17.40 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: UKRAJINA : ŠVEDSKA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6,  20.00 POLETNI KONCERT IZ SCHÖNBRUNNA: DUNAJSKI FILHARMONIKI IN GUSTAVO DUDAMEL, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE: GEORGE SAND IN FANCHETTE, FR. MINI-SERIJA, 22.55 PET DNI, ANG. MINI-SERIJA, 0.40 PEKLENSKI IZBOR, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 10.07.2012, I. SPORED TVS
6.40 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.15 CIAK JUNIOR: SMS, KRATKI IGRANI FILM, 11.25 TABORNIKI IN SKAVTI, 11.45 VREMENSKE UGANKE,  DOK. NAN., 11.50 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. IGRANA NANIZANKA, 12.20 OPUS: MEDNARODNI MLADINSKI ZBOROVSKI FESTIVAL V BASLU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 TONI IN BONI, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.10 BINE: MRAVLJICE, LUTK. NAN., 16.30 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.35 SAMA NA POT, DOK. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.35 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 17.55 BLISK, SLOV. NAD., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ZAHODNA CIVILIZACIJA - SE JI BLIŽA KONEC?, DOK. SER., 20.55 NOVA ZEMLJA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 GLOBUS, 23.55 KER MI BIBLIJA TAKO PRAVI, DOK. ODD., 1.40 UGRIZNIMO ZNANOST, 1.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL
TOREK, 10.07.2012, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 12.55 PEKLENSKI IZBOR, 13.40 32. FESTIVAL MELODIJ MORJA IN SONCA, 15.15 POSEBNA PONUDBA, 15.45 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: GRČIJA : ČEŠKA, 17.40 NA POTI: NA POTI Z RUDIJEM ZAMANOM, DOK. SER., 18.10 MOSTOVI – HIDAK, 18.40 KONCERT FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 SOUTH RIDING, ANG. NAD., 20.50 MUZIKAJETO: COUNTRY, 21.20 NEODPUŠČENO, ANG. FILM,  23.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 11.07.2012, I. SPORED TVS
6.40 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.50 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 11.00 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.O-NEMŠ. IGRANA NANIZANKA, 11.25 AFNA FRIKI: ZNANOST II, DOK.  NAN., 12.00 NOVA ZEMLJA, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.55 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 17.50 POGLED NA ...: PERNHARTOVE PANORAMSKE SLIKE, DOK. ODD., 18.05 BLISK, SLOV. NAD., 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: SORODNI DUŠI, FR. FILM, 21.30 MATEVŽ LUZAR: PREZGODAJ DVA METRA SPODAJ, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 PRAVA IDEJA!, 0.10 GLASBENI VEČER, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL 
SREDA, 11.07.2012, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 12.20 ČUDEŽNE GOSLICE: KONCERT FOLKLORNE SKUPINE TINE ROŽANC, 13.30 DUHOVNI UTRIP, 13.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 14.10 NA VRTU, 14.40 UGRIZNIMO ZNANOST, 15.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 10. ETAPA, 17.30 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: POLJSKA : RUSIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 G. DONIZETTI: ANA BOLENA, 1. DEJANJE OPERE: ANA NETREBKO, ELINA GARANČA, ILDEBRANDO D’ARCANGELOLINA; POSNETEK IZ DUNAJSKE DRŽAVNE OPERE, 21.35 BRANIK ČLOVEKOLJUBJA, DOK. FILM, 23.15 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 12.07.2012, I. SPORED TVS
6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 9.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNO RAZVEDRILNA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.45 POTPLATOPIS: ANDOVSKE ZGODBE, MLADINSKA NANIZANKA, 11.10 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 11.20 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 11.50 ČRNO-BELI ČASI, 12.10 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ZAHODNA CIVILIZACIJA - SE JI BLIŽA KONEC?, DOK. SER., 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.50 OLIVIJA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, LUTK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 17.45 EKO UTRINKI, 17.55 BLISK, SLOV. NAD., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREM, ŠPORT, 20.00 DVOJNIK, FR. FILM, 21.20 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 PANOPTIKUM, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL
ČETRTEK, 12.07.2012, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 12.35 IGRALCI BREZ MASKE - MAJA ŠUGMAN, 13.35 IGRALCI TUDI POJEJO, 13.55 MUZIKAJETO: COUNTRY, GLASBENA ODDAJA, 14.25 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 15.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 11. ETAPA, 17.40 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: DANSKA : PORTUGALSKA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 G. DONIZETTI: ANA BOLENA, 2. DEJANJE OPERE: ANA NETREBKO, ELINA GARANČA, ILDEBRANDO D’ARCANGELOLINA; POSNETEK IZ DUNAJSKE DRŽAVNE OPERE, 21.40 MARGARET, AM. FILM, 23.25 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD.,  23.50 ZABAVNI INFOKANAL

Zveza Slovencev na Madžarskem, kak organizator koncerta ob Kresni nauči,   bi se rada zahvalila za vse tisto pomauč, ka smo go dobili od različnih organizacij. 
Najoprvin bi se radi zahvalili vsem članom Gasilskega društva na Gorenjom Seniki, šteri so vse skaus na pomauč bili tak pri organizacijskom kak pri fizičnom deli. Osebno bi se rada zahvalila župani Gabori Ropoši za njegvo točno pa skrbno delo pred in za koncertom, zvün toga Ferini Mižeri pa Adriani Takači. 
Hvala tistim tö, šteri so ovak pomagali pri našom deli, tau so: vodja Folklorne skupine Gorenji Senik Andraž Sukič pa njeni člani, Športno društvo Gorenji   Senik, Narodnostna samouprava Gorenji Senik pa občina Dolenji Senik. Hvala tüdi vaščanom, ka ste v tak lejpom števili prišli na koncert, ka bi brez vas nej tak korajžno bilau. Vküper delati pa pomagati enga drugoga, ka aj se dobro paršika prireditev, tau je zdaj ena dobra pelda bila.  
Gyöngyi Bajzek 

DA PRI SRCI ZAIGRA

Ton v parki ge listje
da vöter zafuda šumi,
ton ge sakši den
v törmi zvon poudnej zvoni,
ton se sakše leto
v meseci majuši zadnjo nedelo
püconsko senje drži.
Vse sorte meštri ta pridejo,
pa svoje delo napravleno ton ponüjajo,
lidgej tou samo gledajo
ali bole malo za sebej küpijo.
Rajši za svoj želodec poskrbijo,
pa če je bole vroče,
kakšo kaplico vina, pa piva
doj po svojen guti pistijo.
Radi pa tüdi kakšo popevanje poslüšajo,
pa ešče štoj na fude cuj potegne,
te skoron sakšoga poslušalca
ešče pete zasrbijo.
Tak tüdi letos je bilou,
da Sombotelske spomončice so spejvale,
pa Francek s fudami cuj je špilo,
te sakšemi človeki pri srci je zaigralo.
Marta SEVER


KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA
NA GORNJEM SENIKU
(cerkvenozgodovinska in  etnološka razstava)  
Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah 
od 12. do 16. ure.
Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer 
Tel.:+36-30-6088-695
Vodstvo v slovenščini!
Vstop brezplačen! 
Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.