87 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 83 (2023) 1, 87—102 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:09/2022; spr eje t o/ Accep t ed:11/2022 UDK/UDC: 94(497.434)“1941/1942“:929K omljanec J . DOI: 10.34291/B V2023/01/Bobic © 2023 Bobič, CC BY 4.0 Pavlina Bobič Janko Komljanec: obrazi okupacije in eliminacije 1941–1942 Janko Komljanec: Faces of Occupation and Elimination 1941‒1942 Povzetek : Drug a s v e t o vna v ojna in ok upacija slo v ensk eg a o z emlja s t a – v njenih ambicijah po po polnem pr e v z emu oblas ti – odprli pot elimin acijskim načrt om K omunis tične partije. P olitično podt alje je bilo ses t a vljeno iz pobud r azličnih gibanj in posameznikov, vse skupaj pa se je kresalo ob vprašanju smisla in ob- lik e odp or a. Jank o K omljanec je bil med pr vimi politično iz oblik o v animi pode- ž elskimi duho vniki na Dolenjsk em, ki g a je K omunis tična partija določila z a »na- r odneg a iz dajalc a« – t or ej z a osebo , ki jo je bilo potr ebno k ar najučink o vit eje ods tr aniti o z. eliminir a ti še pr ed izbruhom drž a vljansk e v ojne v Ljubljanski po- kr ajini. Pr oces izničenja je obenem prik az mehanizma iz v orno lok alneg a nasilja in njeg o vih pr ot ag onis t o v , t er oris miljeja, ki je (r e v olucionarno) nasilje sploh omog očil. Ključne besede : Druga svetovna vojna, italijanska okupacija, Novo mesto, Janko Komljanec, revolucija Abstract : The Sec ond W orld W ar opened up the pa ths t o the elimina tionis t plans of the Communis t P arty in its ambitions t o t ak e o v er po w er . The politic al un- derground consisted of a number of movements and individuals, all of whom c ollided on the ques tion of the meaning and the f orm of r esis t ance. Jank o K om- ljanec w as among the fir s t poli tic ally s t aunchly a w ar e pries ts in Lo w er Carnio- la designa t ed b y the Communis t P arty as a “na tional tr ait or ” and thus someone who had t o be e ff ectiv ely r emo v ed or elimina t ed be f or e the actual outbr eak of the civil w ar in the Ljubljana pr o vince. The pr ocess of annihila tion simult a- neously shows the mechanism of the originally local violence and its protago- nis ts as w ell as an outline of the milieu tha t enabled (r e v olutionar y) violence. Keywords: Sec ond W orld W ar , It alian occupa tion, No v o mes t o , Jank o K omljanec, r e v olution 88 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 1. Aprilski zlom in problem Janka Komljanca 1 »6. IV . 1941. Cv e tna nedelja. Ob spo v ednici danes ni na v ala moških, k er jih ni; odšli so pod or o žje. Danes zjutr aj je Hitler , v odja Nemčije, dal s v ojim v ojak om po r adiu nar očilo , naj pomendr ajo Jug osla vijo in Gr čijo. Nemčija ni napovedala vojske Jugoslaviji, kar napadla jo je. Danes so bombardirali nemški zrakoplovci Beograd. Pri tem napadu je bil zadet in ubit naš narodni v odit elj dr . Fr anc K ulov ec. 2 Čudno je t o , da je pr vi padel k ot žrt e v r a vno v odit elj Slov ence v in t o v Beogr adu!! P a še v t e žkih r azmer ah, da mu ni m og oč e iz k a z a ti splošne g a na r odne g a ž a lo v a nja in dos t oja ns t v e ne g a pog- r eba. Slo v enci smo pos t ali sir ot e. Z v ono vi pojo s v ojo mrtv ašk o pesem.« (NŠ AL , Ž A Pr ečna, š. 21, Spisi 124 −139, Spominsk a knjig a, 6. 4. 1941) Z apis z g odo vinsk eg a dog odk a izpod per esa pr ečensk eg a ž upn ik a, Jank a K oml- janc a, mor da izr až a njeg o v o ne z a v edno slutnjo prihajajočeg a v ojneg a uničenja, in je ir onično sovpadel z nedolžnos tjo tr enutk a, k o so po mes tih in v aseh »otr oci nosili v cerkv e k blag oslo vu oljk e in but ar e«. Kljub t emu so ljudi z ar adi skr ajnih političnih nape t os ti v drž a vi in po E vr opi, kjer je nacis tična Nemčija ž e drug o le t o uspešno pr odir ala z izjemno v ojašk o močjo , na v dajali pr ecej močnejši občutki in v tisi k ot »pr ejšnja le t a normalneg a, mirneg a življenja« (SD , 7. 4. 1941). V ojna je udarila ljudi na ,lepo nedeljo‘ , pr e ž e t o s simbolik o kr šč ansk eg a miru. Če je naslednje jutr o Slovenski dom cv e tno nedeljo 1941 o značil k ot »r ešit e v o d n eg o t o v o s ti«, ki n aj b i l ju d em »j asn o z ačrt al a smer b o d očeg a ži vl jen ja i n d el o- v anja« (SD , 7. 4. 1941), je K omljanec s tv arno z abele žil: »Sir ene tulijo.« E dina jasna smer je bila smer br e z vrnitv e in ne znosno č ak anje na prihod no v e, še hujše v ojne od z adnje. Med pr ebiv alci in š t e vilnimi v ojaki, ki so bili nameščeni v mes tu ob K rki, je vladalo v elik o v znemirjenje in v prič ak o v anju zr ačnih napado v so v si isk ali v arna z a v e tja ali pa utrje v ali z aklonišč a. V arnos tno službo v mes tu je pr e v z ela občina No v o mes t o , po klic ala na pom oč v se sposobne mošk e in jih or g anizir ala z a v ar o- v anje ob eh mos t o v in drugih v ojaških objek t o v . Civilno v arnos tno službo so v v se bolj k aotičnih r azmer ah ob umik anju jug oslo v ansk eg a v ojaš tv a v zpos t a vili s po- močjo F an t ovskih odsek ov , Sok ola, športneg a kluba Elan in r e z er vnih oficirjev (Arhiv Študijsk eg a cen tr a z a nar odno spr a v o , SCNR/Prič/01/2015, Spomini, Za- puščina Fr anc a P elk a). Z a k omandan t a v arnos tne službe je bil pos t a vljen r e z er vni oficir Fr an Žuk o v ec, z a njeg o v eg a names tnik a pa adv ok a t dr . Da v orin Gr os. V na- sle dnjih dneh so se v ečkr a t oglasile sir ene, dokler se ni nemšk emu k opensk e mu napadu na Jug osla vijo 11. aprila pridružila še It alija, ki je pr odir ala v smeri Dalma- cije, Like in Ljubljane. Jugoslovanska vojska je ob tem povsem razpadla. 1 Prispe v ek je nas t al k ot r e z ult a t dela v okviru r azisk ov alneg a pr ogr ama P6-0380: „K r šitv e člov ek ovih pr a vic in t em eljn ih s v obošč in na slo v ensk em o z emlju v 20. s t ole tju, “ ki g a sofinancir a Ag encija z a r azisk o v alno dejavnost Republike Slovenije. 2 Dr . Fr anc K ulo v ec, r ojen le t a 1884 v Dolenjih Sušic ah pri Dolenjskih T oplic ah – med s v ojimi obiski Do- lenjsk e tudi r eden g os t pr ečensk eg a ž upnik a K omljanc a –, je bil v es č as jug oslo v ansk e drž a v e najo žji sodela v ec dr . An t ona K or ošc a; po njeg o vi smrti in viharju v vrhu k a t oliških nar od njak o v je bil izbr an k ot »no vi v odit elj slo v ensk eg a nar oda« (Domoljub, 9. 4. 1941; Iv ešić 2013: 83 − 118; Rah t en 2022: 561− 563). 89 Pavlina Bobič - Janko Komljanec Med r az sulom v ojsk e in drž a v e, ki je r azpr os trt a le ž ala pr ed nacis tičnimi in f ašis- tičnimi z a v oje v alci, so v zniknile ideje o s v obodi: t olik o močnejše, k olik or bolj se je politična r ealnos t tr g ala – potisnjena v sur ov os t v ojašk e logik e in niče v os t člov ešk e- g a življenja. K ak o se je t or ej duho vnik nek e sk upnos ti na Dolenjsk em iz vil iz k on flik- t a, ki g a je do življal ob pr opadu jug oslov ansk e drž a v e, tuji ok upaciji in v se bolj otipl- jivi k omunis tični sli po r e v oluciji? V čem je bil pr ečenski ž upnik poseben – in t o celo t ak o z elo , da so g a slo v enski ‚boljše viki‘ t edanjeg a č asa in pr os t or a v visoki pomla- di 1942 določili z a s v ojo žrt e v? So vr aš tv o , ki g a napaja plejada čus tv enih in ideolo- ških impulz o v , t e ži po popolnem izničenju drug eg a v njeg o vi biti. V k ak šno ok olje je bil t or ej Jank o K omljanec tr dno umeščen, od k od je iz vir ala njeg o v a odločnos t 3 in k omu je bila njeg ov a osebnos tna drž a t ak o mot eč a, da g a je bilo tr eba dok ončno eliminir a ti – in t o v elik o pr ej, pr eden se je v ok upir ani Ljubljanski pokr ajini r az div- jala drž a vljansk a v ojna? K do so bili pr eg anjalci in r ablji obenem – ljudje, ki nik ak or niso bili br e z oblična ab s tr ak cija, pač pa bitja z motivi in v oljo do ubijanja? 2. Realnost vojne Sr edi v elik eg a t edna je K omljanec z apisal, da č as ni bil v elik le v cerkv eni litur giji, k ajti tudi z anj in z a njeg o v e ljudi je bil t o »trpljenja in ž alos ti nasičen t eden« (NŠ AL , Ž A Pr ečna, š. 21, Spisi 124− 139, Spominsk a knjig a, 9. 4. 1941). Na v eliki pe t ek, 11. aprila 1941, k o so bile no v omešk e ulice polne v ojaš tv a in pr os t o v oljce v , se je na jutr anjem nebu iz ljubljansk e smeri v le tu pr ek o Pr ečne prik az alo de v e t nemških štuk. Sirena se tega dne ni oglasila in ljudje so mirno opazovali nemška letala v zr ak u, misleč, da so v arni in da je v ojne po jug oslo v ansk em zlomu k onec. P o gla vni ces ti se je iz Pr ečne pr oti mes tu pomik al v ojaški tr en in eno od le t al je nanj odvr glo tri bombe. Strojnica iz letala je streljala na vlak. Malo naprej, v Bršljinu, kjer so se še dan pr e j v ojašk e t r um e »g ne tle br e z pr a v e g a v ods tv a« (N Š A L , Ž A P r e č na, š. 2 1 , Spisi 124− 139, Spominsk a knjig a, 10. 4. 1941), je le t alo spus tilo bombo na bar ak o in po šk odo v alo ž ele zniški tir . Pr v a nemšk a bomba v No v em mes tu je ek splodir ala na dv orišču ljudsk e šole, k amor so v ojaki tik pr ed t em do v až ali municijo in kjer je bi l tud i š t ab Dr a v sk e divizije (z r adiooddajno pos t ajo), t oda tu se je oglasila ju- g oslo v ansk a pr otile t alsk a artilerija in z ačela so vr ažna le t ala ob s tr elje v a ti. K onji in v oli, ki so bili namenjeni z a v oj sk o , tis t o dopoldne pa so jih las tniki prihajali isk a t na Gla vni tr g , so pr eplašeni dirjali po ulic ah sem in tja (Flajšm an 2021, 45). Drug a ek splo zija je porušila desno spr ednjo s tr an šolsk e s t a vbe in ob v žigu s tr eliv a po- v zr očila s tr aho vit po ž ar . Pr vi bombni napad na No v o mes t o je ljudi t ak o pr es tr ašil, da si nihče ni upal or g anizir a ti r eše v anja, saj so bili v si izk ušenejši g asilci mobilizi- rani. Gimnazijski ravnatelj Ivan Dolenec je ob tem zapisal, da so bili nekateri meš- č ani t ak o pr e tr eseni, da so po k onč anem napadu z ar adi otrplih nog »nek aj č asa k omaj hodili« (Dolenec 1973, 83). 3 Med z adnjim a v t oričinim pog o v or om s K omljanče v o 95-le tno neč akinjo Cirilo Urbanč, r oj. V ajs, je t a dejala, da ji ob omembi s tric a najpr ej pride na misel njeg ov a ,odločnos t‘ , ki je ni omajala niti k omunis tična gr o žnja s smrtjo. 15. julij 2022. Arhiv a v t orice. 90 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 Še med besnenjem po ž ar a so v No v o mes t o prispele pr v e mot orizir ane enot e nemšk e v ojsk e, ki so se z a »k ak šno noč« names tile v gimnazijsk em poslopju, v ojaki pa so ljudi med s v ojim kr a tkim pos t ank om spr aše v ali, ali je do Srbije še daleč (Do- lenec 1973, 83). Toda poleg tega se je dogajalo nekaj, kar je Komljanca spominjalo na prevratno (in z a t o nadv se ne v arno) jesen 1918. Na no v omeški ž ele znišk i pos t aji s t a ob tič ala dv a vlak a, polna r azličnih živil in v ojašk eg a or o žja. »Ljudje so planili po v sem,« je pr e tr esen z apis al. Noč in dan so z v ag ono v odv až ali, k ar so si izplenili, »k ak or div- ji risi in v olk o vi«, in le malo hiš je bilo , od k oder ne bi šli plenit . Zg olj nek aj najr e v- nejših »si v s v oji t enk o v es tnos ti« t eg a ni drznilo s t oriti. Dolenjci so vne t o plenili tudi nalo ž e no v ino in sode na r aznih k oncih pr e pr os t o pr e v r t ali, da je »k sr e či cur- ljalo še po tleh«; zr a v en so se t epli in nek aj je bilo tudi r anjenih. Ljudje so bili »po- divjani«, »pijan i«, vino pa odna šali k ar v »sodčkih, putrhih, s t eklenic ah in šk a fih« (NŠ AL , Ž A Pr ečna, š. 21, Spisi 124 −139, Spominsk a knjig a, 11. 4. 1941). Pr a v t ak o na v eliki pe t ek je it alijansk a v ojsk a, r az oč ar ana nad ‚pr aznino‘ , na k a- t er o je – k er je prič ak o v ala jug oslo v ansk eg a so vr ažnik a – nale t ela, dosegla Ljubl- jano (Juv ančič 1962, 63). 11. ber saljer ski polk z dv ema v odoma mot oris t o v in od- delk om lahkih t ank o v iz esk adr ona San Gius t o je ob pol šes tih z v ečer prispel pr ed cerk e v na Viču v Ljubljani, kjer mu je ž upan dr . Jur o Adlešič v znamenje v daje izr o- čil mes tne ključe. Na ljubljansk em gr adu je t ak o belo z as t a v o z amenjala it alijansk a tr obojnic a, ž e ob osmih z v ečer pa so v Ljubljano prispeli še oddelki divizije Isonz o , k a t e r e po v e ljnik g e ne r al F e de r ic o R ome r o je pr e v z e l oblas t v me s tu, dok le r je ni naslednji dan pr edal g ener alu Benede ttu Fior enz oliju iz diviz ije R e (F er enc 2006, 270). Medt em k o je it alijansk a armada nadalje v ala pr emik e pr oti jugu, je g ener al Vitt orio Ambr osio , po v eljnik 2. armade, iz dal r az glas o ob v e zni oddaji v ojašk eg a or o žja in s tr eliv a, podr editvi jug oslo v ansk eg a or o žniš tv a in policije v ojaškim po- veljstvom Italije, prijavi mobiliziranih jugoslovanskih vojakov, ki so odšli domov, t er z amenja vi dinarje v v lir e (v r azmerju 100, 30). Še is ti dan je Ambr osio izr ecno uk az al r azpus t o z. pr epo v ed us t ana vljanja v seh z družb in or g aniz acij s političnim in ir eden tis tičnim znač ajem (F er enc 2006, 271). V Pr ečni so mor ali v naslednjih dneh v skladu z uk az om v se or o žje odda ti na ž upans tv o , ki je pos t a vilo s v ojo civilno s tr až o , da ‚ zločinci‛ ne bi ogr o ž ali življenja in ime tja ljudi (NŠ AL , Ž A Pr ečna, š. 21, Spisi 124 − 139, Spominsk a knjig a, 12. 4. 1941). Določen a je bila policijsk a ur a in z a t emnit e v poslopij, gibanje pr ebiv als tv a iz kraja v kraj je bilo omejeno, promet z zasebnimi avtomobili in motornimi kole- si pa pr epo v edan. P osebne pr egla vice je ljudem po v zr oč alo pomanjk anje no vic: č asopisi na de ž elo sploh niso prispeli, Radio Ljubljana pa je pr enehal oddaja ti ž e 11. aprila po nemšk em bombar dir anju r adiooddajne pos t aje v Domž alah. 4 Župnik K omljanec je por oč al, da so bile z v e z e s cerkv eno in politično upr a v o v Ljubljani prekinjene ves teden po nemškem napadu na Jugoslavijo, en dan star Slovenec pa je na t o le prinesel no vice o it alijanski ok upaciji (NŠ AL , Ž A Pr ečna, š. 21, Spisi 124−139, Spominsk a knjig a, 15. 4. 1941). 4 Italijani so kasneje delovanje radia znova vzpostavili s postavitvijo svojega, a šibkejšega oddajnika. 91 Pavlina Bobič - Janko Komljanec Novo mesto je hitro preplavilo nemško vojaštvo, ki je bilo do prebivalstva bene- v olen tno , t oda 20. aprila je prišel uk az, da mor ajo Nov omešč ani najk asneje do naslednjeg a dne pod s tr og o k aznijo iz obesiti nacis tične z as t a v e. P o spominih Fr an- c a P elk a so nek a t eri, tj. P e t er K opač, gr ašč ak Germ in adv ok a t Iv ane tič, t o s t orili ž e pr ej in br e z po ziv a. 22. aprila so Nemci v mes tni hiši zbr ali člane občinsk e upr a– ve in vodje ur adov ter jim spor očili, da je Novo mesto »z a vse večne čase priključeno« T r e tjemu r ajhu. Razr ešili so ž upana dr . Marijana P olenšk a in celot en občinski odbor , z a nov eg a župana pa pos t a vili ing. Mikla v c a. Nov o pos t a vljeno v ods tv o je me šč anom nalo žilo , da mor ajo odda ti v se or o žje . Od Rajha ime no v ana upr a v a je dobr o v edela, k ak o je mog oče pridobiti »de ž elo z a Nemce«, z a t o so k ar na tr g pos t a vili sod vina in g a t očili kme t om (SCNR/Prič/01/2015, Spomini). T oda obljubljena ,v ečnos t ‘ (z a nek a t er e pa blaž enos t) je tr ajala z g olj en dan; 23. apr ila so N e mci odšli, pr ispe li pa It alijani. K ak o be g ajoče so bile v sak danje r azme- r e pod me njajočimi se ok upacijskimi oblas tmi, k až e tudi t o , da so v N o v e m me s tu do 11. ur e 23. aprila 1941 g ospodo v ali Nemci, po t ej uri pa so oblas t pr e v z eli It a- lijani in na mes t o ž upana spe t imeno v ali dr . P olenšk a, ki pa se na imeno v anje ni odz v al (SCNR/Prič/01/2015, Spomini). Na magis tr a tu s t a k ar dv e uri viseli hkr a ti nemšk a in it alijansk a z as t a v a (Flajšman 2021, 45). Nemci so v neposr edni no v o- meški o k o l i ci o s t al i i n p o p ri če v an j u F r an c a P el k a sami p ri čel i z agi t aci j o med l j u d- mi tja do Gorjance v – da bi ti z ase z ah t e v ali nemšk o oblas t, ki jim je v z ameno obljubljala nemot en dos t op do blag a in živil. V Ž abji v asi se je t ak o zbr alo k ar »par s t o« km e t o v z vr eč ami, v o zmi in k onji, ki so č ak ali, k daj jim bodo Nemci do v olili v mes t o (SCNR/Prič/01/2015, Spomini). Fluidnos t prvih ok upacijskih meja je imela s voj v zr ok: do k onca aprila je bila v zhod- na Dolenjsk a oper a tivno območje nemšk e v ojsk e, ki je sicer s v oje enot e ž e pr emeš- č ala na se v er , z a t o It alijani t eg a območja t edaj (še) niso mogli z ases ti. Hitler je pri risanju južne meje T r etjeg a r ajha v Slov eniji upoš t ev al z golj njeno s tr a t ešk o vr ednos t in k oris ti z a Nemčijo (da bi z vrhov dolenjsk eg a hribovja lahk o obvladov ala it alijansk o s tr an), t oda s t ak o mejo , ki se na dot edanje pokr ajinsk e, okr ajne ali občinsk e meje ni o zir ala, ni bil z adov oljen nihče. Diploma tski dog ov or o meji med Nemčijo in It ali- jo med zunanjima ministroma Joachimom von Ribbentropom in Gianom Galeazzom Cianom je bil sklenjen na Dunaju 21. in 22. aprila 1941; na t o je sk upna r azmejitv ena k omisija delov ala od julija do sept embr a – izmenično na Bledu in v Ljubljani –, t oda ž e določene meje ni bis tv eno spr emenila (F er enc 2006, 274). V Pr ečni je 1. maja 1941 K omljanec z abele žil, da je z ok olice desneg a br eg a K rk e v ečje š t e vilo ljudi prihrumelo v mes t o , da bi, nahujsk ani od »nemčur skih ag en t ov«, manif es tir ali z a Hitlerja, zr a v en pa so plenili tr g ovine. Od K andije pr oti tr gu so mešč ani v s tr ahu z apahnili hišna vr a t a, pr a v t ak o so z aprli pr odajalne. Z a drugi dan je bilo v ide ti, da bodo me s t o z ope t z ase dli N e mci (Flajšman 2021, 46). Ž andar ji in k ar abinjerji so mno žic o r az gnali, v endar je v naslednjih majskih dneh v no v omeški ok olic i spe t pr ihajalo do m oč nih ja v nih m anif e s t ac ij z a N e m c e – in ne z ado v oljs tv a z It alijani, ki jih ljudje niso mar ali še iz č asa z adnje s v e t o vne v ojne dobri dv e de- se tle tji pr ej. Spomin na v er olomneg a so vr ažnik a na soški fr on ti je bil z elo živ , poleg t eg a je bila It alija v pr eds t a v ah ljudi sinonim z a r e vno , neur ejeno drž a v o ... P oja- 92 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 vila se je »hujsk arija«, je z apisa l pr ečenski kr onis t, naj ljudje v endar »podpisujejo z a Nemčijo«, kjer je »delo dobr o plač ano in je r ed«, t er r az obešajo nacis tične z a- s t a v e. K omljane c je še z apisal, da imajo pri r azplam t e v anju s tr as ti z a Nemce gla v- no bese do »r az uz dani f an t alini in cerkvi so vr ažni mo žje«, ki zr a v en »v s tr ah jem- ljejo , pr edrzno in gr o z eče nas t opajo pr oti drugim ljudem«. Pr ečenski župnik je grmel, da so ti posame zniki nič manj k ot »suž enjsk e, iz dajalsk e, pr odane duše«; v Dolenji Str aži so se 2. maja poj a vile nemšk e z as t a v e in dv a mlaja – k ar je K omlja- nec br e zk omp r omi sno o ži g osal k ot »spomen i k e v er sk eg a i n nar odneg a i z dajs tv a in g ospo dar sk e sužnos ti« (NŠ AL , Ž A Pr ečna, š. 21, Spisi 124 −139, Spominsk a knji- g a, 4. 5. 1941). 3. Kje so meje? Pr oblem ok upacijsk e oblas ti je r azkril mnog e pla ti čus tv eneg a in političneg a vr enja med ljud mi, hkr a ti pa je močno z asek al v v sak danjos t lok alneg a pr ebiv als tv a. 5 Do z ače tk a junija 1941 je bila meja med nemškim in it alijanskim v ojaškim nadz or om v ne pos r ednem z aledju No v eg a mes t a t ak šna, da je so bile do mačije ner edk o od- r e z ane od s v ojih njiv in vinogr ado v: T r šk a g or a je bila nemšk a, mejna črt a pa je loče v ala s v e t pri Mačk o v cu in na Cik a vi, kjer s t a bila tudi mejna pr ehoda. Bloki, pr ehodni le s pr epus tnic ami, so bili pos t a vljeni na Ločni, na Br odu, v Br šljinu in Gotni v asi, No v o mes t o z močnimi it alijanskimi enot ami pa je bilo v celoti obdano z bodeč o žic o in bunk erji (Flajšman 2021, 48). V pr ečenski f ari, r az deljeni med Nemce in It alijane, je v odg o v or na k aotično pr emik anje t akr a tnih meja nas t al mikr ok o zmos (političnih) z a v e zniš t e v , ki so se v podobni oblik i soč asno poja v ljala v r azličnih k r ajih po Dole njsk e m. P o K omljanče- vih besedah so na pobudo lok alnih »suž enjskih ljudi« – g os tilnič arja Gr edenc a, Ma tije Cv et ana in Jo ž et a K ocijančič a iz Gor enjih K amenc t er Jurija V er denik a z Daljneg a V rha – trije nemški v ojaki prinesli t ablo z napisom »Deutsches R eich – Gr enzkriegsg ebie t, ein R eich, ein V olk, ein Fuehr er!«, in t ak o samo v oljno ,vključi- l i ‘ v T r e tji r ajh tud i o z eml je v se do pot ok a pod Gor enji mi K amenc ami i n nji v o pri A vbarje v emu »malinu« t er do leseneg a mos tu med P ot očno v asjo in Dolenjimi K amenc ami. Jank o K omljanec s v ojeg a odpor a do t ak šneg a poče tja ni skriv al in je z abele žil, da so v si ti »iz dajniki v er sk o in nar odno ž e od nek daj z elo slabi ljudje. Nemšk e v ojak e g os tijo , pa so še sami v bedi z a hr ano.« Še v eč, Gr edenc si je oblas t v z e l k ar sam – in z apo v e dal, da pr e k injajo v e zi t ak o s pr e če nsk o občino k ot z ž u- pnijo. Gor ečne ži se pri t em niso us t a vili in so »na č as t Nemcem« po Daljnem vrhu, Gor e njih in Dole njih K ame nc ah pos t a v ili »ne k aj sm r e k « in iz obe sili ne mšk e z as t a- v e, v čemer je K omljanec videl popolno nar odno iz dajo (NŠ AL , Ž A Pr ečna, š. 21, Spisi 124−139, Spominsk a k njig a, 18. 5. 1941). Z as t a v a s k ljuk as tim k r iž e m je z a- 5 It alija je pohit ela in Ljubljansk o pokr ajino K r alje vini It aliji priključila ž e 8. maja 1941. Drž a vna pog odba o r azmejitvi je bila sklenjena 8. julija 1941, na it alijansk o naglic o pa je vpliv ala »nelojalnos t ljubljanskih in k oče v skih Nemce v«, pa tudi »gr abe žljiv os t nemšk e civilne upr a v e« na Spodnjem Št ajer sk em, ki si je ž elela prilas titi ob se žna območja v zhodne Dolenjsk e z dotlej še šibk o it alijansk o z asedbo (F er enc 2006, 276). 93 Pavlina Bobič - Janko Komljanec pl ap ol al a na l i pi v Pr ečn i i n s cerkv eneg a z v oni k a v Z al ogu ; sn el jo je sam ž up ni k Komljanec skupaj s študentom Marijanom Tršarjem. 6 Ra vnanje t eh »suž enjskih« ljud i je bilo z a K omljanc a še poseb ej nedoumljiv o z vidik a por očil o »s tr ašnem pos t opanju« Nemce v s slo v enskimi r ojaki na Gor enj- sk em in Št ajer sk em; ti so do t edaj ž e izk usili nemšk o oblas t, r asno pr ebir anje pr e- biv als tv a, mno žičen iz g on slo v e nskih duho vnik o v , pošiljanje v t aborišč a in begun- s tv o. Samo dotlej je ž e v eč k ot 1200 civilis t o v – celo »bosih in v spalnih nočnih oblek ah« – pr ed Nemci zbe ž alo v kr aje pod it alijansk o z asedbo (NŠ AL , Ž A Pr ečna, š. 21, Sp isi 124−139, Spominsk a knjig a, 25. 5. 1941) in so bili nesporne priče na- cis tičnih pogr omo v . Iv an Der g anc, t edaj 19-le tni f an t iz Češče v asi, je v s v ojih spom inih dejal, da je v tis tih z g odnjih pole tnih dneh ž upnik K omljanec zbr al okr og 30 f an t o v iz pr ečen- ske fare, da bi z njimi govoril o prelomnih dogodkih po jugoslovanski kapitulaciji. P ojasnil jim je , da so f ašis ti in nacis ti na ok upir ane m o z e mlju pr e po v e dali in r az- pus tili v sa druš tv a t er da se bod o Slo v enci znašli v enak em po lo ž aju k ot pr ed t em rojaki na Primorskem in Koroškem. Slovenski jezik so tako Italijani kot Nemci sku- šali iz življenja ljudi izruv a ti, ob čemer je z g olj slo v ensk a duho v ščina os t ala s t eber naci on al ne z a v es ti i n pon osa. K oml jan ec je op o z arjal , da se en ak e r azmer e ob e- t ajo v sem Slo v encem in da mor ajo biti na t o »pripr a vljeni«. Martin Murn iz P od- g or e je na glas upal, da bodo It alijani »kmalu odšli«, na k ar je ž upnik K omljanec odg o v oril, da t o ne le »upa«, pač pa v e tudi sam, v endar je bilo pr a v o vpr ašanje, k daj. Na t o je z v elikim uvidom v t edanje e vr op sk o dog ajanje – in s pr e t anjenim smislom z a ak utne politične dileme – pojasnil bis tv o nacizma, f ašizma in k omu- nizma. Naciz em in f ašiz em s t a si bila najbližja v malik o v anju las tne nacije in z a ti- r anju drugih k ot manjvr ednih. T oda so vje tski k omuniz em je bil od obeh drug ačen v nečem mnog o bolj pr e finjenem: z anj ni bila pomembna nar odnos t, t em v eč idej- na pripadnos t. V t em je tič ala f ana tična privrž enos t Leninu in St alinu, pri čemer je šlo je z a mnog o v eč k ot z g olj z a po v eliče v anje sur o v e moči; v si trije r e žimi so prišli na oblas t z nasiljem, t oda z a ohr anit e v popolne oblas ti so po K omljanče v em r az- glabljanju potr ebo v ali samo eno – t er or . De r g anc se je spominjal, da se je me d t e m pog o v or om K omljane c ž e dot ak nil »Os v obodilne fr on t e«. T a se je v ,os v obodilno‘ pr ele vila iz ,pr otiimperialis tične ‘ – t or ej pr otibrit ansk e, pr otiamerišk e ali pr otifr anc osk e, tudi pr otinemšk e ali pr o- tiit alijansk e, 7 k ak or je k omunis t om pač us tr e z alo – po napadu nacis tične N emčije na So vje tsk o z v e z o 22. junija 1941 in se je v ja vnos ti pr vič poja vila v ileg alnem č a- sopisu Slovenski poročevalec 28. junija 1941. K omljanec jo je o značil z a »sumljiv o«, podobno njene or g aniz a t orje; poleg t eg a je bilo nespr egledlji v o dejs tv o , da so se še malo pr ej ognje viti pr opag a t orji z a Rajh hitr o pr ele vili v naj glasnejše agit a t orje 6 Ak ademski slik ar in gr a fik je bi l r ojen 17. f ebruarja 1922 v Dolenjskih T opl ic ah. K ot 19-le tneg a pr os t o- v oljc a so g a po zlomu Jug osla vije v Z agr ebu z aprli us t aši, med v ojno so g a It alijani poslali v t aborišče Gonar s, po k oncu v ojne le t a 1945 pa je s tr ansport om k onč al v k omunis tičnem t aborišču T eharje. Umrl je 18. ok t obr a 2010 v Ljubljani. 7 V t o k a t eg orijo je sodila še slov ensk a »k apit alis tična g ospoda«, ki se je »z a t ekla pod imperialis tično okrilje« Z ahoda (Griesser -P eč ar 2015, 121). 94 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 z a OF . Sr eč anje z mladeniči s v oje f ar e je K omljanec z aključil z mnenjem, da bo pr vi pr opadel it alijan ski f ašiz em in z a njim nemški naciz em. Tla pa bodo »ug odna« z a razmah komunizma, ki se bo zrušil šele na svojem vrhuncu, ker je brez duhovne in ma t erialne podlag e. T oda do t akr a t je še daleč, je r ek el pr ečenski ž upnik, »in malok do od nas bo t o doč ak al« (K og ej, 1. 6. 1996). Z v es t kr šč ansk o-socialnemu učenju Jane z a E v ang elis t a K r ek a, znan dobr otnik ok oliških r e v e ž e v , br e zposelnih in drugih pomoči potr ebnih (NŠ AL , Z apuščine, Jo- ž e f Markič, š. 387) t er nacionalno neupogljiv je bil K omljanec pr onicljiv politični opaz o v alec s v oj eg a č asa. Ljudje v f ari so r az umeli, da ima ž up nik jasno (in glasno) mnenje o ek s tr emnih ambicijah tr eh r e žimo v , k a t erih t e ž o je v se bolj do življal tudi sam – ne le pr ek o s tik ov z iz seljenimi domačini z r odne Bučk e (ki je bila del nemšk e- g a Raj h a) , k a t eri h p i sma i z p ri s i l n i h t ab o ri šč j e s p ri žn i ce b r al s v o j emu o b čes tvu , p ač p a tu d i z ar ad i tr d n i h , b r e zk o mp r o mi sn i h s t al i šč d o k o mu n i zma, s či mer j e p o- s t al z a l o k al n e r e v o l u ci o n arj e n ar a vn o mo t eč. E n ak o n ep o p u s tl ji v j e b i l d o seb e i n s v ojih najbližjih, ki jim je odr ek el ug odnos ti, če bi z anje mor al pr ositi f ašis tične ok upa t orje. T ak o je ob it alijans ki odr edbi, da mor a z a do v oljenje z a v o žnjo s k ole- som v sak do z apr ositi, s v ojemu or g anis tu Iv anu Riglerju dejal, da se »ok upa t orju ne bo klanjal in da r ajši hodi peš« (K og ej, 1. 6. 1996). Le t a 194 1 je bil o v ok upir anem No v em mes tu življenje še mirno in obrtniki o z. trgovci so zaradi dobavljenih surovin lahko delovali precej nemoteno. Potem pa so se v mes tu in na pode ž elju poja vile r azlične »ileg alne or g aniz acije«. It alijansk a oblas t je z a t o nadz or v mes tu poos trila in z ačele so se pr v e ar e t acije (Arhiv Študij- sk eg a cen tr a z a nar odno spr a v o , SCNR/Prič/01/2015, Spomini). 4. Perspektive svobode Ži v ah no i l eg al no d el o v anje je v p odt al ju z a vr šal o ž e n ek aj mesece v p r ej. Apri l ski zlom je v odilne tr adicionalne s tr ank e potisnil v mrzlično isk anje oblik e odpor a, s t em pa so prišle v neposr eden k on flik t z ileg alno K omunis tično partijo (KP). Slednja je po pr eimeno v anju Pr otiimpe rialis tične fr on t e v Os v obodiln o delo v ala z a njeno krink o , s s v ojim spor očilom pa je doseg ala »čus tv en« odziv pr ebiv als tv a (K ocijančič 2015, 21). Medt em k o je OF po nemšk em napadu na So vje tsk o z v e z o po na v odilih so vje tsk e K omin t erne z ačela močno ljudsk ofr on tno agit acijo z a t ak ojšen odpor , so se tr adiciona lne s tr ank e s trnile v pr eprič anju, da je najbolj smiselno pr e vidno č ak anje na ,odr ešit e v ‘ od z ahodnih z a v e znik o v in isk anje nek ak šneg a soglasja z ok upacijsk o oblas tjo , da bi bile žrtv e med pr ebiv als tv om čim manjše. Oblik o v ale so se ilegalne vojaške formacije, ki so jasno razkrile ne le tedanje razlike v pojmovan- ju v ojne, pač pa tudi r azpok e in r azklanos t med slo v enskimi političnimi s trujami. Slo v ensk a ljudsk a s tr ank a (SLS) je 29. maja 1941 us t ano vila Slo v ensk o legijo (SL) kot podtalno vojaško organizacijo pod vodstvom Rudolfa Smersuja in dr. Albina Šmajda, z a v e z ala pa se je k zbir anju or o žja in sis t ema tičnim pripr a v am na odpor s pomočjo z ahodnih z a v e znik o v (k adark oli bi se ti na našem o z emlju pač izkr c ali), 95 Pavlina Bobič - Janko Komljanec or g aniz aciji ob v ešče v alne službe z a pomoč z a v e znik om in podpori širjenju (pr o) z ahodne pr opag ande. 2. a v gus t a 1941 ji je sledila liber alna Sok olsk a legija, ki se je s Sok ols kim v ojn im s v e t om pod v ods tv om Ladisla v a Be v c a sk ušala v zpos t a viti k ot izključno v ojašk a or g aniz acija. Z njo se je po v e z al tudi socialis tični politik dr . Ce- les tin Jelenc. Legija je bila or g anizir ana v če t e in ba t aljone, po v e z o v ala oficir sk o skupino in se kasneje opredelila kot del redne Jugoslovanske vojske v domovini (JVvD) pod pov eljs tv om polk ovnik a Dr ag oljuba (Dr až e) Mihailović a. 8 Slovensko n ar o d n o gi b an j e ( S NG) se j e r az vi l o i z sk u p i n e Ml ad ce v p o d v o d s tv o m trn o v sk eg a k aplana Marjana K r emž arja in kr og a ak tivnih jug oslo v anskih oficirje v , ki g a je zbr al ing. F anouš Emmer , mladi inž enir mon t anis tik e in član Sok ola iz K r anja. P o K r em- ž arje v em odhodu sep t embr a 1941 se je t esno po v e z al s č asnik arjem in duho vni - k om Fr ancem Gla v ačem, z ačel in t enzivno sno v a ti posebno bo jno enot o in pos t a- vil t emelje če tnišk eg a gibanja v Ljubljanski pokr ajini (Bobič 2021a, 64 −65). A njihov e pripr a v e na podt alni odpor pr oti ok upa t orju je pr esek ala a v gus t a 1941 us t ano vljena V arnos tnoob v ešče v alna služba (V OS) s sk upino »najbolj pr edanih k omunis t o v«, 9 ki je v pr es t olni ci ž e is t o jesen z ačela likvidir a ti najvidnejše k omu- nis tične naspr otnik e. 4. decembr a 1941 je njen ag en t, E do Br ajnik, sicer član So- k ola, ubil F anouša Emmerja, pr onicljiv eg a kritik a močne − in z a ljudi z elo privlačne − k omunis tične pr opag ande, ki je nosila vide z »nar odnos ti in gibanja z a s v obodo«, t er mo ž a, ki je pr vi ja vno r az ode l t er or k ot gibalo k omunis tičneg a ob s t oja. Emme r je sk ušal mladino or g anizir a ti z a boj pr oti »k omunis tičnim udarnim edinic am«, v k a t erih je videl najr esnejšeg a slo v ensk eg a so vr ažnik a. S pomočjo Alojzija K r ek a je a v gus t a 1941 z ačel zbir a ti privrž ence na Dolenjsk em in Notr anjsk em, a je imel še najv eč uspeha v pr es t olnici. V OS je z njeg o vim umor om – ki je Ljubljano in zlas ti vrh tr adicionaln ih s tr ank pr e tr esel – hitr o or g aniz acijo v ojašk e ileg ale, ki bi načr- t e KP z a popoln pr e v z em oblas ti lahk o ogr o zila, močno z a vrla (Bobič 2021a, 70). Nepomi rl ji v os t med l eg al i s tični m t abor om i n odporni ški m gi banjem OF je po- s t ala dok ončna po 16. sep t embru 1941, k o je V rho vni plenum OF po v sem nelegi- timno 10 sprejel sklep o ustanovitvi Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki naj bi med vojno edini predstavljal, zastopal, organiziral in vodil slovenski narod na v sem njeg o v em o z emlju. Hkr a ti je bil spr eje t odlok SNOO o z aščiti slo v ensk eg a na- r oda in njeg o v eg a gibanja z a os v obodit e v in z družit e v , ki je nalag al, da se s smrtno k aznijo k aznuje v sak, ki z ar adi »sebične sk upinsk e k oris ti izbir a in oddv aja nar odne sile z a borbo pr oti os v oboditvi slo v ensk eg a nar oda ali nudi z a t ak o borbo pomoč s k akr šnimi k oli sr eds tvi«. 11 V z ače tk u no v embr a 1941 je spr ejel še T emeljne t očk e 8 Begunsk a vlada v Londonu je Mihailo vić a imeno v ala z a po v eljnik a JVvD 15. n o v e mbr a 1941. 9 K ot t ak o jo je o značil E dv ar d K ar delj s am (K ocijančič 2015, 23). 10 Dieter Blumenwitz je v svoji mednarodnopravni študiji o vojnem dogajanju v Sloveniji ugotovil, da je bilo »k azno v anje civilneg a pr ebiv als tv a«, če t o ni ž elelo sodelo v a ti s partiz ani, kr šit e v mednar odneg a prava − še posebej, k er so določbe odpr a vile v sakr šno pr a vno v arnos t in odprle pot k azno v anju sk or aj k akr šneg a k oli dejanja. P artiz ani so na nedo v oljen način odpr a vili neodvisnos t sodišč, k ar je bila pr a v t ak o kr šit e v v ojneg a pr a v a. Pr ebiv als tv o je v t ak šnih ok oliščinah imelo v so pr a vic o do samo z aščit e pr ed partiz anskimi k az enskimi ukr epi. (Blumen witz 2005, 117 −118; Šturm 2015b, 100 −107) 11 O pr oblem u uv ajanja no v e oblas ti z nasi ljem in ab sur du g o v or a o os v oboditvi gl. š tudijo Lo vr a Šturma 96 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 OF slov ensk eg a nar oda, med k a t erimi je bila najpomembnejša z adnja, ki je določ ala, da bo po »nar odni os v oboditvi OF uv edla dosledno ljudsk o demokr acijo ,« t a pa je bila po r azlagi Mak sa Šnuderla posebna, k er je bila »iden tična so vje tski oblas ti« (K ocijančič 2015, 25). Cilj vseh t eh aktov ni bil z agot a vljanje (demokr atične) s v obode, pač pa us tr aho v anje ljudi – s tr aho vlada in umori, z amišljeni v političnem vrhu KP in iz v ajani s pomočjo v oljnih ek sek ut orjev , so bili učink ovit a or odja z a iz v ed- bo k omunis tične r e v olucije t er (k ončno) uv edbo t ot alit arneg a r e žima. 12 Likvidacije V OS so bile t or ej nepogr ešljiv del ileg alneg a r epr esivneg a sis t ema, podkr epljen s tisk om in z z g le do v anje m po Rde či ar madi o z. zloglasni ČEK I 13 – le da so t o v r s tni deli sis t ema v So vje tski z v e zi delo v ali odkrit o , na Slo v ensk em pa so bili skriti z a OF . P osejanos t k omunis tičnih z ame tk o v v no v omešk em z aledju, kjer je bila Z v e z a kme tskih f an t o v in dekle t najbolj z anesljiv z a v e znik ljudsk ofr on tneg a gibanja (P er- par 1986, 194) in vir člano v z a OF , je pos t ajala v se bolj z azna vna. K onec pole tja se je v Dolenji Str aži v hiši Alojzija Bart olja osno v ala celic a lok alnih k omunis t o v , na t o pa so se v po zni jeseni 1941 v g o z do vih nad Dolenjo Str až o ž e poja vili ne znani ljud- je, ki so se ut aborili v v asi Br e z o v a R eber in na Fr a ti, kjer so bili dobr o skriti. Če z zimo so jim posebni »z aupniki« do v až ali hr ano – delno »k upljeno«, delno pa dar o- v ano od g o z dne upr a v e v Gor enji Str aži (K og ej, 1. 6. 1996). Jank o K omljanec je me dt e m por oč al, da so partiz ani (tj. k omunis ti) pos t ajali v se bolj pr edrzni, saj so od pr e če nsk ih k me t o v , tr g o v ce v in obr tnik o v z ah t e v ali de nar in živila, ob t e m pa gr o zili s smrtjo. Pr eprič an je bil, da so »hujši k ot Nemci, k er [las tnemu] nar odu de- lajo nasilje« (NŠAL , ŽA Pr ečna, š. 21, Spisi 124− 139, Spominsk a knjig a, 29. 11. 1941). Še t olik o bolj, k er so Nemci v odg o v or na partiz ansk e ak cije pobijali civilis t e in uni- če v al i nji ho v e domo v e (NŠ AL , Ž A Pr ečna, š. 21, S pi si 124-139, S pomi nsk a knji g a, 21. 1. 1942). P oleg t eg a so k omunis ti z a agit acijo izr abljali f an tiče, s t ar e od 16 do 17 le t, ki so bili z ar adi nedor aslos ti z a k omunis tično pr opag ando posebej do v z e tni. Mar c a 1942 je z apisal, da je okr og 12 t ak šnih f an tiče v iz No v eg a mes t a in Br šljina odšlo v hribe, kjer jih »zločinci v e žbajo z a zločinsk a dela in jih v z g ajajo z a k omunis- tično g ar do« (NŠAL , ŽA Pr ečna, š. 21, Spisi 124− 139, Spominsk a knjig a, 13. 3. 1942). K omljanče v e besede so odse v ale skrb z ar adi člo v ešk e odprt os ti z a k omunis tič- no ut opijo (mor alne) odv e z anos ti od v seg a, spodle t eleg a pr edv ojneg a priz ade v an- ja r azličnih cerkv enih or g aniz acij, obenem pa globok o r az ume v anje mehanizma ideološk eg a nasilja, ki se je v se bolj bohotil po dolenjskih v aseh in »po žir al« po- same znik e, o značene k ot k omu nis t om šk odljiv e. Še bolj k ot same gr o žnje je pr e- čensk e ljudi pr e tr esel partiz anski umor mladeg a Jane z a Mur glja iz K amenc, pr ed- v ojneg a jug oslo v ansk eg a or o žnik a, ki se je sk upini partiz ano v pod v ods tv om do- (2015, 105; 106). Za analiz o t emeljnih pot e z r ev olucionarneg a sods tv a gl. r azpr a v o T amar e Griesser -P eč ar (2017, 119 −138). 12 K omunis tična partija je k asneje poskrbela tudi z a primerno ser visir anje z g odo vine in njenih pr ot ag onis- t o v t er pri t em pok az ala izjemno tr do živ os t (Gr dina 2019, 151−156). 13 ČEKA je bila politična policija oz. Izredna vserusk a k omisija z a bojev anje pr oti k ontr arevoluciji, špek ulacijam in sabot až am, us t anovljena 20. decembr a 1917 na pobudo Vladimirja I. Lenina, ki je z odprtim l o v om na so vr ažni k e (tj. maso vni mi ar e t aci jami, mučenji i n i z v ensodnimi usmrtitv ami) utrje v al legitimnos t r e žima (Ser vice 2002, 575). 97 Pavlina Bobič - Janko Komljanec mačina in k ov ače v eg a sina iz Muhaber a, Jo ž e t a P e trič a, 14 pridružil med pr vimi. Mur g elj je od partiz ano v sicer kmalu odšel, a so g a ti v noči s 1. na 2. april 1942 iz sledili in iz domače hiše nasilno odv edli v g o z d z a K amenc ami pr oti T r ški g ori. T am so g a »z v e r insk o z ak lali« in v e č k r a t us tr e lili. N a poti le ž e č e g a in k om aj pr e po- zna vneg a s t a g a zjutr aj našla dv a domačina. »Str ašna ž alos t« je z ajela njeg ov o d ru ži n o , t o d a k ar ab i n j erj i , ki so se l o til i p r eg o n a, n i so n ašl i n i k o g ar . V es » man e v er p o v aseh « je l e sp ek t ak el z a p r eb i v al s tv o , je men i l K o ml jan ec (NŠ AL , Ž A Pr ečn a, š. 21, Spisi 124− 139, Spominsk a knjig a, 3. 4. 1942) in z aključil, da ok upacijsk e oblas- ti z a z aščit o ljudi pr ed partiz anskim t er orjem niso s t orile ničesar . P ogr eb umorjeneg a Jane z a Mur glja 5. aprila 1942 se je odvil z elo slo v esno in ob v eliki mno žici ljudi. Župnik K omljanec je v nag o v oru zločin ob sodil in v endar upal , da bo mori lce spr eobrnil. Z a zločin po njeg o v em ni so bi li odg o v orni le oni , pač pa v si, ki so mladini dotlej dajali prilik o z a mor alno izprije nos t. Besede, s k a- t erimi je K omljanec zno v a poudaril f an t o v ski ideal Bog – Cerk e v – dom, in obenem r azno vr s tne, v pr edv ojni č as seg ajoče r az uz danos ti o značil z a g ojišče k omunis tič- neg a zločins tv a (NŠ AL , Ž A Pr ečna, š. 21, Spisi 124 − 139, Spominsk a knjig a, 5. 4. 1942), so p o f ari od me v al e še d ol g o. P odo bn o tu d i i zja v a n a p ogr eb u n a v z očeg a partiz ansk eg a »z aupnik a« Ma tije Cv e t ana iz Gor enjih K amenc, da bo ž upnik »šel kmalu z a njim« (K og ej 1. 6. 1996). Pr v o gr o žnjo s smrtjo je K omlja nec pr ejel v z ače tk u maja 194 2. S smrtjo so is- t oč asno z agr o zili or g anis tu Riglerju in ž upnik o v emu hlapcu Lojz e tu P ašiču. Oba s t a z ačela pr enoče v a ti v cerkv enem z v onik u, na k ar je K omljanec z g olj z amahnil z r ok o , da s t a »pr eboječ a«. V g os tilni P eč arič, le s tr eljaj od ž upnišč a, pa so se ž e ses t ali »k o mu n i s tičn i t er en ci « s k ol o v o d jo Al o jzi jem Col jo , 15 šol ski m u p r a vi t el jem v Pr eč- ni. Rigler je bil k asneje opo z orjen, da se je z a omizjem r azpr a vljalo o nek ak šni »beli g ar di, ki jo je tr eba pobiti«, med izbr animi z a likvidacijo pa se je znašla tudi učit e- ljic a Milk a Bor se. P o besedah K omljanče v e neč akinje, ki je bila dog odk om prič a, je učit eljic a Ang ela Gr adišar prišla ž upnik a k ar dv akr a t pr osit, naj se v endar umak- ne, sicer g a bodo »prijeli« – t oda K omljanec je mo žnos t beg a v sakič z a vrnil, k o v e ndar »nik om ur ni s t or il nič sla be g a « (U s t no pr ič e v anje Cir ile U r ba nč , r oj. V a js.). Milk a Bor se na se znam z a likvid acijo ni bila dodana naključno . Z ar očena je bila z Ivanom Mihevcem, študentom prava iz Novega mesta, ki je bil med najvidnejši- mi domačimi člani ak ademsk eg a kluba Str až a, v endar g a k omunis ti z ar adi močne it alijansk e posadk e v mes tu niso mogli z gr abiti. Njeg o v o dekle bi bilo – naspr otno – prikladna žrt e v . Od z ače tk a v ojne s t a iz Ljubljane v No v o me s t o z ahajala dv a iz- med v odilnih s tr až arje v , Ciril Ž ebot in Fr ance Casar , in se v dv or ani pri fr ančišk anih 14 Slednji je bil član Z v e z e kme tskih f an t o v in dekle t Muhaber , ki se je s pr ečenskim ž upnik om K omljancem ž e le t a 1939 z aple t el v k on flik t, k o je z okr ašenih v o z ov na poti sk o zi Pr ečno sk upaj z drugimi člani v zklik al: »Sla v a bol jše vizmu! Živ el k omuniz em! Dol s f arjem!« K omljanec jih je naznanil oblas t em, P e trič, t ajnik d ru š tv a, p a je b i l ar e tir an i n je d v a t ed n a p r eb i l v p r ei sk o v al n em z ap o ru . P o vrn i tvi i z v o jsk e l e t a 1940 se je Jo ž e P e trič prid ružil K omunis tični partiji Slo v enije in se vključil v celic o v Br šljinu – njen sekr e t ar je bil Fr anček Saje (P erpar 1986, 201). 15 P o r od u s Primor sk e je bil deja v en član Z v e z e kme tskih f an t o v in dekle t v Beli Cerkvi, od k oder so g a na z ah t e v o klerik alce v le t a 1934 pr emes tili v Pr ečno. 98 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 ses t ajala s sk up ino lok alnih š tuden t o v in dijak o v iz višjih gimnazij. Str až arji so širi- li s v oj ileg alni č asopis in si z njim priz ade v ali pr odr e ti v čim šir ši kr og in t elek tualce v t er drugih mešč ano v , Casar pa je imel tudi s tik e s k apit eljskim k anonik om in gim- nazijskim pr of esorjem, Fr ancem K ek om. V No v em mes tu s t a delo z a v zpos t a vit e v ileg alne Slo v ensk e legije z as t a vila duho vnik a Fr ance Malo vrh in An t on Duho vnik 16 – pr a v t ak o s podpor o k anonik a K ek a. V ods tv o Slo v ensk e le gije v N o v e m me s tu je pr e v z el Jo ž e P a vlič, r ačunski inšpek t or na kme tijski šoli na Grmu, z njim pa s t a t es- no sode lo v ala Fr anc Ra t aj in Iv an Mihe v c, k i je bil po z apisih Fr anc a P e lk a odg o v o- r en z a sek t or v mes tu in Pr ečni; ob t em je skrbel tudi z a medsebojno ob v ešč anje med Slo v ensk o in Sok olsk o legijo v No v em mes tu (Arhiv Študijsk eg a cen tr a z a na- r odno spr a v o , SCN R /P r ič /0 1 /2 0 1 5 , Spom ini). Obe s t a v pr v ih m e se c ih podt alne g a delov anja med s v oje člane spr v a r az širjali č asopisje, od us t anovitv e Slov ensk e z a v e z e spom ladi 1 9 4 2 pa zbir ali pr iv r ž e nc e z a f or m ac ijo s v oje nac ionalne ile g ale z a obor o ž en odpor pr oti ok upa t or ski v ojski. 17 5. Eliminacija V Pr ečni so zlo v ešče napo v edi in slutnje pos t ajale v se bolj otipljiv e. Or g anis t Rigler j e v s v o j em p ri če v an j u z ap i sal , d a so 14. j u n i j a s v a t e ml ad o p o r o čen ce v , ki j u j e v cerkvi s v . An t ona P ado v ansk eg a por očil ž upnik K omljanec, v z asedi us t a vili parti- z an i . T i so n an je p r e ž al i k ak šn i h 300 k o r ak o v s tr an o d ž u p n i šč a. K o so p artiz an i v o d g o v o r n a vp r ašan j e, k d o je v o d i l o b r ed , p o r o gl j i v o d ejal i , d a ž u p n i k n e b o p o r o- čil nik og ar v eč, so s v a tje K omljanc a o dog odk u t ak oj ob v es tili in g a tudi oni pr osili, naj pri priči z apus ti Pr ečno (Rigler 1954, 96; 97). Naslednje ju tr o , tj. 15. junija, pa je v ž upnišče prispel še ne znanec v civilnih oblačilih, ki je ž elel nujno g ov oriti z ž upnik om. Župn ik o v a ses tr a Ang ela V ajs g a je odpeljala v pisarno , kjer je poč ak al n a K o ml jan c a; p o n ju n em kr a tk em ses t an k u i n g o s t o v em o d h o d u se je K o ml jan ec obrnil k s v oji ses tri in ji z aupal, da je bil člov ek, ki g a je videla, mihailocićev ec. (Us tno priče v anje Cirile Urbanč, r oj. V ajs) Nena v adni obisk o v alec je bil podpor očnik Marjan P a vlič – S v arun, nek danji pod- č as tnik jug oslo v ansk e kr alje v e mornarice in k omandan t t. i. nacionalneg a ileg alne- 16 P o it alijanski ar e t aciji ak tivnih jug oslo v anskih č as tnik o v – ki so jim bili k omunis ti na domače naslo v e r azposlali po ziv e z a vs t op v partiz ansk o v ojsk o – 19. mar c a 1942, s čimer so v OF na perfiden način dosegli njihovo takojšnjo deportacijo, je moral major Karel Novak, poveljnik Kraljeve jugoslovanske v ojsk e v Slo v eniji, s v oj š t ab ses t a viti iz civilis t o v , pripadnik o v legij in gibanj. V anj so bili poleg Malo vrha in Duho vnik a vključeni še Fr anc Gla v ač, dr . Albin Šmajd, pr of . An t on K r ošelj, Alfr ed K r alj in dr . Jane z Jane ž. Malo vrh je pri t em delu nasledil Iv a P er šuha, sodela v c a F anouša Emmerja in r e z er vneg a k ape t ana, ki g a je maja 1942 v Ljubljani umorila V OS. 17 Slo v ensk a z a v e z a s tr ank in gibanj tr adicionalneg a političneg a t abor a je nas t ala k onec aprila o z. v z ače tk u maja 1942 v Ljubljani. Us t ano vitv ena lis tina je bila pr vič obja vljena pr ek o r adia BBC v Londonu: r az glasi- la je, da je edina z ak onit a obor o ž ena sila JVvD pod v ods tv om g ener ala Mihailo vić a in njeg o vih kr aje vnih po v eljnik o v . P o v ojaš k em delu pr ogr ama so mor ale biti v se mor ebitne v ojašk e f ormacije t eh s tr ank na r azpolag o K r alje vi jug oslo v anski v ojski v Slo v eniji. Slo v ensk a z a v e z a se je ob v e z ala »z v semi sr eds tvi, mor alno in ma t erialno« podpr e ti K r aljev o jug oslov ansk o v ojsk o , k ar je njenemu pov eljnik u majorju K arlu No v ak u v saj f ormalno z g ot a vljalo obor o ž ena moš tv a Slo v ensk e in Sok olsk e legije t er k asneje P o- br a tima (K r anjc in Kljakič 2006, 49). 99 Pavlina Bobič - Janko Komljanec g a oddelk a, ki se je noč pr ed t em iz šen truper šk e doline pr emaknil pr oti Gorjancem. P o z apisih eneg a od njeg o vih člano v , Josipa Jak oša, so jim t amk ajšnji domačini po- v edali, da so se k omunis ti šir ok ous tili z načrt o v anim umor om ž upnik a, ki naj bi g a iz v edli še tis t o noč. K omandan t je z a t o samo v oljno – in br e z k akr šne k oli v ednos ti K omljanc a, ki s sk upino nacionalne ileg ale po Jak oše v em in Riglerje v em priče v anju ni imel nobeneg a s tik a –, odr edil šes t člansk o s tr až o pr ed ž upniščem. Sk upina se je iz dajala z a Št ajer ski ba t aljon in je pr e v ar ala pa truljo tr eh partiz ano v , na k a t er o je nale t ela; ti so celo po v edali, da odhajajo po pr ečensk eg a ž upnik a, njiho v po v eljnik pa se je pos t a vljal, da je bil španski bor ec in da bodo »pok onč ali v se f arje«. V ne- k em hipu je eden od partiz ano v pr e v ar o spo znal in pogr abil pušk o , t oda člani na- ci onal n e sk up i ne so bi l i hi tr ejši – i n so v se tri partiz an e pob i l i . P a trul ja je o v sem por oč ala k omandan tu P a vliču, ki je ž e zjutr aj K omljanc a o dog odk u ob v es til in g a pos v aril, naj Pr ečno čim pr ej z apus ti; K omljanec g a je pr osil, naj s s v ojim moš tv om os t ane v bližini, da bi v as ščitili, t oda P a vlič mu je odvrnil, da t eg a ne mor ejo s t ori- ti, k er mor ajo napr ej in se na t očno določen dan sr eč a ti z drug o sk upino na Gorjan- cih (Jak oš 1954, 83–84; Bobič 2021b, 126− 127). Še is ti dan, 15. junija, se je sk upina nacionalne ileg ale umaknila pr oti Češči v asi, pa tr oli in spr ems tvu pa je pr ek o bliž- nje r ek e K rk e pomag al Iv an Mihev c, ki se je z v ečer podal v Pr ečno (K alan 2020, 122). N ujno spor očilo , k i g a je P a v lič pr e dal ž upnik u K omljancu, je v se bo v alo se znam oseb, ki jih je bilo tr eba v Pr ečni ubiti, na njem pa s t a bili poleg Jank a K omljanc a, Iv ana Riglerja in Lojz e t a P ašič a z apisani še dv e imeni: br a t a Alojz in An t on Mur g elj z Daljnega vrha. Na v eče r 15. jun ija, r a vno v č asu z v onjenja a v emarije, je Iv an Mihe v c v dalja vi ž e z agledal obo r o ž ene partiz ane, k o so obk olje v ali ž upnišče. Župnik, k ot je v spo- mi ni h z ap i sal tu d i d r . Z d r a vk o K al an (K al an 2020, 122), 18 ni imel z nacionalno ile- g alo in njenim pr e v o z om če z K rk o nik akr šneg a opr a vk a. P a v endar so obor o ž eni z amaskir anci v drli v župnišče z uk az om, da mor ajo župnik, or g anis t in hlapec z njimi. Med prerivanjem je enemu od napadalcev z obraza zdrsnil nekak robec in ž upnik je v zkliknil: »St ank o , St ank o , k aj pa ti delaš? Saj nisem nič kriv /.../ g o v ori r esnic o!« (Us tno priče v anje Cirile Urbanč, r oj. V ajs) Bil je namr eč ž upnik o v sosed St ank o P e č ar ič iz g os tilnišk e dr užine , pr i k a t e r i so v pr v ih dne h ok upacije izk az o- v al i s v oje na v d ušenje z a naci s tično Nemči jo z zbi r anjem pod pi so v z a pri kl juči t e v T r e tjemu r ajhu. V drug em napadalcu je Iv an Rigler pr epo znal Fr ančk a Saje t a, ne- k ak šneg a »pr opadleg a š tuden t a« iz Br šljina in k asnejšeg a z v es t eg a r e v olucionar - nega zgodovinarja, 19 ki g a je bi l ž upn i k K oml jan ec nek aj mesece v pr ej r eši l i z i t a- 18 Odv e tnik a dr . K alana je major K ar el N o v ak v No v em mes tu imeno v al v če tniš k o or g aniz acijsk o tr ojk o z a Dolenjsk o; K alan je t esno sodelov al z dr . Miho Benedičičem, odv etniškim pripr a vnik om iz Celja, po las tnih besedah pa ni z aupal tr e tjemu v sk upini – I. K os tjak o v sk emu, rusk emu emigr an tu in poš tnemu uslužbencu v No v em mes tu (K alan 2020, 121). 19 Fr anček Saje je o »z agriz enem kler of ašis tu« K omljancu in njeg o vi vple t enos ti v »belog ar dis tično« mo- biliz acijo v Pr ečni r e žimu nadv se uslužnos tno pisal v knjigi Belogardizem. T u je pono vil ž upnik o v o ob- sodbo na smrt z ar adi njeg o v eg a »belog ar dis tičneg a iz dajs tv a« o z. »posr edneg a sodelo v anja t er odobr a - v anja umor a tr eh partiz anov« (Saje 1952, 292). T oda junija 1942 še ni moglo biti jasno , k aj naj bi »be log ar dis tič no iz dajs tv o« sploh bilo. P r a v t ak o ni jasno , k aj naj bi pome nilo »posr e dno sode lo v anje in odobr a v anje« smrti tr eh partiz ano v , ubitih v spopadu s pa truljo nacionalne ileg ale. 100 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 lijansk eg a z apor a v No v em mes tu, kjer je pris t al z ar adi r azpeče v anja partiz ansk e pr opag ande (Rigler 1954, 99; Bobič 2021b, 127). Or g anis tu Rig le r ju je t ak r a t uspe lo pobe gniti in se sk r iti v k r ušni pe či, ž upnik a i n hl apc a Lojz e t a pa so odpel jal i pod k o z ol ec nedal eč od ž upni šč a, kjer so ju pri- čeli z asliše v a ti o us t ana vljanju »bele g ar de«, z asr amo v a ti in pr e t epa ti. P artiz ani so oba odgnali v v as K uz arje v K al, kjer so v hiši cerkv eneg a ključ arja K omljancu v z eli v es denar , ki g a je t akr a t imel pri sebi: v so g ot o vino iz blag ajne hr anilnice in nabir- k o z a no v e or gle v f arni cerkvi je namer a v al tis ti v ečer skriti v cerkv enem z v onik u (Rigler 1954, 100). Oba uje tnik a so če z noč z aprli v Somr ak ov s vinjak (znano je bilo , da je K omljanec las tnik u v ečkr a t pomag al s posojili), s tr ažil pa ju je Martin Miklič iz Gor enjih K amenc, ki je k asneje od partiz ano v pobegnil (K og ej, 1. 6. 1996). Naslednji dan so ž upnik a in hla pc a gnali v v as Hudo; ljudje so videli, k ak o so par- tiz ani oba pognali na drug o s tr an v ečjeg a pot ok a t ak o , da s t a mor ala br es ti sk o zi globok o v odo , sami pa so pr ečk ali br v . K omunis ti so odšli še na Daljni vrh po Mur glje v a br a t a. Lojz e t a so pr es tr egli v vinogradu na Trški gori pri škropljenju z galico, ga hudo pretepli in odgnali domov, kjer so na t o prijeli še T one t a. P o priče v anju njune najmlajše ses tr e R o z alije (Us tno priče v anje R o z alije Gašper šič, r oj. Mur g elj), ki je bila prič a, k ak o so br a t a nasilno odvlekli iz domače hiše, so v družini ž e dolg o č asa slutili, da se bo pripe tilo nek aj hudeg a; k omunis ti so bili v r esnici ž e v saj dv a t edna pr ej na sledi najs t ar ejšemu br a tu Jo ž e tu, ki je bil – t ak o k ot mlajša dv a – eden najugledn ejših k a t oliških mla- deniče v v pr ečenski f ari; bil je član t amk ajšnjeg a F an t o v sk eg a odsek a, močno z a- sidr an v kr šč anski tr adiciji s t ar šev , na v ajen tr deg a dela na domači kmetiji in v g o z du. Samo dv a dni pr ed t em i dog odki se je z a t ek el v No v o mes t o »po z aščit o«, k ar mu je t akr a t r ešilo življenje (Us tno priče v anje R o z alije Gašper šič, r oj. Mur g elj). Tis t o noč Mur glje vi družini nihče ni prisk očil na pomoč: v tr enutk u najhujše s tisk e, k o so v si jok ali in moledo v ali z a br a t a, je R o z alija planila pr oti vr a t om in na v es glas klic ala botr a, naj v endar pride pomag a t. E den od partiz ano v je z z unanje s tr ani udaril po vr a tih s puškinim k op it om in z agr o zil, da bodo odpe ljali še njo , če ne bo tiho ... (Us tno priče v anje R o z alije Gašper šič, r oj. Mur g elj) Br a t a so k omunis ti najpr ej odgnali pr oti T r ški g ori, od t am pa na Sela, v as pod K art eljevim. V sk ednju so ju z aprli sk upaj s K omljancem in hlapcem P ašičem. P o pri- če v anju Cirile Urbanč so naposled v se š tiri odgnali v Ž aloviče nad Šmarješkimi T o- plic ami, kjer so jih na samo z v anem naglem sodišču obsodili na smrt. Na dok umen- tu, ki se je z z aslišanja – podpisani z aslišev alci so bili Žan R ome (k omandan t š t aba 2. ba t aljona Dolenjsk eg a odr eda), Jane z Rudar , Jo ž e Žag ar , Lado Novljan, Rudi Gor en- jc in Mark o Belin – ohr anil, je K omljanec na ob t o žbe odg o v oril, da »bele g ar de ni or g anizir al« in da je v »Pr ečni sploh ni«. Sodela v ce v ni hot el iz da ti, k er bi jih lo vili t ak o , k ot so lovili njeg a (SD , 31. 7. 1943). Iz Žalovič so jih odgnali na Hmeljnik. An t on Murgelj se je v obupu pognal skozi okno gradu, a si je ob padcu zlomil nogo in ob- le ž al. Župnik K omljanec je soobsojene f an t e sk ušal t olažiti z molitvijo r o žneg a v enc a i n podel i tvi jo odv e z e; pri si l i l so g a, da je i zk op al sk up ni gr ob, v se š tiri pa so pr ed smrtjo s tr ahovit o mučili. Gov orilo se je, da je Jank a K omljanc a še posebej gr o z ovit o trpinčil Dušan Pirje v ec – Ahac, ki g a je po pripov edov anju T one t a Bona, Ahače v eg a 101 Pavlina Bobič - Janko Komljanec pribočnik a, »nag eg a v aljal po glaž evini in mu s puškinim k opit om trl moda« (Menart 2010, 158). V si so bili pobiti v dolinici pod Hmeljnik om 17. junija 1942 z v ečer . T rupla močno izmaličenih mo ž so izk opali 3. aprila 1943 ob na v z očnos ti v ašk e s tr až e, no v omešk eg a z dr a vnik a dr . K orbarja, Iv ana Mihe v c a, pr ečensk eg a ž upana Josipa Z ag or c a, Jo ž e t a Mur glja in Ludvik a K omljanc a. Štiri žrtv e r e v olucije so na t o na pok opališču v Pr ečni slo v esno pok opali ob na v z očnos ti v ečtisočgla v e mno žice od bliz u in daleč (Rigler 1954, 105). P ol s t ole tja je še mor alo pr e t eči, da so imena š tirih mo ž smela biti vklesana v spominsk o – f arno − plošč o , ki se z imeni drugih žrt e v r e v olucionarneg a nasilja v pr ečenski ž upniji dvig a nad njiho vim gr obom. 6. Glas zamolčanega Silo vit o nasilje nad civilnim pr ebiv als tv om, ki se je spr os tilo ob r e v olucionarnem in f ana tičnem hlas t anju po popolni pr e vladi nad drugimi, t or ej tis timi, ki se niti i d ej n o n i ti čl o v ešk o n i so u kl o n i l i z ak o n u en o u mj a, j e r azkri l o mo č al i n emo č p r ed- v ojnih r azmerij med ljudmi, sk upinami in lok alit e t ami. Eliminacijski mehanizmi – t ak o nacis tični k ot k omunis tični – po s v ojem bis tvu t erjajo nasilno tr ans f ormacijo žrt e v in s t em najučink ovit ejši izbris njihov e domne vne mor alne (o z. vsakr šne) šk odljiv os ti. K ončno dejanje je v obeh primerih čis t o in popolno izruv anje v seg a, k ar t ot alit ar ni r e žim spo zna k ot zlo ali se bi ne v ar no. Stig m a ‚ iz dajalc a slo v e nsk e g a nar oda ‘ , ki jo je (tudi) z a Jank a K omljanc a v č asu, k o se niti ni v edelo , k aj ‚belog ar- diz em ‘ je, s s v ojo neizpr osno politično agit acijo na t ančno iz delala k omunis tična partija – in ob t em prizna v ala legitimit e t o z a v odenje odpor a pr oti ok upa t orju po »s v oji podobi« izključno sebi –, naj bi žrtvi odv z ela ne samo (dobr o) ime, t em v eč jo z a v edno pahnila v globine molk a. Eliminacija je t ak o del ‚pr eoblik ujočeg a ‘ ali cel o esh a t o l o šk eg a p o l i tičn eg a p r o j ek t a k o mu n i s t o v v n j i h o vi n u j i p o n asi l n i r az- gr adnji s t ar eg a t er tlak o v anju poti las tni neomejeni moči, iluzija k a t er e je z as v ojila t ak o p o l i tičn o el i t o k o t n a v ad n eg a čl o v ek a; samo zn o tr aj n j e j e b i l o d p rt p r o s t o r z a ‚sanjanje eliminacionis tičnih sanj‘ in (maso vno) ubijanje (Goldhag en 2009, 36). Jank o K omljanec je bil člov ek kr šč ansk o-socialneg a e t osa in politično dov olj iz obr až en, da je r az člo v ečujoče t emine v seh tr eh t ot alit arizmo v na t ančno doumel. O t em ni molč al. P o s v oji duho vni drži in politični izbiri, ki je bila z anj z ar adi legi- timnos ti po v sem nar a vna, je dal s v oj placet Slovenski zavezi, tedaj komaj ustanovl- je ni in br e z t r dne g a or g a niz a c ijsk e g a og r odja (A r hiv R e publik e Slo v e nije , A S 1 5 1 5 , Zbirk a dok umen t o v o naspr otnikih partiz ans tv a, š. 1). Bil je odločen člo v ek s v obo - d e – v en d ar p r ed v sem z ar ad i n je p o v sem p ok or en sl u ž en ju Dru g emu. F an a tičen p o sk u s r e v o l u ci o n arj e v i zn i či ti p r ečen sk eg a ž u p n i k a k o t skr aj n o mo t ečeg a i n d e- moniziranega ne-njihovega posameznika zgolj onemi ob besedah, ki si jih je Koml- janec k ot mlad no v omašnik nek oč izbr al z a s v oje najbolj notr anje v odilo: »Bodi z v es t do smrti in ti bom dal kr ono življenja.« (Raz 2,10) 20 Skrivnos t žrtv e se k ončno lahk o r azkrije samo v njeni br e z č asnos ti. 20 Z ah v ala gr e družini Cirile Urbanč, r oj. V ajs, ki mi je med drugimi dok umen ti o Jank u K omljancu pok a- z ala tudi njeg o v o skr omno podobic o z no v e maše na Bučki, ki jo je dar o v al 29. junija 1916. 102 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 1 Kratici NŠAL – Nadšk ofijski arhiv Ljubljana. SD – Slovenski dom. Reference Arhivski viri Arhiv Republike Slovenije, AS 1515, Zbirka doku- m e n t o v o n a s p r o t n i k i h p a r tiz a n s t v a , š. 1. Arhiv Študijskega centra za narodno spravo, S C N R / Pr i č /01 / 201 5, S p o m i n i, O s e b n a z a p u š č i- n a Fr a n c a Pe l k a . Nadškofijski arhiv Ljubljana , N Š A L , Ž A Pr e č n a , š . 21, S p i s i 1 2 4 − 1 39 , S p o m i n s k a k nj i g a d e k l i š ke M a r i j i n e d r u ž b e v Pr e č n i, 1 9 1 2– 1 9 4 2. –, Š A L , Z a p u š č i n e , J o že f M a r k i č , š . 3 87 . Časopisna vira Domoljub. 9 . 4 . 1 9 4 1 . Slovenski dom . 7 . 4 . 1 9 4 1 ; 3 1 . 7 . 1 9 4 3 . Intervjuja Ustno pričevanje Cirile Urbanč, roj. Vajs , 20 . 7 . 2021 ; 1 5. 7 . 202 2, a r h i v av t o r i c e. Ustno pričevanje Rozalije Gašperšič, roj. Murgelj, 2 4 . 6 . 202 2, a r h i v av t o r i c e. Druge reference Blumenwitz, Dieter . 20 05. Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941–1946). Mednarodnopravna študi- ja . C elovec; L jubljana; D unaj: Mohorjev a dr užba. Bobič, Pavlina. 2021 a . Po t a „ Št aj e r s ke g a b a t a l j o- n a “ – o d i d ea l izm a d o p r e o b r azb e l e t a 1 9 4 2. Dileme 5: 61 −92. – – – . 2021b. J a n ko Ko m l j a n e c – p o s k u s o r i s a d o l e nj s ke g a M a k a b ej c a . V : M a r ko Št e p e c , u r . Simonitijev zbornik , 1 21 – 1 3 0 . L j u b l j a n a : M uzej novejše zgodovine Slovenije. Dolenec, Ivan. 1 97 3 . Moja rast . B u e n o s A i r e s: Slovenska kulturna akcija. Ferenc, Tone. 20 0 6 . O k u p a c i j s k i s i s t e m i m e d d r u go s v e t o v n o v o j n o : R azko s a nj e i n a n e k s i o - n ize m . V : M i tj a F e r e n c , u r . Izbrana dela. Ljubl- j a n a : O d d e l e k z a z go d o v i n o FF . Flajšman, Božidar . 2021 . H r v a ti h o č ej o i m e ti N o v o m e s t o. V : B o j a n B a l ko v e c , u r . En krompir, tri države: okupacijske meje na Dolenjskem 1941– 1945. L j u b l j a n a : Z n a n s t v e n a z a l o ž b a FF . Goldhagen, Daniel Johan. 20 0 9 . Worse than war: Genocide, Eliminationism and the Ongoing Assault on Humanity . J o u v e : H a c h e tt e D i g i t a l . Grdina, Igor . 201 9 . Z go d o v i n a ko t s e r v i s . Dileme 3:147 − 17 1 . Griesser-Pečar, Tamara. 201 5. 1 6 . s e p t e m b e r 1 9 4 1 : z a č e t e k d r ž av l j a n s ke v o j n e. V : Št u r m 201 5 a , 11 9 −1 4 7. – – – . 201 7 . Z n a č i l n o s ti r e v o l u c i o n a r n e g a s o d s t v a . Dileme 1:11 9 − 13 8 . Ivešić, Tomaž. 201 3. D e l o v a nj e d r . Fr a n c a Ku l o vc a na č e l u S L S i n k lju č n i d o go d k i p r e d voj n o. Časopis za zgodovino in narodopisje 8 4 : 8 3 –1 1 8 . Jakoš, Josip . 1 9 5 4 . Z a p i s n i k o d o go d k i h v Št . Ru p e r t u , Pr e č n i i n o Št aj e r s ke m b a t a l j o n u . V : M a ti j a Š ke r b e c , u r . Krivda rdeče fronte , 7 9 − 93 . C l ev e l an d : S am o z al o ž b a . Juvančič, Ivo. 1962. Italijanski okupator v Ljubljani 19 4 1 – 19 4 3 . Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 3, š t . 1 : 6 3 – 8 1 . Kalan, Zdravko . 2020 . Zgodba mojega življenja . T r s t : M l a di k a . Kocijančič, Rudi. 201 5. O d v u ko v a r s ke g a p r o g r a- m a d o d o l o m i t s ke izj av e. V : Št u r m 201 5 a , 1 – 49 . Kogej, Pavel. 1 9 9 6 . U m o r žu p n i k a J a n k a Ko m l j a n- c a . N o v a s l o v e n s k a z av e z a . 1 . 6 . h tt p : / / n s z av e - z a . gi t h ub . i o / ar ti c l e s /2 1 - um o r - z up n i k a - j an- k a - ko m l j a n c a / (p r i d o b l j e n o 11 . 8 . 202 2 ). Kranjc, Marijan F., in Slobodan Kljakić . 20 0 6 . Plava garda: poveljnikovo zaupno poročilo . L j ub l j an a : P r oA n d y . Menart, Janez . 2010 . Dnevnik 1953–2000 . C e l j e : C e l j s k a M o h o r j e v a d r u ž b a . Perpar, Vekoslav . 1 9 8 6 . K m e č k a m l a d i n a n a D o- l e nj s ke m . V : D r a go Ko š m r l j i n J a n ko L i š k a , u r . Pot kmečkega ljudstva v OF , 1 9 0 − 2 20 . L j u b l- j a n a : Č Z P K m e č k i g l a s . Rahten, Andrej. 202 2. Anton Korošec: slovenski državnik kraljeve Jugoslavije . L j ub l j an a : C ank ar- j e v a z a l o ž b a . Rigler, Ivan. 195 4. Z ap i snik o ko muni s tič nih zl o č inih v Pr e č ni in o ko li c i. V : Ma tija Š ker b e c , ur . Krivda rdeče fronte , 9 4 − 1 0 6. Cleveland : S amo založba. Saje, Franček. 1952. Belogardizem . L j u b l j a n a : S l o v e n s k i k nj i ž n i z av o d . Service, Robert . 20 0 9 . Lenin: A biography. Lon- d o n : P a n M a c m i l l a n B o o k s . Šturm, Lovro, ur . 201 5 a . O vzponu komunizma na Slovenskem . L j u b l j a n a : I n š ti t u t N o v e r e v i j e. – – – . 201 5 b. Po g l e d i n a v s e b i n s ko p r av i l n o p r av o : Pr i m e r o v s e b i n s k i p r av i l n o s ti d v e h p r av n i h a k t o v S N O O z d n e 1 6 . s e p t e m b r a 1 9 4 1 . V : Št u r m 201 5 a , 9 5 – 11 8 .