Gospodarske stvari. Kako zamoremo pšenico snetljivosti braniti! Od 7seh stiani dolgega in sirokega našega ce8arst7a razlegajo se žalostni glaao^i, da je snirdljivi snet (Biand) lelos pšenici mocno škodil. Kmeti jo bodo težko proda^ali, to pa se le po nizki ceni. Kajti kupec in mlinar sc mo5no bojita snetlji^e pšenice. Proti temu se ne da 7eliko storiti. Nesreča se je že zgodila. To pa rečemo, da bo drugo leto se 7e5ja, 6e bodemo snetlji^o paenico brez pripomo5ko7 zoper snet sejali. Kajti tako bo drugo leto pšenica še bolj snetlji^a. Mnogi mislijo, da je doati, 6e seme zmeuijo. Nekaj to že pomaga, a popolnem ne, poaebno letos, ko je paenica skoro po^sod snetlji^a. Treba je tedaj na druge pomočke niisliti. Praanati anet je piav za prav praanata gli^a ali goba, ki napolnuje kot droben 5rn prah klasje in latje nekterib žit, posebno pšeuice. Mesto semeua prirastejo potem na žitu črni, sajam podobni, kupčeki prabu, kterega 8 časom veter raznese in dalje razširi. No, in ra7no ta 5rni prah ali anet se mora pseničnemu semenu 7zeti, 5e ho6emo snetlji^osti konec atoriti. To se pa godi na razni na5in; najbolje z pranjem 7 7odi, 7 kateri 8e je raztopilo takib sno^ij, ki snetno gli^o zamorijo, 6e ž njo 7 dotiko pridejo. Take snet mori^ne sno^i so: apno, galun, železni vifcrijol, Ž7eplena kislina, najiz^rstniše sredstvo zoper snet je po najnovejsih poakušnjah vsakako: bakreni vitrijol (Kupfer^itriol). Ra^nati ae pa mora tukaj tako, da bakreni vitrijol snet pokonča, 7endar paeničnemu zinu ne škodi. V ta namen je pa 7ar5ne opaznostni tieba. Nekdo s^etuje, naj se ra^na tako-le: najprej se moia pšenica za aete7 odmerjena na 7eja7nem mlinu dobro pre^ejati. Tako se odpra^i žc mnogo sneta. Potem se pa vzame škaf, žehnjak, ali 7ečje ni5ke, polne studenčne snažne vode. Sedaj se pšenica pomalein in med prsti spuača 7 7odo in potem po poaodi z roko enakomerno razgrne. To delo 7eliko koristi. Kajti hitro stopijo sneto^e krogljice, prah, 7otla, piaka^a, mrt7a zrna, ple^elna eemena itd. na 7rh in se lehko takoj odstranijo. Poteni se vzame lopata in aeme mocno premeaa. Voda poatane nesnažna in se 5ez nekaj minut spusti in nove anažne vodc nalije. Sedaj se zopet 786 dobro premeša in nesnažna voda z snetom odpra^i. Pr^a 7oda je 7selej rnja^a ali 6rna, druga pa že menje in paenica dobi S7ojo pra7o rumeno ali belo baiTo. Sedaj še le zamoremo bakreni vitrijol z dobrim ugpehom rabiti, namre5 tako, da vsako trobico snetaega prahu na semenu zarnori! Za 6 hektolitro^ pšenice ra6unijo, da je '/2 kilo bakrenega 7itrijola dosti, t. j. prilično na 10 vaganov ali mecnov 1 stari funt. Biti pa mora pra^i modri bakreni vitrijol, ne zeleni železni vitri jol. Taje^eliko slabši. Vitrijol se stopi na topli vodi 7 kakem loncu ali piskru in potem vodi prilije, 7 katero se je pšenica za pranje djala. Pšenica se mora potem 7e5krat z lopato premešati iu 1 uro 7 7odi pustiti: jako snetlji^a sme tadi po 2 uri ostati. Potem se pa iz 7ode 7zame, mogo6e hitro posuši in 7seja. Pri sejat^i je pomniti, da 80 pšenična zrna za '/e ^olj napeta. Nekateri pripra^ijo najprej 7odo z bakrenim 7itrijolom in 7 pletenicah ali cenjab paenično seme 7 njo namakat denejo, ga 7 posodi 7e5krat premesajo in 5ez eno uro zopet iz7le5ejo. Vendar je močno priporo5ati prvi način, namie6, da se pšenica najprej mo5no pre7eja, poteni suažno spere in naposled 7 bakreni vitrijol nainakat dene. Nekdaj so kmetje snet odpravljali z tem, da so le staro paenico sejali. To je tudi prakti5no, ker snetove glivice zgubijo 7 leta dneb 870J0 kalji^no mo5. Ali takib kmeto7 je čedalje menje, ki bi zamogli staro psenico za aete7 prihranje^ati. Zato kaže narnakanje 7 bakrenem vitrijolu, ki ni drag in se dobi 7 7saki večji štacuni. Opomnimo še, da se za seme naj 7zame pšenica, ki ae je natepla iz snopo7 in klaso7, ne pa taka, ki se je namlatila. Kajti namlečenu zrnje je pogosto tudi ranjeno, sklano in 7 pokline se narije 780 polno sneto^ega prahu tako, da ga je še celo z bakrenim 7itrijolom težko popolnem in zaneslji^o zamoriti. Toliko bodi re6eno zastian prihodnje sejat^e, pa tudi za boljso prodajo bo jako kazalo, 6e bodo posestniki snetlji^o zrnje marlji^o snažili in 5rni smidlji^i suet odpra^ljali! Kajti že zgoraj se je po^edalo, da 8e snetlji^ega zrna boji vsak kupec pa tudi mlinar! Celjsko čebelarsko društ^o pošlje 7 nedeljo 1. sept. 87ojega 5ebelarskega učitelja g. M. Kreanika 7 Rimske toplice (Rbmerbad), kder bo ob 2. popoldan 7 gostilnici na pošti pri g. Var5uru 7 sk>7cnskem jeziku razlagal in poduče^al 7 čebeIorejst7ii ter prakti6no z orodjem razkazi^al, kako se ima z Dzirzono^im panjem ravnati. Vse 5ebelorejce in prijatelje 6ebel Laškega okraja 7abi na obilno udeležite? Jožef Šeligo, nadučitelj. Konjski sejem bo 3. septembra 7 Račab (Kranichsfeld), ki je na^adno dobro obisko^an. Nadejati se je torej, da bodo tudi letoa gospodarji lepo živad na sejm postavili in dobio prodali. Bothe. Sejmovi na Štajerskem. 1. sept. 87. Ilj pri Šostanju, Žigerski 7rh; 2. sept. Tino7ce; 4. sept. 87. Magdalena 7 Mariboru, 87. Rozalija pri Celji; 6. sept. Pobrež ptujski; 7. sept. Vojnik, 87. Gorc, 87. Jedert, Sli^nica pri Mariboru; 8. sept. Mozirje, NegO7a. Sejmovi na Koroškem. 1. sept. Pliberk; 9. sept. Gmind, Gradiš6e, sv. Jakob v Rožu; 19. eept. Renveg.