Za poduk in kratek čas. Spljet. II. Pri vhodu nad mestnimi vratmi žahije še lev sv. Marka znamenje nekdanje Beneške vlade in oblasti. Po mesti in jegovi okolici je najti obilo starinskih ostankov in pomenljivih spomenikov izza dobe Rimljanske. Nekdaj jo stala na tem kraji Salona, katero so razdjali 1. 640 ljuti Avari. Izmed vseli davnodobnih razvalin pa tujca najbolje zanima in nokako na se priklepa zastarelo ozidje, ki je obdajalo nekdaj velikansko palačo rimskega cesarja Dioklecijana (284 — 305). Ta mož žalostnega spomina je rojen Dalmatinec; pravijo, da je zagledal 1. 245 luč sveta v majhnem seli Duklji, od koder ga imenujejo Hrvatje Dukljanina. Ko se je 1. 305 cesarski časti odpovedal, vrnil se je v svojo domovino, v prelepo Salono, katero je obogatil s krasnimi stavbami in jo ozalšal s koristnimi vrtovi. Najsijajnejše poslopje je bila ogromna palača, katere zidovi so bili od čistega marmora, posamezui stolpi pa od trdega granita, kakor priča to sprednja še dandanes prav dobro ohranjena stran, v katero je sedaj vzidan Spljet. Dioklecijanov domači tempel, posvečen bogu Jovu, je danes stohia cerkva, posvečena sv. Drimu (Domim), nčencu Pavlovemu in prvemu škofu Salonskemu. Nekdanji predvor ali atrij je danes stolni trg — piazza del duomo. Človek se mora čuditi, če pomisli,^ da že nad 15 sto let stoje ti mogočni stebri egitskega marmora in nosijo umetno izdelano podstrešje in ponosno obokano kuplo, ki je gledala svoje dui pagaua Dioklecijana, ko je zažigal darove prazneimi maliku Jovu ,,očetu bogov in ljudi." Nad 15 sto let že kinčajo to svetišče iz živ- ljeiija bogiuje Dijane vzeti lovski prizori, vsekaui v beli marmor in ovijajoci se okolo podstrešja. In pred stopnicami iz predvora v tempel leži še danes ua kamnatej podlogi, kakor pred 15 sto leti, velika iz egiptskega granita vstvarjeiia sfiuksa z otožnimi očmi. Kapela za kr.ščevanje-baptisterij- je bila cesarjev mausolej ali rakev. Vse rimske starine, izkopane iz stare Salone, hrani prostoren muzej, v kateri pak nisem vtegnil stopiti. Spljet ima bogato zgodovino. Po mnenji nekterih povestničarjev bil je tu rojen papež Janez IV, (620—642), ki se je boril z bizantinskim cesarjem Herakljijem (610—641) in jegovimi nasledniki, kateri so podpirali krivoverske monothelete. Spljet je rojstno mesto poznatega pesnika in učenjaka iz 15. stoletja Marka LauruH6-a. Leta 1076 bil je tu venčan Zvonimir, kralj Dalinacije in Hrvatske; leta 1217 je semkaj došel ogerski kralj Andrej III. z 10.000 križarji. Po razpadu Beneške republike podal se je 1. 1797. Spljet pod cesarja Franca II. Danes štoje mesto kacih 12.000 prebivalcev. Sedež je škofa Spalate in Makarske do 1. 1830 nadškofa in primasa Dalmacije in Hrvatske. Ima gymnazijo, realko in 4 ljudske šole. Pred mestom je škofijsko semenišče. Poleg stolue cerkve iu mnogih drugih večih in manjših so še 4 samostanske cerkve in sicer dominikanov, frančiškanov, minoritov in klarisinaric. Mestna okolica je neki naj lepša v celej Dalmaciji. Smešnica 49. Zakaj so tvoji voli tako debeli, čeravno jim polagaš samo slamo, vpraša sosed soseda. Ta mu odgovori: I, to je lehko, napravil seni vsakenni voln zelena očala, kakoršnih nosijo nekateri mešuani, in tako se mojim volom suba slama zeleiia zdi in jo prav radi jed<5. F. K.