the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S- P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
Ste v. (No.) 107.
CHICAGO, ILL., TOREK, 5. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 5, 1928.
LETNIK XXXVII.
Novi italijanski poslanik v Jugoslaviji. - Peking padel.
GEN. BODRERO ODŠEL IZ BELGRADA, NA NJEGOVO MESTO PRIDE GALLI. — JUGOSLOVANSKI IN AVSTRIJSKI DIJAKI ZA SKUPNO FRONTO PROTI FAŠISTOM. — DIJAKI V LJUBLJANI POSLALI VLADI RESOLUCIJO.
Rim, Italija. — Italijanska vlada je 1. junija poslala tretjo protestno noto v Belgrad. Zahteva zadoščenja in odškodnino za Italijane, ki so bili prizadeti po protiitalijanskih , demonstracijah. Jugoslovanska vlada je deloma že ugodila italijanski zahtevi, obenem pa tudi protestirala, ker so Italijani prvi začeli s p rot i i u prosi o-vanskimi demonstracijami.
Italijanski poslanik v Bel-gradu, general Bodrero je bil te dni odpoklican, na njegovo mesto je bil imenovan Com-mendatore Galli, "ital. poslanik za Portugalsko. Galli je strokovnjak v balkanskih zadevah in upajo, da bo s pomočjo diplomatov v Jugoslaviji našel pota do sporazuma.
Tvakor navadno pri sličnih domonstracijah, imajo največjo besedo dijaki. Tako tudi v Jugoslaviji. Ljubljanski dijak? so poslali vladi kopije resolucij. v katerih" protestirajo proii odobrenju nettunskih pogodb. Jugoslovanski dijaki so z dijaki v Avsfrij? sklenili enotno fronto proti fašizmu. V Inns-brucku so dijaki na shodu izjavili, da Tirolci in Jugoslovani ne !5odo čakali na diplomate, temveč udarili v obrambo zatiranih bratov v Italiji in postavili trden zid proti fašistov-skemu imperializmu.
Le taka poročila, ki pridejo naravnost od fašistov v Italiji zagovarjajo Italijo in obsojajo Jugoslavijo. Vsi drugI poročevalci. ki so nepristranski, pa zagovarjajo Jugoslavijo. Tako n. pr. pravi neki novinar, da so 'ašisti začeli s provokaeijami v Zadru. Napadli so jugoslovanskega konzula ko je v spremstvu svojega tajnika in soproge sel na sprehod in so govorili v svojem maternem jeziku. Dalje so fašisti nred poslopjem jugoslovanskega konzula vpili: "Doli z barbarskimi Slovani!" Vdrli so kakor tolovaji v cerkev sv. Mihaela In zmerjali vernike, ki so bili slovanske narodnosti. Dobili so potem jugoslovansko zastavo, jo opljuvali in sežgali.
POMEN ZVEZE S POLJSKO.
Staro pravilo diplomacije je, da išče vsaka država čim številnejše zveze, da se krog njenih prijateljev čimbolj razširi. Prijateljstvo do poljskega naroda je v Jugoslovanih že tradicionalno. Pomen poljsko jugoslovanske zveze je velik. Zveza potrjuje, da drži splošna evropska zunanja politična linija, v kateri je tudi jugoslovanska država. V prijateljstvo je stopilo dvoje slovanskih držav, katerima je prinesla svetovna vojna svobodo in ki se hočeta, ena na severu, druga na jugu, udejstvovati tako, da postaneta iz trenutno obstoječih srednjih sil močna opora slovanskega udejstvovanja v Evropi sploh. Kakor Jugoslavija, ima tudi Poljska vse predpogoje do velikega gospodarskega razvoja, do politične* pomembnosti; saj sta obe državi agrarno in industrijsko v svoji evoluciji močno založeni z
KAJŠEK ZMAGAL.
Južne kitajske čete v Pekingu. — Diktatorstvo Čang-Tsoli-na pri kraju. — Zmagovalci obljubljajo, da ne bodo nikomur storili nič žalega. —o—
Peking, Kitajsko. — Državljanska vojna na Kitajskem se je končala z zmago južnih čet, katerim poveljuje general Kajšek. Diktator Čang Tsolin je poražen in se je umaknil v Mukden. V nedeljo zjutraj so prispele prve čete zmagovalcev v Peking in vodstvo nacionalistov obljublja, da ne bodo storile nikomur nič žalega,vendar imajo inozemci zastražene svoje konzulate in so pripravljeni za vse slučaje.
Torej, dolgotrajna civilna vojna na Kitajskem je končana. Število mrtvih, ki so padli v bitki brata proti bratu, je o-gromno. Koliko je ostalo sirot in vdov, koliko premožnih ljudi je prišlo ob imetje! Dolgo, dolgo časa bo vzelo, predno bodo te rane zaceljene.
SMRT DRUŽINE V OGNJU.
Osem članov družine našlo žalostno smrt v plamenih. — Kako je nastal požar ni znano.
Covert, Kans. — Dve in pol
milji oddaljeno od tukaj je o-genj izbruhnil na farmi last Alfred Kaiserja. Hiša, v kateri je družina stanovala, je do tal pogorela, v plamenih so našli žalostno smrt tudi člani družine, osem po številu — o-če, mati in šest otrok. Ko so sosedje opazili ogenj, je bilo že prepozno, več ni bilo _pomo-či. Kako je ogenj nastal ni znano. V pogorišču so našli ožgana trupla tesno skupaj na enem prostoru, le očetovo je bilo v bližini vrat nekoliko oddaljeno od drugih.
POLITIČNE VESTI.
Chicago, 111. — V soboto je bilo tukaj petdeset zastopnikov iz štirinajstih držav v koruznem pasu, da bi organizirali stranko, ki bi na republikanski narodni konvenciji podpirala za nominacijo moža iz srednjega zapada, ki je za farmarsko enakopravnost. V mislih imajo Frank O. Lowde-na, bivšega illinoiškega guvernerja. Namen tega sestanka je, da bi se skupaj zbralo kakih 400 mož, ki bi skušali dobiti na svojo stran delegate iz vzhoda.
ogromnim naravnim bogastvom za katerega ju zavida' ostala Evropa.
Jugoslovanska država je s svojo tiho in vztrajno diplomacijo dosegla, da je izpodbi-la Mussolinijevo stremljenje po izolaciji kraljevine SHS. in pomnožila število zaveznikov v svoji obrambi.
GLAVNI STAN PROH. AGENTOV
Iz Jugoslavije*
JUGOSLAVIJA TUDI IŠČE PRIJATELJE IN SE PRIBLIŽUJE POLJSKI. — SLOVANSKA SOLIDARNOST POLJ-SKE S S.H.S. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
i
Nova zveza med S.H.S. in Poljsko.
Belgrad, 16. maja. — Danes opoldne sta v zunanjem ministrstvu zunanji minister g. dr. Marinkovič in poljski odpravnik poslov g. Kratiševski izmenjala ratifikacijske dokumente jugoslovansko - poljskega pakta o prijateljstvu in konvencije o arbitraži, ki sta bila sklenjena 28. oktobra li)2o v Ženevi med takratnim zuna-' njim ministrom g. Xincicem in poljskim zunanjim ministrom g. Zaleskim.
Pakt o prijateljstvu ima sest členov. Prvi člen svečano potrjuje podaljšanje iskrenega prijateljstva in stalnega dobrega sporazuma, ki že tako srčno obstoja med Poljsko in kralie-vino SHS. Drugi člen določ i obvezo, da se obe vladi sporazumevata o zunanjih vprašanjih, ki zanimajo obe strani, da bi mogli upravljati svoje miroljubne namene v isti smeri. — v Tretji člen pravi, da se obe stranki zavežeta v ostalih zunanjih vprašanjih v siik"j-jih mednarodnih težav takoj pr-stopiti k izmenjavi stališč v najbolj naklonjenem duhu.
Ratifikaciji tega pakta o prijateljstvu v sedanjem trenutki' se v tukajšnjih političnih krogih pripisuje posebna važnost. To važnost je dobila ratifikacija zlasti po potovanju poljskega zunanjega ministra tr. Zaleskega v Rim, v zvezi s katerim je razno časopisje delalo kombinacije, češ, da se ie s tem Poljska končnoveljavno odvrnila od male antante. Čeprav je poljski zunanji minister g. Zaleski pred svojim potovanjem izjavil v Varšavi, da se njegovo potovanje in sestanek z Mussolinijem nikakor ne sme tako tolmačiti, je posebno italijansko časopisje uporno vzdrževalo verzije, da je Poljska no sestanku Mussolini-Zaleski končno odstopila od male antante. Da bi poljski minister tr. Zaleski presekal te intrige, kolikor se tičejo odnošajev med Jugoslavijo in Poljsko,je prosil jugosl. vlado, da bi se ratifikacija o tem paktu čimprej izvršila. Kakor se tukaj poudarja, je hotel poljski zunanji minister s tem pokazati, da ta pakt obstoja in da izključuje možnost nekakega sporazuma Poljske z Rimom na škodo Jugoslavije. Radi tega se ratifikacija tega pakta v vseh političnih krogih iskreno pozdravlja kot znak slovanske solidarnosti Poljske z Jugoslavijo.
-o-
Na škrlatici
je obolela v Trbovljah najmlajša hčerka učitelja Omer-ze. To je že četrti slučaj v tej rodbini. Pred dvema mesecema je obolel učitelj Omerza sam, potem starejša hčerka in sinček, ki je umrl za to boleznijo.
-o-
Smrtna nesreča kolesarja pri Bledu.
Na cesti med Bledom in Lescami se je pripetila v torek, 15.
Na sliki vidimo postajo obrežne straže v Fort Lauderdale, F!?.. Od tukaj pošiljajo fcrzc čolne na lov za tihotapskimi parniki, ki prihajajo iz Kube in Bahamas. Sprerlaj na sliki se vidi novi hangar za morska letala.
PROSTOVOLJNA JETNICA MRTVA.
Zaljubljenca sta se sorla, nakar se je dekle zaorlo v sobo, iz katere jo je rešila po štirinajstih letih smrt.
Key West, Fla. — Julia Colon, ko ji je bilo 13 let, se je sprla s svojim ljubčkom in mu pokazala vr^ta. To je bilo pred štirinajstimi leti. Takoj nato se je Julka zaprla v sobo, v katero so ji skozi malo okence nosili hrano. Fant je prvo leto večkrat prišel pod okno trdovratne ljubice in jo prosil odpuščanja. Vse je bila zaman. "Nikoli več nočem videti tvojega obraza." Tako mu je rekla, ko se je zaprla v sobo, ostala je mož beseda štirinajst let, zdaj pa jo je smrt rešila prostovoljne ječe.
--o-
ROPARSKI NAPAD. Chicago, 111. — Dva bandi-ta sta prišla k Mihaelu O'Mal-leyju na 4713 N. Kilbourn avenue, katerega sta pretepla do nezavesti in vse po stanovanju prebrskala in iskala denarja, Malleyja so v kritičnem stanju prepeljali v bolnišnico. Star je 77 let. Bil je na glasu, da je skopuh in ne zaupa banki ter hrani denar doma. Če sta bandita našla kar sta iskala, poročilo ne pove.
-o-
JUGOSLAVIJA SE POGAJA. S ČEHOSLOVAŠKO. Praga, Čehoslovaška. — Te dni je odpotovala češkoslovaška parlamentarna delegacija v Jugoslavijo. S seboj ima materi j al za priprave za trgovinsko pogodbo. Sredi junija pridejo v Prago jugoslovanski strokovnjaki belgrajskega zunanjega ministrstva za trgovinska pogajanja.
-o-
. 5AMOUMOR MAJNARJA.
Chisholm, Minn. — Obesil se je George Minerič, star 46 let. Pravijo, da je izvršil samo-umor radi družinskih razmer. Minerič je bil po poklicu rudar, zapušča ženo in tri otroke. -—o-
KRIŽEM SVETA.
—	Washington, D. C. — Predsednik Cooliclge je imenoval med počitnicam II. Theodore Tate iz Tennessee zveznim zakladničarskim tajnikom.
—	Omaha, Neb. — Walker Suchart. star 17 let je med prepirom umoril svojo ljubico sedemnajstletno Alice Brai-nerd, nakar je še sebi končal življenje.
—	Aurora, 111. — Ogenj je izbruhnil v hlevu na "Exposition Park", kjer imajo dirke; trije konji so zgoreli, ostale so rešili.
—	Kearney. N. J. — Pri Da Pont Viscoloid kompaniji je eksplodirala neka kislina; dva delavca sta prišla ob življenje, večje število je bilo ranjenih.
—	Dunaj, Avstrija. — Šved-sko-ameriški "Match" trust je ponudil Ogrski posojilo za zemljiško reformo.
—	Bloomington, 111. — Jas. Churchill, farmar v Fairbury je z vozom peljal blago na West Maple postajo, vozil pa ni po pravi strani ceste. Nasproti privozi neki črnec, kateremu se farmar ni hotel u-makniti. Črnec potegne revolver in farmarja na mestu u-streli.
—- Pariz, Francija. — Poin-care je sprejel napeževega nuncija Maglioneja v daljši avdijenci. Poincare je poskusil pripraviti Vatikan do tega, da | bi zavzel stališče proti kleru v lAlzaciji, ki ga francoska 'javnost smatra za glavnega j 'ipsitelja avotnomističnega po-ikreta v Alzaciji. I — Cape Town, Južna Afri-|ka. — Osemnajsto obletnico j ustanovitve jugo-afriške Unije so slavili z demonstracijami; več oseb je bilo ubitih in ranjenih.
NOBILEJA NE MOREJO NAJTI.
Polarni zrakoplov še vedno iščejo. — Ledolomilec od-plul proti severu. - Rusi tudi pomagajo.
-O-
Kings Bay, Spitzbergen. —
V soboto zjutraj je odplul parnik, ki lomi led, Braganza, proti severu, v nadi, da najde pogrešani zrakoplov Italia, na katerem je osemnajst mož po^ sadke s poveljnikom generalom Umberto Nobile. Braganza je najboljši ledolomilec na Norveškem. Vreme je bilo u-godno ko so odpluli in upajo, da ne bodo imeli preveč zaprek.
Kopenhagen, Dansko. —
! Royal Danish Greenlandian 'kompanija ie določila dva i parnika, nosilca letal, ki sta od plula proti severu ob vzhodni greenlandski obali, kjer iščeta pogrešani zrakoplov.
Moskva, Rusija. — Iz Arch-angela je odšla sovjetska eks-pedicija proti Admirality polotoku. ki bo preiskala pokrajino severno od Nove Zemlje. -o-
STRUP NAMESTO SLAŠČIC.
Aurora, 111. — Edward Gar-lock, star o leta, je med igranjem našel male hlebčke, misleč da je "candy", je dal v lista in pogoltnil, kmalu nato pa izdihnil, kajti jedel je strup. — V Chicagu si je 20 letna Dorothy Richards, 3541 Wood-lawn avenue s strupom končala življenje. Pred smrtjo ni hotela povedati vzroka samo-umora.
maja, ob 7. zvečer težka nesreča. ki je zahtevala življenje 25letnega tesarja Vinka Iies-rnana. nečaka radovljiškega župana. Resman se je peljal s kolesom z dela iz Bohinjske Bele domov na Gorico. Xa klancu blizu Bleda je na ovinku srečal avtobus, ki je vozil s postaje Lesce na Bled. in se zadel vanj z vso silo. tako, tla je z glavo razbil na avtomobilu šipo ter si pri tem zdrobil čelo. Naložili so ga na avto in odpeljali v Radovljico k zdravniku, toda med vožnjo je Resman umrl. Pokopali so ga v Mošnjah. Pokojni Resman je bil vrl mladenič in je njegova nesreča vzbudila v radovljiški okolici splošno sočutje.
-o-
Krvav spopad na bolgarski meji.
Xa bolgarski meji se je dogodil krvav spopad. Obmejni stražnik Radovan Radovanovič je blizu stražnice Hajduk W i-ko pri Klisuri v okraju Rosil.j-jgrad opazil dva oborožena b .■;-Igarska vojaka, ki sta se l■ 1 iž.rt-!,■•.. vsak puško v roki. meji. Ko sta bila že kakih 500 metrov na jugoslovanskem ozemlju, je Radovanovič ustrelil in zadt.. enega Bolgara, ki je padel na tla. Drugi Bolgar je pričel stre-li»ti in je lahko rani! Radova-noviča, nato pa je odvrgel puško in pobegnil. Pri padlem Bolgaru so našli pet bomb in sto patron.
-o-
POŽAR V RUDNIKU; ENA OSEBA MRTVA.
Iron Mountain, Mich. — V Ar agon rudniku, katerega la-stuje United Steel korporacija, je nastal požar, ena oseba je bila zadušena od dima, ostali delavci so se le s težavo rešili na varno.
POMANJKANJE PŠENICE V RUSIJI.
Moskva, Rusija. — V sovjetski Rusiji se čuti veliko pomanjkanje pšenice. Glede na to je vlada izdala ukaz, da morajo pekarije prodajati le črni kruh. Pšenične moke sploh ni več za dobiti.
i-o-
— London, Anglija. — V Angliji prodajajo mesta. Te dni so prodali na dražbi malo mestece Amersham.
Nesreča.
Horjak Jože, upokojeni rudniški poduradnik, je šel s sv. Planine domov. Med pot jo mu je spodrsnilo in si je izpahnil nogo. Celo noč je ležal na prostem in klical na pomoč. Šele drugo jutro so ga dobri ljudje spravili domov.
-o-
Otrok se ponesrečil s sekiro.
Franc Krošelj, 4Ietni sin železničarja v Brezini pri Brežicah, se je igral s sekiro in sicer tako nerodno, da si je odseka! kazalec na levi roki.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pojylj^tev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite nase banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din__________$ 9.35
1,000 Din_______18.40
2,50(J Din___45.75
5.000 Din________91.00
10,000 Din____________181.00
100 Lir ............................S 6.0()
200 Lir______________11.50
500 Lir_____________27.75
1000 Lir_____________ 54.50
Pri večjih svotah poseben popast.
Poštnina je v teh cenah že vraČo-nana.
Zaradi nestalnosti ceji je nemogoča vnaprej cene določevati. Me rodijo« ao cena dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti tO pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Pisma In po&Djke naslovite na;
ZAKRAJSEK & ČESARK, 435 W. 42nd ST- NEW YORK. M, M
AMERIKAN3KI SLOVENEC
Torek, 5. junija 1028.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING
CO.
Naslov uredništva in nprave. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
Za celo leto______________$5.00
Za pol leta________2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ________________$6.00
Za pol leta____________3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ___________________$5.00
For half a year_____________2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year________________$6.00
For half a year__________________3.00
POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Bolgarija.
in države. Politika je začela mešati, predvsem se je dvignila stara Avstrija, njeno vlogo pozna vsak razumen Slovan, z njo je nastopila Nemčija, ki je v tedanjih časih po svojem "železnem kanclerju", Bismarcku, igrala na kontinentu v politiki prvo vlogo; Anglež se je spomnil, da mu je vsak Slovan nevaren, in je na škodo Slovana priskočil Turku na pomoč. Posledica vseh teh varuških homatij je bila, da so Bolgari prišli iz dežja pod kap in dobili tuje "varuhe" v obliki tujih knezov in carjev. Kam je vse to Bolgarijo privedlo, je vsakemu dobro znano. Danes obhajajo letnico osvobojenja — osamljeni.
Ampak tudi notranjih razmer se ne sme izgubiti izpred oči. Za pravo osvobojenje je treba nekaj več, ne samole nekaj zunanjega. Narod mora imeti notranje sile, ki se svobode oprimejo in jo morajo tudi držati. Teh notranjih sil Bolgari nimajo, vsaj ne v zadostni meri. Pozabiti ne smemo, da so Bolgari Slovani le bolj na zunaj. Bolgarsko narodno jedro ni slovansko, ker Bolgari so prevzeli slovanski jezik, se zmešali s slovanskimi elementi, a narodno so bili mongolskega po-kolenja. Tak naroden element se ne zatre tako lahko. Bolgari so zelo priden, delaven, trezen narod, to so ostanki mongolskega značaja. Odločilno pa je pri kakem osvobojenju narodno mišljenje. Ker so danes Bolgari kolikor toliko Slovani, se more govoriti le o slovanskem mišljenju. Pri tem pa je zapreka radi mongolskega značaja. Med svetovno vojno, ko so Bolgari tako daleč zašli, ni igrala vloge edinole politika. Dobro se spominjam, kako so posebno Mažari udarjali na — mongolsko struno, in na bolgarski strani ni manjkalo odmeva, i Morda je iskati ravno v tem razlog, da so se odločili za povsem protislovansko stališče v veliki borbi, in vse zaigrali.
Kvarljivi zunanji vpliv je zdaj precej poneha!, tucli notranje narodno mišljenje se obrača bolj in bolj zopet na slovansko stran, vzgoja bo storila svoje, Bolgari bodo polagoma zopet stopili v krog slovanskih bratov.
Nekaj časa pred letom 1912 je Bolgarija stopila v ospredje slovanskega gibanja ne samo na Balkanu, temveč skoroda splošnega slovanskega gibanja. Zdelo se je, da so tla v Bolgariji ugodna, ni zaprek, kakršna so se pojavila povsod drugje vsled neugodnega političnega stanja drugih Slovanov, ir. Srbija, kot koliko toliko svobodno država, je šla roko v roki z Bolgarijo celo na političnem polju. Naknadno se je pa pokazalo, da je bil pokret le slučajen, in še ni bilo onih pogojev, ki bi mu mogle dati trajnega uspeha. Dogodki po balkanski vojni so celo pokazali, da se je gibanje za slovansko idejo iz-premenilo v nasprotno stran in zadobilo neko protislovansko smer. Razlog za ta pojav moramo iskati v razmerah, tako na narodni bolgarski strani, kakor pred vsem tudi v političnih odnošajih v Bolgariji sami in izven Bolgarije.
Bolgari so nekaj časa uživali narodno svobodo. Seve so bile razmere teda j povsem od modernih drugačne, in se teaa-nja svoboda ne more primerjati s kako moderno svobodo. Biio je nekaj na zunaj, kraljestvo, država, neki zunanji sijaj, a v tedanjih časih o pravi notranji svobodi kakega naroda niti govora ni bilo. Svoboda je pač le zunanja, in takoj razpade, a ko se pojavi kaka večja nevarnost. Tudi bolgarska svoboda je izginila, ko so se pojavili mongolski Turkomani na balkanskem poluotoku. Brat je radi zasebnih ambicij stopil v službo tujca in se obrnil proti lastnemu bratu, dokler tujec ni zasužnjil oba. Tako je bilo vsepovsod na Balkanu, ne samole med Bolgari. Zasužnjen narod pa začne gniti pri korenini, in le redkokdaj ima v sebi moč, da se suženjstva otrese. Pomoč za osvobojenje mora priti od zunaj, kar je sicer na sebi dobro, a ima za pravo narodno osvobojenje velike hibe in nosi v sebi gotove zapreke.
Turško za su ž en je balkanskih Slovanov je trajalo nad 500 let, strahovita doba. Zgodovina je priča o ti strahovitosti. in ie močan slovanski živelj jo je mogel koliko toliko prestati, da ni popolnoma izginil. Izgube pa se ne morejo tako lahko in tako hitro nadomestiti, in do prave svobode v modernem pomenu besede je še dolga pot. To je treba imeti pred očmi, a ko se hote/ prav presoditi razmere, in noče kdo zaiti v kake neplodne iluzije.
Tudi Bolgarom je prišlo osvobojenje od zunaj. Letos obhaja Bolgarija petdesetletnico osvobojenja. Dne 3. sušca 1. 187S je bil podpisan v San Stefano znani mir med Turčijo in Rusijo, in to je bil začetek bolgarskega osvobojenja. Kako malo pa so Bolgari resnično osvobojeni še po 50 letih, kaže dejstvo, da obhajajo ..o osvobojenje precej osamljeni, in se di ngi slovanski svet dosti ne zmeni za tak važen dogodek. Zopet moramo poudariti, da so temu pač razmere krive, in preko težavnih razmer se ne more iti, dasi bi bila volja še tako goreča. Le čas more razmere predrugačiti. Vsekako pa je koristno, da se razmere skuša spoznati in jih prav presoditi, ker je delo za bodočnost s tem olajšano, in dana delu tudi prava smer.
Vzemimo in presojajmo najprej neugodne zunanje razmere bolgarskega osvobojenja. Začetek je bil storjen, pomoč ju prišla od Rusije. Ampak prehod iz stanja narodnega in političnega suženjstva do svobode se ne more izvršiti v teku nekaj let. Bolgarom je pred vsem manjkalo lastne inteligence. Narod mora imeti voditelje, teh pa hi mogoče pobrati na potu. Rusi so prevzeli Bolgare v zaščito, pa nikakor ni bilo to Bolgarom v prid, kakor pač umevno, ampak potrebno je bilo. Ko se je Bolgarija začela dvigati, so postali pozorni drugi narodi
30 letni jubilej škofa dr. Jegliča.
PISMO JZ STARE DOMOVINE.
Jesenice, Gorenjsko.
Čitam redno list Amer. Slovenec in težko mi je pri srcu, ko si mislim, koliko tisočev naših rojakov — bratov in sester, je moralo zapustiti rodno grudo in se podati v tujino za kruhom. Pri tem mi prihaja na misel, kako težka je us«da slov. sinov in hčera, ker nas potiska iz kraja v kraj za zaslužkom.
Trg Jesenice je industrijski center kovinskih delavcev, ki leži, odkar smo se ločili od naše mačohe, Avstrije, tik ob meji nemške Avstrije na eni strani, na drugi pa v bližini našega velikana Triglava, kjer meji na fašistično Italijo.
V tovarni K.J.D. (Kranjska Industrijska Družba) na Jesenicah je zaposlenih nad 1000 delavcev. Dela se osem ur na dan, zaslužek je pa tako bera-ški. da je sramota. Oče, ki ima ženo in kopico otrok, zasluži mesečno — reci in piši — 1000 dinarjev, ali 200 dinarjev tedensko, če pa vzamemo dnevno, pa pride le po 3-5 dinarjev. S tem mora družina izhajati. Komaj, da je za najpotrebnejšo hrano in stanovanje, za obleko ne ostane ničesar. Tako vidite, bratje onstran oceana, se godi nam tukaj. Pa vse bi še bilo, če ne bi delavstvo v svojem obupu iskalo tolažbe v alkoholu. Vse pivnice so polne4 ljudi, ki pijejo alkoholne pijače — očetje, katerih otroci doma jokajo od gladu, zapravljajo težko zaslužene novce v krčmah. Tako se godi nam tukaj in čakamo na boljše čase.
Pozdrav vsem rojakom!
J. Pančur.
ŠTORKLJA V JOLIETU.
Joliet, 111.
Pri družini Rafael in Stella Težak, 202 Rosse St., so 16. maja dobiii obisk štorklje, ki jim je pustila zdravo hčerko v spomin. To je prvi blagoslov pri družini. Čestitamo!
Z delom gre bolj počasi, le zidarskega dela je dovolj, ker v našem mestu gradijo velike palače, hotele, gledališča in garaže. Poročevalec. -o-
KNJIŽEVNOST.
Izšla je junijska številka Ave Marije s tako-le vsebino:
Odlomki iz zgodovine slov. naselbin v Ameriki (III). — Govor o kolektah. — Nenavadno izdajstvo (zgod. dogodek).
—	Visoko so božja nebesa (pesem). — Preko Atlantika življenja. — Ave Marija! (pesem). — Ob srebrnem studencu (povest). — Naši mladini.
—	Ptička (pesem). — Bela lilija (pesem). — Odmevi z, grička Assisi.— Kukavica (po-^ vest). — Hrepenenje (pesem).
—	Križ ali revolver? — Na vrtu (pesem). — Mojzesa imajo in preroke (sonet). — Obisk pri vzhodnih patriarhih. — Ob desetletnici angleške vlade v Palestini. — Glasovi o^ Marije Pomagaj.
Ave Marijo toplo priporočamo vsem čitateljem. Naj ne bo katoliške hiše med ameriškimi Slovenci, ki bi ne žrtvovala majhne svote v podporo Ave Marije, ki je nabožno-poučni mesečnik. Ave Maria poglablja v srcih vernih Slovencev smisel za resnico in lepo življenje.
Ave Maria stane letno $3.00 in se naroča pri Upravi, Box 44.3, Lemont, III.
iPinilllllllllllllillli'ili^il'iilllM
--—
* PODLISTEK *
i
tlf'lllllili^li jii ■ III illi ilil^Jli Ixlt Llfl^illllll illllil'iili'ljllillli^lllUJiuLLL^JJJu^ Štefan Lazar:
TITANA.
Roman.
Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc.
I.
Oči, ki so ličile mandeljnuV je uprl v o-pazovalno cev in je z mrko pozornostjo o-pazoval učinek. Oči so mu bile mrzle in nepremične ko kos ledu. Sedaj se je brezbrižno premaknil in je na kos papirja zabeležil neko formulo. Potem je odložil opazovalno cev in je srepo gledal pred se. Stal je za mizo, kakor kak kip.
—	Mutsuhito Dsain, o čem razmišljate? — je vprašal Overton, drugi pomočnik. — Ali se vam ni posrečilo?
—	Pač, — se je stresel Japonec. — Le
na to sem mislil, kako vse cvete sedaj v moji domovini . . .
Nekak žalosten smehljaj mu je preletel brezkrvni, rumeni obraz, pogled se mu je utrnjeno izgubil v daljavi; iz tovarniških dimnikov se je po nebesnem oboku valil proti solnčnemu vzhodu umazan dirt.
—	V tem času mora biti tam zelo lepo,— je rekel Overton. — Toda Bog ve, mene
.tudi najlepša slika le za trenutek prevzame. Saj je vendar tako naravno, kar je lepo. Kaka znanstvena formula ali kaka resnična skrivnost me bolj zanima . . .
Mutsuhito Dsain je vzdihnil.
—	Cvet je najčudovitejša formula in
najveličastnejša kemična skrivnost, katero f *
le oni reši, ki išče ključ rešitve v samem sebi. Jaz ljubim cvetlico. Cvet je skrivnost stvarstva. Ljubim naravo. Ker vem, da ?em ključ narave jaz: misleči človek . . .
Overton se je dvignil. Eleganten posvet-njak je bil tudi v belem delavnem jopiču, ko se je počasi sprehajal po velikanski delavnici. Japonec je z mrzlim pogledom
spremljal lepoličnega, širokoplečatega mladeniča; Overton je bil podoba popolnega ameriškega bogataša.
—	In tudi narava ne izvrši nižjega dela, ko ustvari cvet, kakor mi, ko prikličemo iz dna preiskovalnih cevk neznano formulo.
—	Seveda, — se je veselo smejal Overton, — saj tudi zemlja ni nič drugega ko velikanska preiskovajna cev, v kateri se odigrajo isti velikanski učinki, ki jih v pomanjšani obliki opazujem v opazovalni cevi. . .
—	Tako je, — je uslužno prikimal Japonec. — Kako daleč ste prišli s poizkusi?
Overtonov obraz se je zmračil.
—	Na začetku začetka sem še. Raztez-nost plinov . . . Neumna resnica. Ali se mi posreči uresničiti, da bi se plini v valoviti črti širili naprej. Tako, kakor jaz hočem...
—	Nemogoče.
—	Le ene misli je treba? vzplamtečega bliska in sem na pra^u skrivnosti. Samo ene misli in čutim, da zrušim eno velikansko zakonitost sveta — življenja. Plini, ki
se bodo dali voditi! Ko se nevidna plinska molekula ne bode mogla ločiti druga ocl druge, ker jih bo moja volja skupaj držala. Kaj rečete k temu, Mutsuhito Dsain?
Japonec se je nasmehnil.
—	In zakaj hočete vkovati v verige plinska telesa? — je vprašal potem resno. — Naravi ni mogoče delati sile. Zakaj hočete zrušiti nauk o razsežnosti plinov? Kak znanstven pomen ima to?
Pogledala sta se.
.— £a človeško bodočnost delam — je z visokega odgovoril Overton.
—	Jaz tudi.
—	Toda tudi drugi smotri mi migljajo pred očmi . . .
Japonec se je naslonil na mizo.
—	Vojska? — je vprašal tiho.
—	To, — j.e prikimal Overton.
Mutsuhito Dsainovo oko je vzplamtelo.
Punčica sp je raztegnila, potem zopet skrčila in izraz je otopel, le samo na zbočenih ustih je zaigral neki fini, zaničljiv smehljaj.
—	Vojska je mati bolesti in muk, mir pa . . .
—	... priprava za drugo vojsko, — ga je prekinil Amcrikanec'. Zvezda Združenih držav se dviga in . . .
—	Japonski se smeje bodočnost. — j • mirno pripomnil Mutsuhito Dsain.
Overton se je vznemiril, vendar pa se je premagoval.
—	K. Ao mislite? — se je ozrl na tovariša.
Japonec se je nagnil nekoliko naprej in je na prsih prekrižal roke.
—	Anglija je ostarela, toda svetov o gospodstvo ima še v rokah. Latinski narodi so nazadovali, slovanstvo se je izživelo, germanski militarizem je oslabel. Kdo je na vrsti? Amerika ali Japonska. Toda tudi ljudstvo Amerike spada k beli rasi in mešanica ljudstev v sebi nosi one razkrajajoče klike, ki bi semlele velike narode na po-zorišču svetovne zgodovine . . .
—	In Japonska?
(Dalje prih.)
Sv. oče je poslal po svojem državnem tajniku ljubljanskemu škofu sledečo brzojavko: Tebi, ki te dni dovršuješ 30. leto škofovskega delovanja, sv. oče radi tega srečnega dogodka čestita, prosi Boga, naj Tvojemu pastirskemu delovanju doda še novih zaslug in ti v znak očetovske ljubezni prav iz srca podeli apostolski blagoslov. — Kard. Gasparri.
Dan Gospodovega vneboho-da — 17. maj — je bil v Ljubljani ves v znamenju proslavo 30 letnega jubileja vladikova-nja našega škofa dr. A. Bona-venture Jegliča. Slovenski narod je ta dan po svojih političnih in kulturnih zastopnikih enodušno dal izraza svojemu ponosu, da ima takega nadpa-stirja, svojemu veselju, da mu je Bog dal učakati tako redko slavlje, svojemu zadoščenju, ko je zastopnik kralja, celokupne vlade in ministra za vere posebič pripel slavljencu na 1 prsi visoko odlikovanje, kakor ga dobe v naši državi kot priznanje od vladarja in dinastije možje, ki so si stekli pose')-j no velike zasluge za državo in > narod. Tako je resnično delo,j nesebično požrtvovalno živijo-1 nje v službi naroda in neoma-i deževan idealizem, ki so ga I zloba, zavist in sovraštva j majhnih ljudi toliko oklevetalil in oblatiti skušali, dobilo za-j služeno priznanje od samega j vladarja, a množice ob službi' božji in večerni akademiji so' dokazale, kako neminljiv spomenik si je dr. A. Bonaventura Jeglič postavil tudi v srcu slovenskega ljudstva!
Slovesna por.tifikalna maša. ki jo je jubilant dr. A. B. -Jeglič opravil v blestečem, z izredno izvirnostjo zamišljenem, prekrasnem jubilejnem orna-tu, je pokazala izredno čilost in prožno moč slavljenca, tako da je bilo veliko prisotnih n. pr. čudno iznenadenih nad njegovim krepkim, po vsem božjem hramu se jasno razlegajo-čim petjem. Poveličeval je daritev zbor škofov in prelatov, ki je kakor pester venec obdajal oltar in pontifikanta.
Slovesnosti ni v najmanjši meri do neskaljenega harmoničnega veličastnega učinka pripomogel stolni zbor, čigar vodja Premrl je za to priliko j (izbral Perosijevo pontifikalno mašo v d-molu, polno sladke! melodije, vso prepleteno z jas-' nim kontrapunktom. Posebno j pozornost so vzbujali izraziti; konci v fugirani velikonočni aleluji. Nič manj ali pa še bolj slovesno so učinkovale skladbe slovenskih skladateljev Foersterjev, iz živahnega kon-trapunkta se razpredujoči gradual, Premrlov v višavo kipeči z lahno, jasno sinjino ves prepojeni ofertorij in nazadnje obširni, harmonično v živahnih barvah, melodično in kontra-punktično v nepričakovanih nasprotjih se izživljajoči Ivi-movčev "Tebe Boga hvalimo."
Iz kratka: vsa slavnost v cerkvi je bila na izredni umetniški višini: naj že gledamo na
sijajno arhitekturo ali njej docela enakovredno slikarstvo, izbrano govorništvo, zgledno, vzorno paramentiko in — last not least — blestečo glasbo.
Po pontifikalni službi božji se je vršila poklonitev in če-Sv. očeta papeža, zastopnika Sv. očeta papeža, zastopnija Nj. Vel. kralja, vlade in ministra za vere, predstavnikov; cerkvenih, posvetnih in vojaških oblasti, brez števila nabožnih, stanovskih in prosvetni-1 društev ter posameznikov slavljencu v sprejemnem salonu škofijskega dvora.
Po pontifikalni službi božji se je vršila poklonitev in i -stitke zastopnika Sv. O a papeža, apostolskega nunc'i: J zastopnika Nj. Vel. kralja, vla-j de in ministrstva za vere, veli-j kega župana ljubljanske oMa-! sti, žuoana mesta Ljubljane,! generala poveljnika divizije, predstavnikov škofijske duhovščine. redov, ter ostalih posvetnih oblasti, brez števila nabožnih, stanovskih in prosv. ' -nih društev ter posamezni' ki so slavljencu izrazila čr.v-j stva radosti nad redkim slav-I Ijem plodonosnega dela ju' i-1 lantovega za cerkev, državo in i narod.
Okoli 1. ure se ie začela pol-I niti lepa baročna slavnost. a j dvorana škofijskega dvore . samih najodličnejših g-s-j predstavnikov cerkven'' [svetnih oblasti in prijatr'.■ j ubilanta.
Prvi je pozdravil s:.m j lar drage goste, slavil s- !.-vladajočega paneža Pija X . ki s toliko modrostjo vod' kev, ter dal navdušenec ." z a č u vst v u gl oboke 1 i u b e ž n i vdanosti slovenskega Ijud :v d o vladarja kralja AL1- s > dr:-. I. Na pozdrav papeža ■ odgovoril apostolski nune' -mons. Pelegrinetti v lepi slovenščini. p! oslavljajos v>!i -zaslutr«? škofa cb\ A. P. T ■ li za Cerkev, za b po k-toliške živi ion je ter kulturno in vrav-s*veno povzdigo slov'-nske*-' narod a.
Nato se je dvignil za t i' ministra za vero, sekcij.--:• i načelnik dr. Čičič, ki je najprej slavil veliko slovensko src. slavljenca, kojega zasluge b • do za večno zapisane v z.;odo-j vini slovenskega naroda in j mlade Jugoslavije. Potem , je sledil nepričakovan dogo-j dok. Di. Cičič je nadaljeval: j "V imenu Nj. Vel. kralja j leksandra, celokupne vlade 's ministra za vere sem poobla čen izreči visokemu jubilantu priznanje za njegove veliko zasluge za državo in narod ter izročam od Nj. Vel. kralja jubilantu za njegovo veliko delo ob tem jubileju voklonjen red Karad jordjeve zv c'e IV. razreda, red, ki ga pod -ljuje dinastija samo možem, ki so si stekli izredne zasluge za narod in državo." — Tem besedam je sledilo navdušeno radostno vzklikanje in ploskanje. nakar je predstavnik vlade škofu, ki je bil do solz gi-(Dalje na 3. strani.)

Čitamo: Za Bolgare, prizadete po potresu smo prt i eii znesek 10,000 Din. — Drugo poročilo: Za po potresu pr!zadete Bolgare prejeli 2~,712 Din. Prosimo uljudno še nadaljnjih darov! — Lepo tako in človekoljubno? da se Jugoslavija zavzema za '.rate i:., svojih meja. — Čitamo pa a-di: V Hercegovini si je X. X. vzel življenje; vzi )k umora: beda. — Pa tudi: Velika lakota v Hercegovini s delih Dalmacije. Ljudje !: X umirajo. — Nikjer a ne či.a-mo, da bi se za te nesreč s e: :» ! nabiralo v Jugoslaviji. — Mar I ti niso bral ie?
I	> -
1
[ tel j: "Temu lumpu in falotu pi-
jšoš ti: Spoštovani gospod?"_
t"Kako pa naj mu pii — . ,., . ■' j-/,} • "
i— iVloz: '"ao. 'c
iti pa ne hupi s. '." - i : '
1 ko! In ti hočeš biti ^ X> i
jnačelnik Olepševalnega di u-■ štva? !"
^ * ^
je sedel pri pisalni mizi i r delal. V sobo planeta sinčka Mir-
'ko in IV c> :. ;*>•:>*'• i , , ..... ! obrne ter zaiv :
!nočeta zooet.	. s n? rv-
tu." - "Lahko noč sva i pri
jšia voščit. ' pi :i ■ :.■■.-i j -j - , , , . d o uro. zo CfOOvO. t" i .- ..! :-
. • - ■ - -[ *
I Pon-.s.ečcra rvij;,--. —-I sosedov i:. ]■••■ ;«ijcv o ,:io
i tel je m. Na v. s, . ... ■ ;
zase. Vprašal
i i - - .. ■ tra s o s o«' ia. z -	is.c
iMihec, kaj m • na]	s imt di
J mi ne bo ire .
— "Alihec: "H a j	t ra" "
ko. Jutri z; it: i r.	:i. . .
jAhU- - j re " — Zv ; hec pa si jo	' ; »se'
ije drugo j ro A- s. j i Mihca. maj. }	:
Mihec, meni so j o: . č; ul : ' " svinjo." — Mihec: "Le •: !.<• !govori, pa ti bo vsa' do - v •• • ." j— Ahac i j : "Meni so v sniei ukradli svinjo." —	: s-
ko je prav. Če b-;. t:.ico jal pri svoji t rdi L vi, - s .' > a ■-ne prepričal . . "
Nekdo, ki se je pisal Jane:: Luknja, je bil .al: > len, da Sije podpisoval ■ . s č•*!■:o .X poleg te pa je s peresom s\->zi papir napravil luknjo.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Torek, 5. junija 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
TEDENSKI KOLEDAR.
10.	Nedelja — Sv. Marjeta.
11.	Pondeljek — Sv. Barnaba.
12.	Torek — Sv. Janez Fakund.
13.	Sreda — Sv. Anton Padovanski.
14.	Četrtek — Sv. Bazilij.
15.	Petek — Sv. Srce Jezusovo.
16.	Sobota — Sv. Janez Fr. K.
-o--
Rev. K. Z.:
DRUGA NEDELJA PO BINKOSTIH.
2. pobinkoitna: Prilika o veliki večerji. (Lk. 14, 16-24.)
Berilo je vzeto iz prvega pisma sv. Janeza, 3. poglavje, 13. do 13. vrste. Zgodbe stran 1110.
Glavni in osnovni nauk krščanstva je ljubezen, zato se imenuje vera ljubezni.
' ie prišel na svet, da obnovi one srčne sladke vezi, '".aterc je potrgal greh, namreč: vez ljubezni človeškega srca s svojim Bogom, — ljubezen do Boga, in vez srca s srcem —j : . dsebojna vez bratovske ljubezni. Dal nam je nazaj Boga a('1 očeta, zato pravi, da smo sprejeli posinovljenje božje. Dal nam je pa tudi sočloveka v brata.
Bog sam j 1 samo ljubezen in kdor ostane v ljubezni božji, je božji. Bo', ostane v njem in on v Bogu. Ta božja ljubezen pa vkl i j. ljubezen do bližnjega. Večna, neskončna in ne-k i. i-n i V ; -zon bo za naše srce večna blaženost v nebesih.
. ; . ljubezen že tukaj na zemlji začetek večnega \ H".'/ i .'i srce 'jrez ljubezni ima že tukaj začetek večne ni-' i v večnosti.
-	•; \ i. e ljubezni do Boga in do bližnjega ne pozna, da,
■.vraži. Zato sovraži tudi tiste, na katerih vidi sledove i-zni. Zato "predragi, ne čudite se, ako vas svet sovraži." "Ker ljubimo brate, smo preneseni iz poganskega sovra-'ti .	r.je. Kdor ;ie ljubi, ostane v smrti in je ubi-
jalec svojega brata-.''
Toda ta ljubezen ni prava, če se ne pokaže v dejanju, zla-i v :d;, sn; pripravljeni drug drugemu pomagati, ko smo n;-pa zapre .svoje srce pred njim, kako bo ljubezen božja prebivala v njem?"
Z.-.i cročič: moji." nas nagovarja danes veliki apostol ■i nI, "ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v •■■junju in resnici."
-	je vzet iz evangelija sv. Luke, 14. poglavje, 16.
2 . vrste. Zgodbe stran 3S9. >kupna miza, skupni obedi, ali ni v posamezni družini to r ne j se sredstvo skupne vezi ljubezni družine? Dan za >e zbira družinica zjutraj, opoldne in zvečer, trikrat na i v ... k skupnim obedom. Tu se srečava srce s srcem ■!•'■:■ a dan, tu srečava obraz z obrazom. Kaj čuda, da se i ca m om vodno ož je i i ožje sklepajo skupaj v eno sladko vez ljubezni med seboj. Otroci sedajo k mizi, katero sta jim ••»ditel.'a pripravila. Oče jim je zaslužil z žulji svojih rok. kavo naj otroci počasi ne spoznajo očetove ljubezni? Tu zaje-- jo bratje in ses-re iz iste sklede, jedo isti kruh, isti obed, istega očeta in delo iste matere. Kako naj se ta srca ne .v:ž -jo počasi z ozko ljubeznijo bratovske in sesterske ljubezni?
Ali ni naš božji Odrešenik poskrbel tudi za ljudi na zem-..a celo človeško družino skupno mizo, skupne obede? Da! Današnja nedelja je nedelja presv. Zakramenta. De. bi se te vezi ljubezni Človeškega srca s svojim Bogom t. »veka * človekom neprestano obnavljale, kakor se obnav-■ mi c'an v posamzeni družini, je "neki človek — Kri-
—	pripravil veliko večerjo," pogrnil veliko skupno mizo, ..in-ko mizo človeškega rodu. Dal je svoje lastno telo v hra-.1 svojo lastno kri v pijačo, katero pripravlja in tako skrbno
družinska mati sveta katoliška cerkev po vseh svojih cer-h po celem svetu in "jih veliko pgvabi".
• ; 1.. jili:ii miza po naših cerkvah kaj je drugega, ka-• n • miza vseh človeških src na zemlji. Človek naj je beske ;ečerje. te nebeške brane in ž njo naj je Ijube-Boga, katere; a vživa v tej hrani, naj je ljubezen do . t. ker se tukaj vsi zbiramo enako, da jemo od enega m in pijemo iz enega keliha. Tu ni razlike med revnim in : učenim in neukim, nizkim in visokim, poglavarjem in * 1 1 Možnim. Oba sta enaka. Oba jesta enaki in isti kruh. Oba istega samega Boga. Oba sta skupaj z istim Očetom, ■ meni era': in isti oče, kakor tebi, in ne pozna razlike med r:.. Obe. s e. mu samo ljubljena otroka; obema je pripravila ta obed ista skrbna dobra mati, sveta cerkev, ki zopet ne pozna razlike. In mi smo ji vsi samo njeni otroci.
O, kako vzvišena in velika naloga te skupne svetovne mize človeškega rodu — naše obhajilne mize. O, ko bi jo čl črve-' ska družina spoznala in se je posluževala.
"Veliko jih je povabil." Vse ljudi je povabil in jih še vain. Xrjireslano pošilja "svojega hlapca", svoje duhovnike "ob uri večerje, reči povabljenim, da naj pridejo, ker je že vse pripravljeno".
O, zato, ali ni kaznjivo, ce povabljeni zavračajo to povabilo in se izgovarjajo z raznimi izgovori, in nočejo priti?
<), i i ni zanje tudi velika škoda, ni za svet, ni za nas kristjane velika škoda, da se tako radi izgovarjamo in nočemo pogosto k tej večerji? Kateri otrok v družini se ogiblje skupnih obodov? Dooer ? Ne! Tisti, kateremu družina preseda, tisti, kateremu je srce omrzlo v ljubezni do očeta, do matere, do bratov in sestra.
.in ali ni žal jen je dobrega očeta, dobre matere, ako otrok prezira skupne družinske obede in išče drugod svoje mize?
O, zato razumimo veliki nauk današnje nedelje in današnjega svetega evangelija! Velik je! Velikanskega pomena je za našo časno pa tudi večno srečp.
Zato če hočemo, da bo rastla in se utrjevala v nas sladka Vez ljubezni do Boga, da bo rastla sladka vez bratovske ljubezni med nami, ne zamujajmo te skupne družinske mize človeškega rodu — sv. obhajila! Ne le enkrat na lettf, pogosto se shajajmo tukaj pri tej mizi in srca naša se bodo zopet ogrela v veliki in skrivnostni sladki vezi: ljubezni božji in do bližnjega. ^
j PLEN PROH. AGENTOV.
Birmingham, Ala. — Na tukajšnji železniški postaji so zvezni proh. agentje zaplenili tovorni voz, v katerem je bil ) 1700 kvortov finega kentukyj-skega "bourbon" žganja. Po-šiljatev je bila iz Kansas City, Mo.
čuvstva, ki nas navdajajo nocoj ob tej izložbi znamenj in imen iz kulturne zgodovine našega naroda.
Neovrgljiyo dejstvo je, da je temelj visoke kulture — vera. Naša doba preživlja v tem pogledu krizo. Boj krščanstvu, katoliškemu krščanstvu se že dolgo razlega tudi pri nas. — Mnogo jih je bilo v preteklih 30 letih in jih je" še danes, ki so pod vplivom protiverskih gesel. Treba je opozarjati večkrat na velikost odkritega sovražnika.
Poglejte našje versko življenje! V božjo čast se zadnjih 30 let dvigajo po slovenski domovini lepe naše cerkve. V naše visoke stolpe, ki so onemeli v grozi svetovne vojne, se je zopet vselil glas zvonov, ki nas vabi in kliče: Kvišjcu srca! In kdo je tisti, ki je že 30 let med nami z besedo in peresom učil verovati in nam sam daje vzgled žive vere?
Pa prišel je še odločilnejši trenutelf, ki enkrat zamujen, se ne povrne več. Bilo je, ko so se uprle oči našega zmučenega ; naroda proti jugu in so se ste-gale njegove roke bratu nasproti v združitev. Tedaj ste podpisali ustanovno listino našega združenja z brati Srbi in Hrvati in za Vami so jo podpisali tisoči in tisoči in je šlo navdušenje za svobodno, neodvisno, mogočno Jugoslavijo do zadnje gorske koče v naši domovini !
Zato Vam danes vsa ta zastopstva tu, vse te zastave in napisi kažejo sadove Vašega velikega 301etnega dela, zato ta nocojšnja izložba bojnih znamenj v svetem, nekrvavem boju za resnico in pravico v nas vseh vzbujajo zavest — zmage.
Bog živi vrlega viadiko! Navdušeno odobravanje vseh je bilo znak, da je bil govor res vseh navzočih izraz. Gospod jubilant se je sam dvignil in se za tolikšne pozdrave prijazno zahvaljeval.
Sledila je papeževa himna, znamenita po tem, da jo igrajo takrat, kadar se podaja v cerkev sam sv. oče. Občinstvo jo je poslušalo stoje.
Jedro vsega večera ter tudi najlepša točka akademije je brez dvoma bila poklonitev visokemu jubilantu. Gosp. akademik M. Stare, naš priznan deklamator, je s toplim občutjem deklamiral za to priliko od i,dr. I. Preglja zloženo pesem: . PrevzviŠenemu gospodu, gospodu škofu dr. Antonu Bona-venturi Jegliču ob tridesetletnici njegovega viadiko vanja v
Ljubljani. Poglejmo naše zvezde, kako
kviško gredo, poglejmo,odkod naši veliki možje rasto! Iz naše zemlje ženo, brez širokih meja, in še iz neusahle vere v Boga. Skrb jim zibel poganja s trdo roko,
pogrinja za spanec, a postilja trdo.
In kadar se v veliki svet je utrgal iz gnezda rodnega ptič: "Sin, moli in delaj!" v pozdrav
in slovo in drugega nič. Takole, glejte, naše zvezde
kvišku gredo, takole, glejte, naši veliki možje rasto . . .
-o-
Zvest sluga.
Poročnik je naročil slugi: "Prinesi mi vina, da se napijem do smrti!"
Sluga Janez je postal in rekel: "Dovolite mi gospod poročnik, da smem z vami umirati!"
OBLETNICA SMRTI.
Tri leta je že poteklo, odkar si nas zapustil in se preselil v večnost ljubi soprog in očete
JOŽEF BUCHER.
Po Tebi žalujemo in se Te spominjamo v molitvah doma in pri svetih mašah. Preselil si se o. junija 1925 v boljšo domovino, kamer pridemo za Teboj, ko bo božja volja. Blagi soprog in oče, lahka naj Ti bo zemlja!
Žalujoča soproga Ana Bu-chfer in otroci.
Joliet, 111. 29. maja 1928.
LETA SLUŽBE
S par dolarji stroškov lahko prevozite
še na tisoče milj v svojem starem avtomobilu.
MODEL T Ford je še vedno dobra kara. Dvajset let je zavzemala prvo mesto v motorni industriji ter se je danes poslužuje več ljudi kot kateregakoli avtomobila. Več kot osem milijonov Model T Fordov je v aktivni službi po mestih, kakortudi na deželi. Dosti med njimi bi se jih lahko vezilo še dve, tri do pet let z jako malimi vzdrževalnimi stroški.
Stroški Mcael T delov in potrebno delo je izredno ceneno vsled ustanovljenega Fordovega načina.
Novi fenderji stanejo naprimer od $3.SO do $5, dočim stane delo od $1 do $2.50. Z malimi stroški za materiial se zamore uravnati motor in nadomestiti komutator. Krtača in vibrarne igle stanejo samo $1. Snov za zavoro se nadomesti in zasilno zavorCTsp izenači z $1.25 stroški za delo. $4 do $5 je treba plačati za obnovo prednje osi, uravnavo v z. metov in vzmetnih delov ter za uravnavo, ustaljenje in ureditev keles.
Delo za obnovo povprečne osi stane od $5.75 do $7. — Iz-brušenje obratov in odstranitev karbona se da napraviti za $3 do $4.
Skupina štirih novih pistonov stane samo $7. Če plačate $20 do $25 za delo, imate lahko ves motor in transmisijo prenovljeno. Deli posebej.
Vse te cene so seveda približne, kajti stroški za potreben materijal so odvisni od stanja, v katerem se kara nahaja. Kljub temu je pa iz tega razvidno, s kako malimi stroški je mogoče Model T Ford popraviti, da bo sposoben za najdaljne tisoče milj.
V»Ied tega pojdite k bližnjemu prodajalcu Fordov in mu recite, naj vam izračuna, koliko bi stala preobnava vašega model T Forda. On vam bo vnaprej natančno povedmi, (toliko vas bp stalo vse delo.
ford Motor Company
i
•Detroit, Michigan
Tvoj nedeljski tovariš.
Phone: CANAL 5903
JOSEPH PAVLAK
PRVI JUGOSLOVANSKI POGg£BNJ& V CHICAGO
1814 South Throop Street	Qji^go, lUsnpfcr
8e priporoča Slovencem ob last? p&pthpv. — Mrtvašnica na
r&polago. ~ AntombbiK za vsfe tftftajSTlcakor lenitovan*, trst« • in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan.
30LET. JUBILEJ DR.JEGLIČA
(Nadaljevanje ž 2. strani.) njen, pripel visoki red. In vsi začutili da je s škofom odlikovan ves slovenski narod! Škot' se je s tresočim glasom zahvalil kralju, izjavil, da takega odlikovanja nikoli ni pričakoval in končal z navdušeno sprejetimi besedami: "Dal Bog, da bi mogel še kaj storiti za državo!"
Večerna akademija v Unionu.
Velika Unionska dvorana je že nekaj kratov na svoj* način izpričala, s kom čuti Ljubljana koga spoštuje, ceni, ljubi. Takisto je izpričala tudi omenjeni večer, kako ceni, kako spoštuje, kako ljubi Ljubljana svojega očeta, svojega velikega sina in duhovna škofa, ki je 30 let njen in našega naroda duhovni pastir. Vselej, kadar slavi in časti Ljubljana , svoje sinove, svoje može, svoje j delavce, svoje graditelje kul-jture, gospodarstva in socialne-I ga kotička veliko unionsko dvorano .Tako jo je napolnila tudi v nedeljo večer do poslednjega razpoložljivega prostora. Večina sedežev je bilo oddanih že v predprodaji, ves balkon in prednji del parterja pa je bil rezerviran za povabljene goste in zastopnike najrazličnejših centralnih organizacij.
Dvorana, okusno ozaljšana z lavorovimi venci, okrašena s trakovi papežkih, državnih, narodnih in mestnih barv. Balkon sam spremenjen v prijeten vrt, zasajen s cvetličnimi grmi, med njimi pa vise vo-kvirjeni rdeči napisi zastopstev. Tam zadaj pod galerijo pa govori v velikih rdečih črkah geslo iz tistih dni, ko je bil veliki vladika zasedel svojo stolico, ko je bil dejal, da mu bo vodilo in cilj in pot in mu je bilo res: "Pridi k nam Tvoje' kraljestvo po Mariji!" Nasproti njem, tam nad odrom pa kratek pozdrav in nemo sporočilo: "1898 —AVE — 1928". In na odru samem v polkrogu 25 zastav; vseh ljubljanskih central in društev, pa še nekaj iz okolice. Trdimo: tako preprosto lepo in praznično domače, obenem pa s toliko skrbjo okrašene dvorane nismo še videli!
V dvorani morje obrazov, znanih posvetnih, mnogo duhovnih. Spredaj ob steni pol stotine semeniščnikov v prednjih vrstah parterja množina duhovščine, višje in nižje, — takšna je bila dvorana, ko j3 točno ob osmih prišel gospod jubilant s svojim odličnim spremstvom.
Po 10 parov Orlov in Orlic v kroju je stoje napravilo špalir, ter nato obsedelo na svojih mestih, tvorec tako izredno slikovito podobo častne straže svojemu velikemu prijatelju in ljubitelju.
In bil je pozdravljen knez, kakor ni pozdravljen vsak. .! Dvorana je vzhicena ploskala in vzklikala ob prihodu visokega gosta in posetnika. Obenem z gospodom jubilantom so prispeli na akademijo: papežev nuncij v Belgradu, mon-signor Hermegild Pelegrinetti. zagrebški nadškof dr. Bauer, križevski škof dr. Njarady, škof krški dr. Srebrnič, zastopani pa so bili tudi drugi odlični zastopniki civilnih in vojaških oblasti, ter zastopnika ministrstva ver in notranjih del.
Nato je imel slavnostni go-i vor na viadiko g. dr. Karel Capuder, prosvetni šef:
Prevzvišeni! Visoki gostje! Častita gospoda!
Dovolite, da poskusim izraziti misli, ki nam vstajajo in

v
IZ NEODKEŠENE DOMO-1 VINE. j
Izpremembe v tržaški škofiji.
0. g. M. Klun je instaliran za župnika v Vodipah. Župnik Piščanc Gabriel bo upravljal excurrendo Boršt in Ricmanje. Č. g. Theurschuh je imenovan za župnega upravitelja v Podgorju ter bo upravljal Klanec excurrendo. Č. g. Kraševec Al. bo upravljal excurr. Mune, župnik Leiler pa Razorico. Kakor se vidi, ni mogel tržaški škof na mesta, ki so jih morali zapustiti pregnani gg. Škoda, Knavs, Soklič in Podržaj, niti enega novega duhovnika; tako veliko pomanjkanje duhovščine je na Tržaškem v Istri. — C. g. Rovis Kazimir je imenovan za notarja tržaške kurije.
-o-
Črni oblaki na obzorju.
Te dni je tržaški prefekt dal zapleniti "Mali list" in še neki jdrugi hrvatski tednik. Splošno j se smatra ta nenadni ukrep kot napoved novega preganjanja slovanskega tiska na Primorskem, ki bo prav gotovo zahtevalo kako novo žrtev. Značilno je, da se izpadi proti časopisju ponavljajo periodično, in prav gotovo ni slučajno, da se poostri preganjanj p tiska in sploh slovanskega življa vselej, kadar so na dnevnem reclu
kaka pogajanja med Jugosla-, vijo in Italijo. To se je zgodilo' zadnjič pred pogajanji za podaljšanje prijateljske pogodbe, to se ponavlja danes, ko je isto vprašanje na dnevnem redu.
-o-
"Praznik dela."
Fašisti so odpravili praznovanje l.maja in prenesli "praznik dela" na dan 21. aprila, t.j. dan, ko se proslavlja ustanovitev Rima. Kakor je strogo prepovedano praznovanje 1. maj-jnika, tako je strogo zabranje-ino delo dne 21. aprila. Letos je bilo med delavstvom toliko več godrnjanja, ker je padel 21. april na soboto in niso mogli delavci dva dni zaporedoma nič delati. Tudi na deželi je v nekaterih krajih milica nagajala kmetom na polju in jih podila z dela. To se je dogajalo predvsem na Krasu. Tako so n. pr. v Kamnu fašisti podili kmete s polja in zgnali na zborovanje ter jim pridigali o fa-šistovskem sindikaiizmu. -o-
Iz Pred jame
je odšel v Jugoslavijo g. Ivan Uršič, zaposlen pri družbi "Sclabsa". Italijanskega državljanstva ni mogel dobiti, ker oblasti stremijo za tem, da iz-ženejo iz dežele vse jugoslo-venske državljane. Tako postopajo v času, ko sanjajo o sprejetju nettunskih konvencij

z jugoslovanske strani, na kar bi trumpma vdrli v Jugoslavijo in se tam udejstvovali poljubno na vseh pridobitnih poljih.
--o-
Ker je kradla rože na vojaš-kepi pokopališču ) j v Moši je bila obsojena v Go-, rici 21Jetna Arminija De Rossi na 3 mesece in 15 dni zapora.
-n-

"MWRIKANSIl) SCO V EN CCS
Torek, 5. junija 1928.

Džungla
—. ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus.
Mogoče je sicer bilo, da je ustrelil kateri mornarjev, toda — tudi Ine je imela samokres, sam ga ji je dal.	*	.. .
In njegovi od prebitega strahu otrpli živci so zadrhteli v novem strahu. Kaj če so Ino napadli mornarji —-! Ali pa divje živali —!
Ine v nevarnosti —!
Kaj si je njegov spremljevalec mislil, ko je slišal strel, tega ni mogel uganiti. Le to je opazil, da je brž izdatno pospešil korake in ga kmalu pustil daleč za seboj.
Skočil je za njim, opotekal se je ob koreninah, butal ob debla, neštetokrat je padel, nazadnje pa je obtičal sredi črne teme.
Ves obupan je zaklical na pomoč in na njegovo veliko tolažbo se je res kmalu spet pojavil neznani "divji mož" v temi pred njim.
Nekaj trenutkov ga je neznanec gledal kot bi ne vedel, kaj naj počne ž njim. Nato pa mu je mignil, naj se ga oklene krog vratu.
Clayton je ubogal in neznani mož je skočil s svojim težkim bremenom v veje.
Kar je sedaj doživljal Clayton, tega vse svoje dni ni mogel pozabiti.
Visoko gori skozi veje je hitel z njim neznanec, v vratolomnih višinah je šinil z enega drevesa na drugega, z nezmotljivo varnostjo je stopala njegova noga po zapletenih vrveh slaka, srbota in bršljana in Claytonu se je vrtelo v glavi, če je pogledal podse v temne globine džungelskih tal. Kajti Trzan je potoval po najvišjih vejah, tam kjer so najredkejše in je pot najkrajša.
In s tako naglico je potoval, da je Claytonu sapo jemalo.
Trzan pa se je jezil nad svojo počasnostjo —.
Dospela sta na obrežje.
Trzanovo bistro uho je od daleč ujelo čudne glasove, ki so prihajali sem od koče. Koj je vedel, da je na delu Sabora, levinja.
šinil je z visokih vej, lahno in prožno je skočil na tla, vkljub teži, ki jo je nosil, se o-tresel Claytona in pohitel h koči.
Clayton je pohitel za njim kar je mogel.
Ni bilo več dvoma — Ine je bila v nevarnosti! In Tne, hči profesorja Porterja, ni bila zanj samo nežno, mlado dekle v smrtni nevarnosti, ampak tudi edino dekle na svetu, ki jo je ljubil. Življenje bi bil zastavil zanjo.
Ko je zavil krog ogla, je zagledal prizor, ki je osramotil vse njegove dotedanje pojme o viteštvu in plemenitem junaštvu v reševanju pomoči potrebnega nežnega spola.
Mladi orjak, "divji mož", kakor si ga je imenoval Clayton, je držal levinjo — za rep, se upiral z nogami ob steno in vlekel žival z okna, da so se mu napenjale jeklene mišice in modre žile na silnih plečih in rokah.
Z£ hip je Clayton osupnil nad toliko drznostjo.
Pa brž se je zavedel, priskočil je in tudi sam pograbil za rep.
Tedaj se je oglasil čudni neznanec.
V zapovedujočem, odločnem glasu mu je nekaj naročal. Glas je bil hreščeč, renčeč in Clayton ga ni razumel. Vkljub temu je krepko prijel za rep ter vlekel z vso močjo. "Divji mož" pa je nevoljno renčal nad nJim v svojem neznanem jeziku.
Ubogi Clayton! Kako lahko bi bil pomagal —.
Zaman mu je Trzan dopovedoval v glasovih Kršakovega rodu, naj vzame strupene puščice iz tulja in naj jih zasadi Sabori v hrbet in naj prime za njegov dolgi lovski nož ter ga zabode Sabori v srce. Sam ni smel izpustiti živali, ker bi je slabotni Clayton nikdar in niti za trenutek ne mogel zadržati.
Pa belokožec ga ni razumel —.
Skupno sta torej vlekla in žival je renčeč in tuleč od jeze zlezla z okna.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj, nad čimer so menda ostrmele same nebeške zvezde —. Claytonu vsaj je v nemi grozi otrpnila vsa kri v žilah.
Le s kremplji se je še žival držala okna. Trzan si je lomil glavo, kako in s čim bi jo napadel.
Spomnil se je boja s Kr5akom.
Koj je izpustil rep, po bliskovo se je vrgel Sabori na hrbet, njegove jeklene mišičaste roke so segle Sabori pod prednje noge, se ji ovile okrog tilnika, — prsti so se sklenili in "popolni Nelson" je objel žival krog tilnika ter ji upognil hrbtenico.
Levinja je zarjovela in se vrgla na hrbet, pa silni Trzan je le še huje pritisnil.
Besno se je valjala po tleh, da bi se izne-bila strašnega napadalca, bila in lovila je s šakami krog sebe, — pa huje in huje so pritiskale jeklene mišice in vedno globlje je lezle Seborina glava.
Bolj in bolj bo slabeli njen! napori.
In Clayton je videl, kako so se nabrekle silne mišice v rokah in na tilniku "divjega moža", cele grudaste kepe so vrastle pod rjavo kožo, še eden orjaški napor — in nato zamolkel hrešč.
Trzan je prelomil levinji hrbtenico v tilniku.
Mladi orjak je planil na noge, stopil premagani Sabori za vrat ter zagnal v strmečo zvezdnato noč divji, zmagoslavni bojni krik Kršakovega rodu.
Noč je umolknila in mrtva, plaha tihota je zavladala na obrežju in v džungli.
Tedaj pa se je iz koče boječe oglasila Ine.
"Gospod Clayton —, za božjo voljo, kaj se je zgodilo —? Ali ste še živi —?"
Clayton je skočil k vratom, zaklical, da je vse v redu in da naj odpre.
Težki zapah je zarožljal, vrata so se odprla in brž je Ine potegnila mladega moža v sobo.
»Oh — tisti strašni, divji krik J Kaj je bilo
tisto — ?"
"To je bil zmagoslavni, bojni krik človeka, ki vam je rešil življenje, gospodična Porter*" je razlagal Clayton. "Počakajte, koj ga pokličem, sami ga morate zahvaliti za rešitev I"
Preplašena Ine ni hotela sama ostati v koči, stopila je za Claytonom krog ogla.
Pod oknom je ležala mrtva levinja. Trza-na pa ni bilo nikjer.
Nema sta stala ob silnem truplu nevarne roparice.
"Oh, Clayton —! Strašen, grozen glas je bil —! To ni bil človeški glas —!"
"Pa je vendar bil!"
In pripovedoval ji je svoje čudežne doživljaje z neznanim bitjem, kako mu je neznanec dvakrat rešil življenje, — kako je s samim nožem napadel leva, — kako ga je z nerazumljivo močjo nesel po zračnih višinah džunglinih orjakov, — kako je s samimi golimi rokami napadel levinjo in jo ubil, — pripovedoval ji je o silnih mišicah neznančevih, o njegovim prikupljivem, moško lepem o-brazu —.
"Ne vem kaj bi dejal da je! Izprva sem mislil, da je on tisti Trzan. Pa besedice ne - govori angleški. Tudi razume ne."
"Najsi bo kdorkoli," je vzklinilo dekle vneto, "življenje mi je rešil, — naj ga Bog blagoslovi in ohrani zdravega v njegovi divji džungli!"	„ '
"Tako bodi!" je potrdil Clayton s poudarkom in stopila sta v kočo.
"Za božjo voljo, — ali sem mrtva ali nisem —?"
Mlada človeka sta zavzeta obstala na pragu.
Iz predala stenske omare je dvigala glavo debelušasta Barba in njene velike boječe oči so plašno begale po sobi, kot bi ne mogle prav verjeti, da še gledajo nevarni pozemelj-ski svet.
Tedaj pa so Ini odrekli njeni prenapeti živci, vrgla se je na ležišče in prasnila v prešeren, nebrzdan smeh.
XV.
Kako se je gospod profesor Porter z levom srečal.
Več milj južno od koče sta stala dva poštama moža na peščeni obali. Prepirala sta se.
Pred njima je ležal brezkončni atlantiški ocean, za njunim hrbtom črna Afrika, krog njiju pa se je raztezala neprodirna, temna džungla.
Divje živali so renčale in rjovele, divji, strahotni glasovi so udarjali na njuna ušesa. Milje in milje sta potovala in iskala pot nazaj h koči, pa venomer sta hodila v naprotno stran. Izgubila sta se, brezupno in brez moči, prav kot bi bila prišla na drug svet.
Človek bi mislil, da bo vsaka celica njunih možganov napeto delovala in premišljevala o njunem nesrečnem položaju in o trenutnem najvažnejšem vprašanju, kako in kod bi našla nazaj h koči.
Govorila pa sta tole .
"Ampak moj dragi gospod profesor," je pravkar dejal gospod Filander, "pravim in ponavljam in poudarjam, da Rimljani v svoji kulturi niso-bili samostojni. Vse kar najdete pri njih, vse so si izposodili in vzeli od Grkov, umetnost, slovstvo, vedo, celo bogove so si izposodili od Grkov —.
Rimljani so bili po svojem bistvu praktičen, dirokogruden narod. Predvsem pa so bili militaristi. In imperialističen narod so bili! Njihov namen —"
(Dafle prflf.y	'
VINKO ARBANA3 Edini slevMuki cvetličar
Phone: Canal 4340.
1320 W. 18th St. Chicago, I1L
▼race x* pogrebe, iopkc za neve* •te in Tea v to stroko spadajoč* dele Uviiujein točno po naročila. Dostsv« li«xn na
V NAJEM ALI NAPRODAJ rezidenca, dva nadstropja, 7 sob; 2 bloka od cerkve. Pogoji lahki, vse udobnosti v hiši, topla voda (hot water heat). Cena nizka. — Phone Crawford 6774, ali pridite na; 1221 So. Harding Ave., Chicago, 111.
PALACZEV POGREBNIŠKI DOM
FRANK E. PALACZ Direktor.
1916 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Privatna ambulančna postrežba. — Avtomobili za vse slučaje.
Mrliče odvažamo iz vseh delov mesta in iz dežele v našo mrtvašnico. To je v našem načrtu, da cena pogrebu ni previsoka, ker tudi ničesar ne računamo za vporabo mrtvašnice.
PROSTA UPORABA MRTVAŠNICE.
Telefonska služba noč in dan:
Canal:. 1267 — Stanovanjski: Rockwell: 48S2 in 8740.
LOUIS J. ŽEFRAN Embalming Apprentice.

PISANO POLJE |
'oooooooooooo „ jm IVI. Trunk oooooooooooo
Naznanilo
Vsem, ki so radi veseli ki želijo biti veseli,
ki bi morali biti veseli,
ki potrebujejo razvedrila,
da zamorejo srečnejše živeti,
naznanjamo, da smo pravkar sprejeli v razprodajo najnovejši model PRVE ORTOFONIČNE ROČNE VIKTROLE
Štev. 2-55 cena $35.00.
To je prva ročna Viktrola, ki ima ortofonično resonaneno dno in igra tako glasno, kakor veliki gramofon. Obliko ima ročnega kovčega in je lahka, da se jo brez težave nosi v roki. Opremljena je z vsemi najnovejšimi iznajdbami, ustavi se avtomatično sama, vijak je znotraj, je toraj na zunanji strani popolnoma zaprta, ima ortofonični reproduser in shrambo za 10 plošč. Imenuje se po pravici
"THE GREATEST PORTABLE OF ALL TIME"
V	poletnem času, ko delate izlete in prirejate zabave v prosti naravi, ni bolj pripravnega sredstva, da se vzdrži dobra volja in veselo razpoloženje v družbi, kakor je godba. In to Vam v polni meri nudi ročna Viktrola.
Greste na obisk k prijatelju, jo vzamete seboj.
V	stanovanju ne porabi prostora, ker se lahko spravi v omaro.
Inštrument je popolnoma varen pred malimi otroki, da ga ne pokvarijo, ker se ga lahko zapre in spravi v kraj.
Da predstavimo ta senzacionalni inštrument Viktor izdelka slovenski javnosti, damo
posebno ponudbo SAMO za .mesec junij, in sicer:
Kdor kupi gori navedeno Viktrolo it. 2.55 dobi brezplačno tri 10 palcev plošče, kakršne si sam izbere in pa 500 igel.
Z naročilom je poslati denar naprej. Pošiljatvene stroške plačamo mi. Vsak inštrument garantiran.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Net* "T T
®y
ictor Records
HWHHHHitMHMMM
Mešanica — dobra?
Vsemožni signor Mussolini je odredil, da se mora laški mladmi nuditi v šolah vsaka pomoč za poučevanje angleščine. Dobro. Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Nekdo pravi, da je ukaz fašistovske-ga kralja izšel, ker imajo ljudstva, ki govorijo angleščino, največ — denarja. Mogoče. Mussolini je že večkrat pokazal, da je za njega poleg fašizma precejšen maiik tudi — dolar.
Znano je, da je angleščina huda jezikovna mešanica, in enaka zmes so tudi ljudstva, ki se angleščine poslužujejo. Res je t udi, da imajo ta "angleška" ljudstva, o angleškem narodu se v pravem pomenu besede ne more govoriti, denarni trg v svojih rokah. Da bi pa bil denar dokaz žila vesti teh angleških ljudstev, in dalje dokaz, da je kak "narod" tem krep-kejši, čim bolj je pomešan, to pa bo težko obveljalo. Vsaj dczdaj zgodovina spričuje ravno nasprotno. A ko se narodi mešajo z raznimi elementi, o-stajajo na površju ravno naj-filab ;e strani mcšanice, in narod tava sem in tja brez kake določene narodne >rr.; ri.. Najbolj se vidi to pri zelo pomt>a-I nih Bolgarih.
Največjo narodno mešanico imamo v Ameriki. Vsaj na zu-i naj stojimo Amerikanci krep-fko. ampak zelo mladi smo, in ! zgndovii.A j le bo izrekla o ' nas svojo sodbo. Kdor pa ima oei odprte, vidi pa lahko že zdaj več slabih kakor dobrih slrr.ji te naše mcšanice. Kako
stoletje še ni zgodovina. * * *
Zveza narodov brez — zob.
i Veljalo j j dozdai in bo ve-Mialo tudi še naprej, da ima največ govoriti tisti, ki ima najdaljši meč. To se je pokazalo pri zvezi narodov in pri j konfliktu med Kitajci in Japonci. Kitajci so se obrnili na zvezo, a Japonci so kratkoma-lo zgrabili za meč, za zvezo se niti zmenili niso. Tudi tu sta teorija in praksa zelo različni zadevi. Misel zveze narodov ni ravno napačna, a kaj boš, ko | ima moč le sablja, ne kaka sab-ljica, kar pač pomeni, da zasi-gurajo, če jim tako kaže. velesile svoje interese po ligi narodov", a male sile se pa morajo zadovoljiti tudi le z drobtina-mi. če jih kaj pade od mize.
Narodne manjšine so dobile nekaj drobtin v mirovni pogodbi, in po te drobtine naj bi šle k zvezi narodov. Italija je bila že spočetka prekanjena in ni niti teh drobtin hotela zasi-gurati ter se potrkala le na prša kulturnega naroda. Dejstvi, kažejo, da je bila to ie makija velistična poza, kakršna je bila pri Italijanih že od nekdaj v, navadi.
Ampak tudi zasiguranje manjšinskih pravic po pogodb« in zvezi narodov je zelo pro blematične vrednosti. Vsaj do-zdaj so narodne manjšine sa mo le čakale in upale, pa bodo čakale še naprej, ker dobilf bodo Ie, kar se bo silam z veli
kim mečem poljubilo.
Ko smo pri koroškem plebiscitu izražali pomisleke zoper ravnanje Nemcev, so nas opozorili na zvezo narodov. Vsaj dozdaj so bili naši pomisleki povsem upravičeni, od zveze ni prišlo prav ničesar, in bo čežko kaj prišlo. Zveza narodov je za — male narode brez zob.
Odpadnik povsod enak.
Naravnost ostudna prikazen je narodni odpadnik. Kdor je imel opravka z grdo nemškuta-rijo, bo pritrdil. Na Balkanu je v dobi petstoletnega turškega robstva nastala prislovica: Po-turica je grji od Turčina.
Ker obsega vera višja pojmovanja, se prikaže odpadnik od verskega naziranja v še grši luči. in najpodleje se obnaša odpadnik od resnice, cerkve. Odpadnik skuša potlačiti to, od česar je odpadel, in tako svoj odpad opravičiti.
Neki Will Durant, odpadnik od cerkve, je postavil izmed mislecev, ki so vplivali na raz-vitek človeštva. Jezusa na drugo mesto, kakor tudi Mozesa. Pač odpadniško nizkotno. Ne samo zgodovina krščanstva, tudi svetovna zgodovina se suče okoli Jezusovega nauka, in pisatelji, ki ne verujejo na božanstvo Kristovo, pripoznajo, da je v njegovem nauku višek vsake modrosti, ampak odpadnik mora omalovaževati, da si ohladi pekočo vest, in če ne gre s tajenjem, se mora Jezus nred Konfucijem. Voltairjem in Darwinom — umakniti vsaj na drugo mesto.
Nemškutar sramoti svoj slovenski narod, verski odpadnik pa potiska Krista na stran.
NAJVEČJA DIAMANTNA 1 POLJA NA SVETU.
V severnozapadnem delu Kaplanda, v pokrajini Nama-quaiand, so po dolgem prizadevanju odkrili nova, ogromna diamantna polja. Minister za rudarstvo, Fr. W. Beyer, je v svojem poročilu o tem odkritju navedel, da je sam tekom ene same ure našel diamantov v vrednosti 6000 funtov. Sedaj je opravičen pregovor, da je Južna Afrika z dragulji tlakovana.
ŠEST DNI PREKO OCEANA
najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
ILE DE FRANCE 8. junija;
29. junija. FRANCE 15.junija; 6.julija PARIS, 8. junija; 29. junija
(o polnoči)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno rizke cene. — Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali
Sroteh. J2jts
213 N. Michigan Ave. CHICAGO, ILL.
Feenamint
* Olajševalno ; sredstvo, ki se/ ga lahko žvečil kakor žvečilni gum. 1
J OKUS PO METL , v drogerijah —!§•,£§*
PREVOZ - DRVA . KOLN
Rojakom se priporočamo sa naročila n premog — drva In prevajanje pohištva- ob času selitve.
Pokličite Telefon: Rooeeveh 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21 st Place. Chicago. Hi
Vsaki čas In minuto
dobite naa na telefon. FRANK E PALACZ, pogrebnik. LOUIS j. ZEFRAN, pomočnik
1916 W. 22nd Street Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 8/44J.