Ceio IV        TedensJca priloga »Slovenca« (ši. 88) x dne 15. IV. 1928
Štev. le
Z obal našega Jadrana: nabrovMiOc.
K napeti polUlčnl situacifi v Egiptu:
Policija razganja razgrajajoče dijake pred vilo Zaglul paše.
Iias3fynslct,
novi maršal (predsednik) poljskega sejma (parlamenta), ki je bil izvoljen proti volji Plkudskega; Daszynski je vodja socialistov in je zavzemal že v nekdanjem avstrijskem parlamentu važno vlogo.
Po/res v AnatoUfl.
V noči 30. na 31. marca je bil v Anatoliji (Mala Azija) hud potres, katerega središče je bilo blizu Smirne. Tu se je podrlo več poslopij,^ med drugimi tudi znameniti urni stolp na vladnem trgu. Število mrtvih in ranjenih je Jako veliko. V Turbaliju, 50 km od Smirne v smeri proti Efezu se je podrlo polovico hiš.
Naša slika nam kaže pristanišče v Smirni, ki je ostalo ob priliki zadnjega velikega požara nepoškodovano, pač je pa sedaj precej trpelo zaradi pofaresa.
Zralcoplov „Italla".
Meseca maja 1.1926. je najprej ame. riški letalec Byrd kot prvi preletel severni tečaj, nekaj za njim pa še znani polarni raziskovalec Amundsen na zrakoplovu »Norge*, ki ga je vodil italijanski letalec Nobile. Po povratku v domovino je bil ta povišan v letalskega generala ter se kmalu nato začel pripravljati na nov polet na severni tečaj. V to svrho so zgradili v Italiji poseben ogromen zrakoplov (glej sliko na levi), s katerim odpluje Nobile že letošnjo pomlad vnovič v polarne kraje. Po časopisnih vesteh bo plul preko Ljubljane, severne Nemčije in odtod dalje. Poizkusne vožnje so se baje obnesle zelo dobro.
122
123
Bogol/ub Kufunažič
odličen poslanec NRS,  ki je bil imenovan za novega poštnega ministra po umrlem V. Kociču.
Jugoslovanska aelegaclfa na tnierp€tTlamenžarnl
Iconferencf
ki se je vršila pretekli mesec v Pragi; v sredini je videti tudi našega poslanca / Sušnika.
Ji. Ceslcovčeva
fjiva bregova**.
v začetku letošnje sezone je vprizo-rilo ljubljansko gledališče dramsko noviteto ,Dva bregova", ki jo je napisal talentirani pisatelj Anton Leskovec. Igro, ki je vsled svoje globoke vsebine soci-jalnega značaja dosegla v Ljubljani velik uspeh, uprizori pravkar tudi mariborska drama. Režija in inscenarija je zelo posrečeno delo glavnega režiserja g. Rade Pregarca v Mariboru. — Naša slika predstavlja prizor iz IL dejanja, ko junak Krištof (g. P. Korič) odhaja na »oni breg". Za njim na levo Flore Briga (g. Danes). V sobi pod mostom sedi za mizo glavna junakinja drame Rona (gdčna Anta Kova-čičeva), ob njej stoji stara Komposarica (gdčna Zakrajškova). Izvirna režija in in-scenacija, izvršena v čisto modernem zmislu in harmonična igra mariborskega ansambla sta pripomogla delu mnogo obetajočega avtorja do velikega uspeha.
SlOcG Jc SlovensJcemu biografsKemu leJksUconii
Hnmelt Dragotin (*1877), strokovni pisatelj in ilustrator.
Hren Anton (*1880), mladinski pisatelj in organizator narodno obrambnega dela.
Hrovatin Makso (*1883), tiskar.
124
125
Z ob€il našega Jadrana.
KrlC,  glavno mesto istoimenskega otoka.
Če si hodil pred vojno po Italiji, si naletel na vsak drug korak na Nemca, ki je z Baedekerjem v rokah ogledoval tamošnje znamenitosti ali pa vžival svoj dopust v obmorskih kopališčih. Milijone in milijone so pustili samo Nemci vsako leto v Italiji.
Po vojni je nastopila velika izprememba. Na kruto zatiranje nemških Tirolcev po italijanskem fašizmu so odgovorili Nemci s tem, da so začeli s strogim bojkotom Italije ter ga tudi izvedli. Vsi oni tisoči in desettisoči Nemcev, ki so včasih preplavljali Italijo so naenkrat izostali ter začeU posečati druge kraje (med drugim tudi naš Bled, Dalmacijo itd.). Italijo so pa prepustili — fašistom. Kako Italija ta bojkot gospodarsko občuti, nam dokazuje najlepše to, da je zaradi njega vlani nekoč sam Mussolini v nekem govoru silovito napadal Nemce. Edini, a nenavadno učinkujoč nemški odgovor je nadaljnji in še sfrožji bojkot
Kakor tirolskim Nemcem, če ne še slabše se godi v Italiji tudi našim Primorcem, a gotovega dela naše gospode to prav nič ne ovira, da ne bi leto za letom nosili lepih vsot slovenskega denarja v razna italijanska kopališča, zabavišča, letovišča itd. In to kljub temu, da imamo mi doma za italijanska kopališča vsaj enakovredno nadomestilo, to je — Dalmacijo.
Dalmacija je bila pred vojno po svetu razmeroma le malo znana deloma zato, ker je imela slabe prometne zveze, deloma zaradi nezadostnih udobnosti (dobrih hotelov, izgrajenih kopališč itd.), ki jih je nudila. In vendar naša jadranska obala po svoji lepoti in slikovitosti daleč, daleč prekaša večino italijanske, razen tega pa nudi človeku še na vsak korak kopico znamenitih zgodovinskih in umetniških spomenikov, ki se sicer ne morejo kosati z italijanskimi, a so zato naši. Tudi prometne razmere, udobnosti itd. so se v zadnjih letih nenavadno izboljšale. Prav živo pa pogrešamo še primernega vodnika za vse naše Primoije, po vzorcu nemških Bae* dekeijev aU vsaj našega Badjuro-vega »Vodiča*.
Vsestransko in naglo izboljšavanje razmer v Dalmaciji seveda tudi močno vpliva na dotok tujcev in v letošnji sezoni bodo nekateri kraji baje že prenatrpani, dočim bodo drugi gotovo lahko sprejeli še vse Slovence, ki si žele nekaj tednov bivanja ob morju. Več kot naroden greh bi zato bil, če bi nosili naš slovenski denar sovražnim nam tujcem, prezirali pa lepote, ki nam jih nudi domovina.
Slovencem sta se zadnja leta najbolj priljubila otoka Krk in Rab, zato sedaj v poletnem času tam čuje človek že slovensko govorico na vsak korak. Priporočali bi pa seveda tudi druge kraje. Zlasti naj ob svojem posetu Dalmacije nihče ne zamudi ogledati si živahnega Splita z ostanki ogromne Dioklecijanove palače, ponosnega Dubrovnika, naših Benetk, ki je še čudovito ohranil svoj nekdanji značaj, ko je tekmoval z levom sv. Marka in končno divne Boke Ko-torske. V vseh teh glavnih oporiščih se bo moral muditi vsaj po par dni, kajti iz Splita nikakor ne bo smel opustiti izleta na razvaline rimske Salone, a iz Kotora z avtom na Cetinje. Razen teh glavnih dalmatinskih središč je pa tam seveda še cela vrsta prelepih znamenitosti, ki jih je jako^ škoda zamuditi. Tako je v severni Dalmaciji Šibenik s slavno cerkvijo in slapovi reke Krke v bližini, blizu Splita je Trogir z nekaterimi prekrasnimi zgodovinskimi stavbami, lep je izlet na otok Vis, s Sušaka je znana božja pot na Trsat, odkoder je prekrasen razgled na morje in po njem razsejana otočja itd. itd.
Kdor še ne pozna naših južnih krajev, temu bi najbolj svetovali, da začne zbirati sredstva in energijo za večje potovanje, na katerem bo za razmeroma mal denar videl mnogo lepega. To potovanje bi bilo: Ljubljana—Zagreb —Brod—Sarajevo in Mostar v Kotor z vlakom, odtod na z ladjo v Dubrovnik— Split—Šibenik in na Sušak. Komur ostane še kaj časa in denarja, bo šel odtod za nekaj dni počivat v kako kopališče na bližnjem otoku Krku (v Baško al! Aleksandrovo), drugi se bo pa odpeljal z Sušaka z vlakom preko Karlovca in Novega mesta domov.
nab, glavno mesto otoka istega imena.
Na levi:
Motiv X otoUa
Ist v severni Dalma ciii.
V krogu:
Motiv ix mesta
idiS (nad Splitom) z razvalinami utrdbe.
Pred dvorom v Hubrovnilcu:
Na desni rektorska palača (sedaj kraljevi dvor), v ozadju .dogana" nekdanja kovnica denaija in carinarnica, na levi cerkev sv. Blaža.
Vodopadi ICrke pri Skradtnu, blixu ŠlbenOca
ti slapovi so znani kot eni najlepših v Evropi, tamošnje vodne sile eksploatirajo žal hijcl,
predvsem ItalijanL
Na desni:
Motiv la okolice Splita.
V krogu:
Prixor s parade naše vofne mornarice v Tivtu
(Boka Kotorska).
"Pogled na kopaUŠče Baska na otoku Krku
ki ga posečajo posebno radi SlovencL
126
Mtesopotamsici sRavti
pozdravljajo zastavo v svojem taboru za vodje pri Bagdadu.
^KavisKi iccaf xa vodfe v Indift
(radi prehude vročine se vrši v senci).
SUavti^em.
Skavtizem je objel vso zemljo. Iz kulturno najvišje stoječih držav Anglije, Francije in Združenih držav v Ameriki se je razširil povsod, kjer živi kaj ljudi. Pod vodstvom Sir Robert Baden-Rowella si je nadel skavtizem tudi težko in lepo nalogo: pomiriti svet, ublažiti pretirani naci-jonalizem in vzbuditi v narodih medsebojno ljubezen in spoštovanje. Iz mladine vzgaja skavtizem na osnovi svojih zakonov splošno koristne državljane in IjudL Vsak skavt obljubi, dft bo h^vrševal svoje dolžnosti napram Bogu, domovini in državnemu poglavarju, da bo pomagal bližnjemu v sil; HI I ii vel po skavtskih zakonih (skavi <; jvt)ri vedno resnico, je koristen, ljubi bližnjega, ravna lepo z živalmi, je poslušen, je vedno dobre volje, je delaven in šledljiv, je zdržen in ne puši, je čist v misli, besedi in dejanju). Ni čudno, da si je skavtizem na ta način osvojil srca vseh ljudi. V Angliji so pri skavtih številni s t o t i s o č i in prestolonaslednik je aktiven skavt V skavtskih vrstah se po vsem svetu v bratski ljubezni in delu za splošno korist snidejo vsi sloju — &edišče internacijonal-
nega sKavtsKega uaruzenja, v Katerem so včlanjeni tudi naši skavti, je v Londonu.
Tam imajo skavti (The Scouts) in skavtinje (The Girl guides) svoje prostore v lepi palači. Angleži pa so tudi hvaležni skavtizmu, v katerem vidijo višek mladinske vzgoje, ki tesno veže dom s šolo in javnim življenjem ter izpopolnjuje vse vrzeli, katere so nastale tod ali tam zacadi enostranske vzgoje. Samo na Angleškem so podelili v zadnjih letih skavtom več tisoč odlikovanj za rešitev ljudi iz vode, ognja in drugih katastroL Koliko lepih dejai^ pa je ostalo skritih, kajti doUmost pravega skavta je vsak dan izvršiti vsaj eno dobro delo m vedno ostati skromen. Angleški skavti so si zaradi svojih dejanj pridobili naziv , vitezi modernega časa" ter posnemalce po vsej zemlji, liga narodov pa neguje in ščiti skavtizem, ker nikjer ni našla toliko navdušenih privržencev za svoje miroljubne cilje kakor med skavtsko vzgojeno mladino.
Na levi;
FrtmcosRi RatoliSkl sRavti
v skavtski šoli v Chamaraudu.
Ix taborišča špansRi^ sRavtov.
Ix taborišča švicarsRi^ sRavtov.
Na levi:
M. EllsabGta KremSar
pisateljica in ravnateljica uršulinske šole v Ljubljani, ki obhaja 17. t. m. 50 letnico svojega rojstva in 30 letnico svojega redovnega življenja. Jubilantka je izdala pred par tedni lepo delce „ Srčni rubini svete male Terezije Deteta Jezusa", ki obsega poleg uvoda in kratkega življenjepisa svetnice še 31 premišljevanj L dr.
Na desni:
Jinica norušaRova
nova slovenska filmska igralka. Navedena je doma iz Trbovelj in jo je pred kratkim agan-žirala berlinska filmska tvrdka -Erda".
K slikama zgoraj: Pogled na graditev novega blefsRega mostu.
Pred dvemi leti je povodenj porušila stari leseni most čez Savo na cesti Lesce-Bled. Tedanji minister za javna dela, univ. proL Dušan Sernec je takoj preskrbel potrebne kredite za novega in tudi boljšega. L^ni so ga začeli graditi in dela napredujejo jako hitro, kakor nam kažeta zgorajšnji dve sliki.
Most bo v enem loku iz žele-zobetona ter največji enoločni most v naši državi. Tudi po širokosti mu menda ne bo para.
Okoličani se jako zanimajo za napredek gradbenih del ter ga hodijo ob nedeljah ogledovat. Meseca julija bo otvorjen za promeL
Ix naše Slvlnorefe.
Po vojni se je naša živinoreja, ki je med vojno utrpela velike izgube, začela zopet obnavljati. Na sejmih v Ljubljani in po deželi vidimo že zdaj prav lepo živino. Smotreno delo naših oblasti, posebno oblastnega odbora bo našo živinorejo gotovo še bolj povzdignilo. Lep par volov, ki jih vidimo na sliki, je kupil nedavno v graščini Boštanj ljubljanski mesar Peter Sitar. Oba sta tehtala 1750 kg. G. Si-iar je sekal to meso od 9 do 12 Din kg.
128
Dr. Jindon Novačiva
pisatelj drame »Herman Celjski", katere premiera se vrši v prihodnjih dnevih.
BeiiteT krUanke St. 13 se elasi:
Vodoravno: opal, Napoleon, Adam, kriv, meta, klas, slap, stadion, Ante, lak, DEB, kanal, oba, sod, ali, zaton, lok, tam, krilo, nebo, ara, osa, davi, Odrin, kot Bur, Ibaza, cimet, ter, kje, pjaca, Jaka, rc, ar, rabi, lej, večer, eja, med so, »iko,« k. k., most, lan, lira, Ka, Levant, novost, es, Šre(a te iš6e, um ti je dan, toča, ilo, Eva, jug, pika, rog, raj, dež. Con.
Navpično: oda, papa, am, nit, Avala, omika, Leo, Etna, oa, kan, Aleksandri)ec, rsk, las, stabilizacija, dan, boter, oliva, dobitek, Korošec, lasulja, Arabija, non, lak, katar, stroj, tobak, mar, KDa, maj, tat, trs, era, pra, abe, Emil, čeka, Edon, sova, osat, kivi, kroj, mast, meč, tne, Lot, ase, žena, le, ti, n m, t d, ar, Ig, or, ej, ad, j ž, gč, p p, ki.
Pravilnih rešitev je prispelo skupno 200, izžrebana sta pa bila: za I. nagrado Ivo Bradeško, poduradnik v Sibeniku in za II. nagrado Nežika Bedenšek iz Ljubljane.
BeSitev nganke St. M se glasi:
Pri ugankah naglica ni prida in potrpežljivost je božja mast. Uganka je le dotlej zanimiva, dokler ni rešena, zato rešuj počasi ali pa sploh ne reši. Zakaj potem bo ves teden zanimiva. Ali ni rest
Pravilnih rešitev je prispelo 152; izžrebana sta pa bila: za I. nagrado Ladislav Pušek, Crešnjevec, p. Selnica ob Dravi in za II. nagrado Lado Juvan, Ljubljana.
Pomen besedi v danaSnJi križanki:
Vodoravno: 1. dvojna prestolica v Evropi; 5. reka v Sibiriji; 6. kratica, ki označuje versko pripadnost; 7. rimski pozdrav; 10. krepi telo;
15. oblika glagola >smukati<; 21. čistilo za čevlje; 26. sredstvo za streljanje; 81. zadnji del aeroplana; 34. osebni zaimek; 35. obžalovanje; 37. Bog ljubezni; 38. mesto v Srbiji; 39. ifilečni izdelek; 41. krstno ime celjskega grofa; 42. moško krstno ime; 43. kocka; 45. grška črka; 47. kemični znak za litij; 48. kemični znak za srebro; 49. skupina aeroplanov; 50. prvo aeronavtično sredstvo; 52. vrsta aeroplana; 53. kemični znak za kalcij; 54. kemični znak za lahko kovino; 55. vzklik; 57. iztisnjena tekočina; 59. turški mogotec: 60. del kosila; 61. srbohrv. izraz za »vojno«; 63. krojaška potrebščina; 65. reka v Italiji; 66. ruska gospodarska politika; 67. žuželka; 68. častniške insignije; 73. zni» menje ob poti; 78. uzmovlč; 79. svetopisemska oseba; 80. osebni zaimek; 81. zlato po francosko; 82. osebni zaimek; 83. pevski glas; 85. propagator; 93. važno pristanišče ob Jadranu; 95. število; 98. število; 100. ponos; 101. Stanje pri havariji na avijonu; 109. vročinska bolezen; 110. sestavni del aeroplana; 111. hunski kralj; 115. pristanišče za avijone; 116. enokrilnik; 117. predstavni* avez ruskih sovj. republik; 118. krma za živino; 119. naziv za hrvaške vell-kaše; 121. kemijski znak za barij; 122. del na katerem je pritrjen propeler; 123. zverina; 126. rimsko gledališče; 130. vrsta kamna; 131. zveza držav; 132. okrasje; 133. srbskohrv. izraz za »lahko«; 137. beseda »vendar« z drugo besedo; 141. vrsta vin; 142. sestavni del aeroplana; 144. rešilno sredstvo za avijatike; 145. drugi izraz za napravo; 146. sredstvo za kemično čiščenje oblek; 152. vrsta terena; 159. pribežališče aeroplanov; 160. gonilno sredstvo za aeroplane; 161. veznik; 162. pritrdilnica; 163. igralna karta; 164. žensko krstno ime.
Navpično: 2. kemični znak za iridij; 3. najvišje bitje; 4. pritok Volge; 7. letalo; 8. osebni zaimek; 9. italijanski naziv za »kralj«; 11. veznik; 12. grška črka; 13. naravni pojav; 14. udar; 15. naziv tur. društva v Sloveniji;
16. pokoj; 17. kanton v Švici; 18. del plota; 19. glavar družine; 20. pravljično bitje; 21. za polnjenje blazin; 22. veznik; 23. jeza; 24. sestavni del žel. proge; 25. veznik; 26. reka v Afriki; 27. pripadnik starega nomadskega plemena; 28. pokrajina v Jugoslaviji; 29. osebni zaimek; 30. kem. znak za kovino, ki ima mali upor; 32. vrsta pesnitve; 33. krmilar aeroplana; 35. začimba; 36. ribiško orodje; 39. pridevnik; 40. doba; 43. tartarski glavar; 44. sestavni del motorja; 50. drevo; 51. predlog; 56. vzklik; 58. enota za upor; 59. igralna karta; 62. kazalni zaimek; 64. vas pri Ljubljani; 65. reka v Italiji; 68. tekočina; 69. tovarniška znamka za čevlje; 70. kratica pri aktih; 71. moško krstno ime; 72. državna vlast; 73. poljedelsko orodje; 74. moško krstno ime — srbohrv.; 75. otok znan iz romana »Grof Monte Cristo«; 76. gora na Koroškem; 77. veznik; 80. poljedelsko orodje; 84. pridevnik; 85. Am; 86. osebni zaimek; 87. italijanski spolnik; 88. kazalni zaimek; 89. ploskovna mera; 90. kazalni zaimek; 91. vzklik; 92. bog solnca; 94. Ap; 95. EL; 96. igra s kartami; 97. ravnina; 99. francoski izraz za zlato; 100. kratica za podjetje; 101. dolžinska mera; 102. grška črka; 103. veznik; 104. kazalni zaimek; 105. Ip; 106. kratica v aktih; 107. predlog;
108. osebni zaimek; 112. rimski cesar; 113. Ika; 114. nedeljska zabava; 119. zabavišče; 120. del obraza; 124. sredstvo proti trtni bolezni; 125. utežna enota; 127. povzroča bolečine; 128. vrsta pesništva; 129. ptice z dragocenim perjem; 133. Agregatno stanje vodej 134. vrsta papig; 135. povzročitelja nal. bolezni; 136. osebni zaimek; 137. svojilni zaimek; 138. svečenik; 139. član družine; 140. pevski zbor; 143. Isto kot 92 navzdol; 146. vzkUk; 14t. poljska rastlina; 148. os. zaimek; 149. NO: 150. jeza; 151. predplačilo; 158. Stevnik; 154. staroslovanski bog; 155. B. N; 156. Srbohrv. moSko krstno ime; 157. čut; 158. zenako krstno ime.
L nagrada: ZEMLJEPISNI ATLAS KRALJEVINE SHS. IL nagrada: šuklje, IZ MOJIH SPOMINOV.
Offset-aals. Jugoslovanslce flslcanne v Ltubltaal