35880 Sedem Novih PERPOVED s a OTROKE. Is pisem Krishtofa Shmida poslovenili mladi duhovni v'Zelovshki duhovshnizi. V' ZELOVZI 1836. Natisnil Janes L e o n. Hvalen bodi Jesus kristus! Lub i o t r o z i ! Nekaj noviga fe vam is Nemfhkiga na plo-ven l ko prinefe. .Sedem lepih perpovedi je, ki Vam kashejo , zhefar fe morte v' fvojih mladih letah varvati,» zhefar pa tudi vaditi fe. Sedem hudih bole'sen je, ki fe dufhe mla-dih ljudi filo rade primejo. Perva dufhna bo-lesen otrok je nezhimernoft: lepotizhiti truplo, dufho pa sanemariti. Kaj pomaga lepo telo, duiha pa gerda! — Druga dufhna bole'sn mla-dih ljudi je posablivoft is navade. Kdor rad fvoje dolshnofti posabi, ga povfodi nefrezha sagrabi. ^Tretja dufhna bolesen otrok je nehvaleshnoft. Kdor v' fvojih mladih letih Bogu ino dobrim lju-dem hvaleshen ni, fe mu vfe shive dni dobro godilo ne bo. — ,Shterta bolesen otrokam ne-varna je poje'dizhnoft in fladkarija. "V" mladih letih fladkofneda rado grise ino vjeda. — Peta 1 nevarna bolesen sa otroka je nepofhtenofl. Mlad sazhne jemati, in ftar ne more nehati. — Shefta bolesen je lashnivoft. Lashnivez mlad , bo ftar goljuf ino tat. — ,Sedma sa otroke kushna ko-lesen je flaba tovarfhija. ,Smola fe roke rada prime, de jo omashe, lherajfhi flaba tovarfhi-ja mladiga ferza, de ga fkasi. Sa tih fedem nevarnih bolesen, ljubi mla-denzhi ino deklize, nate fedem dufhnih sdravil alj arznej, fedem šalih perpovedi, ki fo nauka polne sa vaf. Zhe jih bote fkerbno brali; fe hote lehko varvali hude navade, ki vam dufho mori. — Otrozi, bolni na trupli, grejo pod sem-ljo, zhe fe ne d;ijo osdraviti; otrozi bolni na dufhi, grejo v' pekel, zhe fe ne dajo poboljšati. Dete Jesuf je raftlo, ino mozhno prihajalo, polno modrofti, ino mPoft boslija je bila v' lijem. Tako raflite, ljubi mladenzhi inodeklize! tudi vi, ljubesnivi Bogu ino dobrim ljudem. Najte, de ne bo Jesuf, vafh ljubi prijatel, od vaf ska-len, ampak hvalen vekomaj ! I. Marjetize nauka polne zvetlize. V nekim mefti je fvoje dni pofhtena ino saftopna meftnizhanka prebivala. Imela je malo, blago hzher, Marizo po imeni. Eno nedeljo popoldne grefte na fvoj fenoshet alj travnik, ki je sunaj mefta bil. Lepo belo krilo je Mariza imela, ino pa zheden ilamnik na glavi. Prav salo njo je bilo gledati. Ravno je bila fpomlad alj vigred, ino toljko lep den, de je malo takih. Vfe je she bilo seleno, ino vef travnik s' pervim' fpom-ladanfkimi zvetlizami prefivno obfjan. ,,Kako lepo jafno vreme je donef! sazhne Mariza rezhi ; in kako lepo je nafh selen trav-nik s' belim, majhnimi zvetlizami obfjan; nizh drugazhi, kakor s'svesdami ponozhno nebo, ga je vefelo gledati. To meni mozhno dopade; ljubi Bog je vender vfe prav lepo ftvaril." Mariza naterga nekoljko zvetliz, ter re-zhe : ,,V'refnizi, prav fletne fo! Oglavniza v' fredi je romena ko volk, po kraji pa mehke, bele perfeza kakor fvetle sharke imajo. Le po- 4 glejte, ljuba mamka, kako fo bele perefza po konzih lepo roshnate ! Tudi lizhni popki fo lepo beli ino selenkafti, ino pa okrogli ko bifaiji. Kako fe le pravi tem zhednim roshzam ?" „Imenujejo fe ledinzhize, ji mati odgo-vorijo, sa to, ker fkoraj na vfaki seleni le-diiizi raftejo. Tudi jim pravijo mefenzhne ro-shize, sukaj vfakiga inefenza v'leti one zvetor, ako le fneg alj pa led semlje ne pokriva. ,Spet drugi jih imenujejo gofinke , ino menim sa to, ker mlade gofke to mehko seleno perjizhe slo rade jedo. Po Nenifbkiin jih pa imenujejo Mals-liben alj meroljubizej to je, take roshize, ki mero ljubijo.'' ,,Kako, meroljubize fe jim pravi? fe Ma-riza savsame; to je pa zhudno ime. Povejte mi ljuba mainiza, sakaj pa jih tako imenujejo?'' „Ne vem , zhe bom mogla tebi to zhifto prav raslozhiti. Miflim, de fo dali tim ponishuim. zvetlizam Nemzi sa to tako ime, ker toljko pre-profto bres lilha zvetijo , ino fo vender toljko fletne. Ravno kakor one v' fvoji lepoti me'ro ljubijo, bi fe naj tudi mi le po pameti oblazhi-li, ino v' lepi nofhi mero ljubili. Glej! te ro-shize imajo le malo romenklaftih, nekoljko be-lih , ino nekaj rudezhih perefiz, vender nam mozhno dopadejo. Verjemi, de fe tudi tebi sbolt alj romen flamnik, belo krilo ino pa ble-do rudezh pafek lepfhi perleshe, kakor fhe toljko draga pilana ino blifhiva lepotija. To-rej is ferza shelim , de bi tud ti v' vfih rezheh, pofebno pa v' fvojim lepotizhanji vedno inero 5 ljubila. Oh , bodi tudi ti vfelej pametna me-ro ljubka!" ,,V nafhira verti, pravi Mariza, imamo mi farno selje, korenje ino druge kuheufke jezhi, zvetliz pa nimamo. A!j Imem nekoliko teh ro-shiz na fvojo gredizo vfaditi, ki fte mi jo dali, naj njo obfejem, s' zhemor hozhem?" ,,Sakaj pa ne, mati odgovorijo : le vfadi jih> faj fo tudi sa vle to dobre. Seleno perje fe med falatoj je, a!j pa med fhpinazho smefha. Tudi sa vrazhitvo (sdravilo) alj sa arznije je dobro. Prijatelzo imam , ki je na pluzhaji bo-lehala, pa s'tem seSenioi perjam fe je sopet is-dravila, kakor mi je ona farna povedala. Tako fo te zvetlize zhedne, pa tudi dobre. O de bi i'i mi ravno tak zhedni ino dobri biti persa-devali !" Drug den gre Mariza na fenoshet , iskopa nekaj takih fadeshov, ki fhe nifo popkov pog-nali , ino jih na fvojo gredo lepo saporedama rasfadi, kakor je mater druge selenjave faditi vidila. Semlja je bila prav dobra, ino Mariza jim je ftregla, koljkor je mogla. Vezhkrat jih je okopala, jih pridno plela ino vfako travzo populila, de bi jim gnoja ne, jemala. Tudi polivati fvoje fadeshe ni posabila, zhe rodovitiga desha ni bilo. Kedar fe popki raspozhijo, ino zvetlize pokashejo , fe Mariza mozhno sazhudi. Zvetli-ze fo bile vfe veliko lepfhi od poprejnih, ki fo po ledini raftle. Belo perje krog romene oglav-nize je sginilo, alj kapize, poprej romene, fo 6 sdaj veliko vezhi, nekaj rudezhih ko kri, ne-kaj bolj bledih, kakor is faine sharaeti. Mariza hitro k' materi tezhe, jim pravit „Balite , balite , mamka , kaj zhuda f e s' mo-jimi roshzhami godi! Ne bote jih vezh posnali, tako lepe fo israftile!" Mati grejo sa njoj, ino Mariza rezhe: Vi-dite jih, kako fo iilno lepe, ino pnvejte, ahe nitb naresani shameti prav podobne ?'' „Refniza je , de fo podobne shameti , re-zhejo mati 5 satorej tem popravlenim, shlahnim ledinzhizam po nekaterih krajih tudi shaimetni-ze pravijo. Vidifh, kako fe navadne divje Kvet-lize lehko popravijo ino poshlahtnijo , ako jih fkerbno obdelujemo." Ker fo fe ledinzhize tako zhudno lepo premenile, je to Marizo toljko vefelilo , de gre, ino fhe vezh fadeshov na fenosheti, iskople , s' njimi zelo fvojo gredo safadi, ter jim prav fkerbno ftreshe. Ino fpet fe je na njih novo zhudo godilo. V kratkim fo jele zveteti , ino kedar fo fe prav raszvetele, nifo imele romene kapize v'fredi vezh, po kraji je pa toljko nar shlahnejfhih perefiz, kakor bi vfa roshiza le v' enim perji bila Bilo jih je prelepo gledati. Nekoljko belo rudezhih ko kri, druge fo bile blede 5 fpet druge bele ko fneg. Vfih pa je bilo od dalezh viditi, kakor nar leplhih vertniz alj gartrosh. Eno jutro jih Mariza vgleda, ino v' eni fapi materi pravit hiti. ,,Pojte, preljuba mam-ka, je djala; fpet bote novo perkasen na mojih 7 zvetlizah videli. Nate, ino zbudite fe! Ako bom lhe sa naprej navadnim ledinzhizani tako lepo ftregla, ihe bom ftotero nar lepfhih' roshiz fpodredila; tako jes millim.'^ ,,Lehko de, rezhejo mati; sa to tim zvetli-zam tudi tavshenkrat lepe šali k e pravijo. Vender nikar ne mifli, de bi ti perva s' njimi to frezho imela. Veliko vertnarjov alj gartnar-jov jih je she dolgo poprej shlahtnilo ; sdaj fe she one fkoraj v' vfakim zvetezhim vertu najdejo." „ Kakor te zvetlize pa, mati na dalej go-vorijo, (e tudi vfe drugo, kar semlja rodi, fkos Ikerbno ino nevtruduo obdelvanje lehko popravi ino posblahtnf. Kakor s' tem popravljenimi le-dinzhizi , ravno takfhina fe je fploh s' viim drugim zvetlizami ino s' fadjam godila. Nar lepliri roshe po vertih fo nekdaj po ledinih div-jo raftile ; nar shlahnej jablani ino nar imenit-nifhi grufhke fo bile Ivoje dni poredne lefnike. Tako lepo Bog zhloveku njegov trud ino lkerb plazliuje, ino ga fvojem ftvarem sa gofpodarja naredi.' ,,Pa tudi zhlovek fe popolnaina ne vleshe, pravijo mati fhe dalej; ampak le mora modro ino ikerbno rediti , de k' popolnofti pride. Le fhkoda, de le toijko otrok najde, ki ivoje fta-rifhe ino vuzhitele ne vbogajo radi, ino te ne j-opravijo tako, kakor tvoje zvetlize. Veliko jih je fvojoglavnih ino nepokoinih, k'teri fe Ivoje hude terme deršhijo, in fe ne dajo dobro islediti. Vuzhi fe satorej, dete moje, de bofh 8 fposnala, koljko frezhna fi, de tebe tvoja mati s'toljko fkerbjo redim, ino tako fe sadershi, de bom enkrat vefela, ker fira te fkerbno redila." Lepe zvetlize, ki jih je Mariza poshlaht-nila , fo fe mozhno obrafhale. Zelo gredizo , de fi ravno ni kaj drugiga na njo vfadila, fo v' kratkim tako obraftile , de je bila vla greda selenej rufhini alj zelini podobna. Mariza je miflila, de ni sa shlahne zvetlize nizh vezh fkerbeti potreba; pnfti jih raftiti, kakor fo hoi-le. Kmalo fe pa Mariza sopet sazhiidi, to de ne od vefelja, kakor popred. Lepe shametni-ze ino shlahne salike fo fe s' zhafama isverg'e, ino fo fpet navadne ledfnzhize bile. ,,0h to je pa vender sa jesiti fe! je Ma-riza djala. Ne bila bi verjela, de per teh zvetlizah. ki fo me toljko vefelile, tako gha-loft vzhakala bom. Povejte mi vender, prelju-ba mainka, kak je neki to , de; fo le tako po-kasile ?'' ,,Prav lehko fposnafh , fo djali mati, sa-kaj fo fe tvoje zvetlize tako gerdo preraenile." ,,Pervizh sa to, ker fi roshize v'nemar pufti-la, nifi semlje fkerbno rahlala, fi jih polivati posabila , fi jim prenagofto raftiti dala, ino jih plela nifi. Satorej fo sopet po fvoji ftaii na-vad^ raftiti jele. Le kdor sa poshlahtjene ro-shize neprenehama fkerbi , mu lepe shlahtne oftanejo ; bres ofkerblenja hitro fpet isdivjajo." ,,Ravno tika je tudi s' zhlovekam preden odraftc. Naj bo otrok fhe tako dobro isrejen, odralheri mladenzh fhe tako fkerbno poduzhen, 9 zhe fe mu prehitro fvojvolja da, berfh fe bo fpridil ino popazhil. Nikar tebi eatorej ne mersi, ker te Ihe pogodo na v(e to opomnim, ino ti karbodi lhe dovoliti ne imem. Mozhno fi Izer od radia od tiga zhafa , kar fi pene te roshize v'nalh vert prefadila, fi veliko ftarej-fhi , tudi modrejlhi ino poboshnifhi, kakor fi bila 5 alj verjemi, de je sa tebe koridno, ino zlo potrebno, de fi mi vedno na fkerbi. Sa-torej le rada me vbogaj, de fe gerdo ne sver-shefh, kakor tvoje zvetlize." ,,Drugizh , de fo tvoje shlahtne zvetlize fploh navadne ledinzhize podale, je to krivo, ker fiin kof seralje tikarna tvoje gredize v'zelini pudila, de bom na njej prejo belila. Vfe pol-no divjih ledinzhiz po selenj trati okolj tvojih rade, Snajdeni vertnarji pa priznajo, de div-je roshe, ki po ledini rddejo, shlahtne roshe po vei tih kasijo, ino tako isdivjajo, de fo fpet poprejnim podobne. Modro pofvarjenje sa na' je to , naj le fiabe tovarfhije malopridnih ino raspufhenih ljudi ikerbno varjemo , zhe njim enaki biti nozhemo. She dar pregovor pove: Po hudi tovarfhiji rada glava boli." ,,Ino tako vidilh , ljubka moja , fo mati re-kli , kako je Bog mnogoter dober nauk nam k" pridu ni posemeljfke rezhi sapiial, ki fo nam Ve-liko k' dobrimu , zhe jih le modro premilhluje-mo, fe od njih modro shiveti vuzhimo , pa tudi po njih naukih fvoje shivlenje ravnamo," Marizaje na novo sazhele sa fvoje zvetlize lkerbeti, je nevarne fofede v'kraj fpravila. ino 10 glej - zvetlize, ktere je fvoje rejenke imenova-la, fo fe sopet popravile, ter {'o lepfhi inojep-fhi perhajale. Pa tudi Mariza ni -bila opominvanju fvoje matere gluha. Trud ino velika materna ikerb, s'katero fo jo redili ino lepo vuzhili, ni bila per njej saftojn. Rada jih je vbogala , fe ni fvoje glave dershala; pa tudi ilabe tovarfhije m ki dih, raspulhenih ljudi fe je varvala. Israft-la je blago ino pofhteno dekle, in lepi hi je bila v' shlahtnim zveti Ivoje mladofti, kakor vie njene zvetlize. Hvalo je Mariza fvoji materi vedla, de fo jo toljko ikerbno isredili. Enkrat, kedar je bil sopet matern god , jih v' vert pelja, ino pokashe materi lepo seleno gredizo, na kateri je njih ime, s'lepo belimi, ino belo rudezhi-mi , roshnatim salkami salajeno, kakor bi s' roshzami sapilano bilo , prelilno zvetelo. Sa roko jih prime , ino s' hvaleshnim ferzam jim rezhe : ,,Preljuba moja mamka ! vi fte sa mene vezh f kerbi imeli, kakor jes sa te zvetlize. One fo meni sa majhno poftreshho hvaleshne , ino lepo zvetijo ; kako bi vam jes fhe vezh livaleshna ne bila ? To le snainenje^ moje sa-livale, sa toljko valho persadevo ^ naj vam dopade !" Mater je to nedolshno delo fvoje rpohlev-ne, pametne ino hvaleshna hzhere mozhno vefelilo. „Ljuba moja hzher, fo rekli, tebi v' zhaft bom odllej le te zvetljze tS h m a r n z e imenovala." 11 „0 tega pazh ne ! hzher ponishno maie-teri rezhe; le vatho ime naj imajo, ki je tukaj na gredizi s'njimi sapifano: Marjeta. Naj le Marjetize bojo h" Mati fo jih vfe fvoje shive dni 4Shraa-rinze imenovali, kakor -njim (he s.Jaj po nekih krajih pravijo: hzher pa, in sa njoj tudi drugi ljudje fo tim šalim zvetlizam nar rajfhi rekli, de fo Marjetize. B. B. Oh , otrozi! le vuzhite V fvojih mladih letah fe, In nikolj ne posabite, Kako shlahtne roshe fte. Dobri nauki fo dragota, ,Svete zhednofti lepota ; Le preshlahtno to blago Vafha prava frezha bo. 12 II. Potozhniz e k' dobrimu sveste opomnize. Mina je bila vfmilena gofpodizhna, ino prav dobra dulha. Kar je glefhtala, vfiga jtf rada drugim podelila. Vbogiin otrokom je oblazhila narejala, potrebnim bolnikara dobre. ,kuhe po-fhiljala, pa jim tudi farna sdrave juhe sariefia 5 nar vezhi vefelje imela je revesham s' kakim dnarjam pomagat', ki ga je farna prihranila. Zhe je pa ravno toljko dobriga ferza bila, kdo In verjel , je Mina vender ninogoterga zlil "veka rasslulila ; sakaj bila je -. slo slo poseliva. Marfkaj je donef obljubila, na kar she jutri vezh mit lila ni. Pogofto je dnar sa rezili po-trofhila, kterih ji potreba ni bilo; lhe le po tem, fe je (pomnila, koljko dobriga bi bila leliko s'tem dnarjam (lorila, kedar nj® je kaki vb'>shzhek sa boshji dar poprofil; ki ga je ona tako pon'aama sapravila. Sdaj je posabila v' gralhini roshe na okni politi, kitre je v' fvo-jo pfkerblcije prevsela, de fo fe ji pofnfhi-le, ino je s' tem fvoji gofpej materi shalofti naredila; fpet je ptizliam polusliiti posabila, de fo ji glada pomerli, ako fi ravno nalaih ftvai-ze rasshalila ni. 13 V Vefi bliso pod gradam, kjer je bila Mina doma, je vboga gofpodizhna prebivala k'teri je bilo Shofka ime. Njeni ozhe . kapi-tan Sorko , prav zheftitliv ftarzhek, fo foje dni na vcijfki bli, alj savolj fvojih boleznim morli sholdnirfliino sapuftiti, ino fo fe s fvo-jim majhnim presbvitkam alj penfjonam ghive-li. De bi loshej 's-hajali, fo na desheli pre-bivali , kjer je shivesh bolji kup, kak01" Po raefiih. ,Svoj fposnan preshvitek fo filo teshko dobivali, ino she fkoraj je leto minulo, kar ni fo krajzarja potegnili. Shofka, njih edina hzher, je pridnne fhi-vala, lepo s' jiglo pifala, ino shenlke obla-zhila pofebno sa gofpodo delala, de jih je te zhat preshivela. Mina, grafhinfka gofpodizhna delo dala, fe je per njej s'jigloj pifati alj 1'htikati vuzhila, sakaj to je Shofka pofebno prav dobro snala; ji je dobro plazhovala ino fvojo dobro prijatelzo imenovala jo je. Pa tu-di to fvojo prijatelzo je posabliva Mina nekolj-kokrat mozhno rasshalila. Nekrat (o gol pa Minina mati nevarno sbo-leli. Pollali (o jim v' neko daljno meftQ P° imenitniga sdravnika. Obljubila ]e Mina nje-ga naprofiti , de bi gredozh k' Shofkinjim ozhetu pogledal, kterih fo hude rane pogofto i*ilo bolele-. Kedar Shofka sve, de je sdrav-nfk prifhel, na ravnoft v' grad hiti, Mina obljube Ipomnit. Alj ravno eno uro poprej je bil sdravnik she odiihel. Mina fe fhe le fpom- 14 ni, kedar Shofka v' hifho flopi, kaj ji je ob-ljubila. Mozhno jo je ferze bolelo^, proiila je Shofko sa odpufhanje, ino vlogi zheftitliv ftarzhek fe ji toijko vfmilijo, de fe nad njini rasjoka. Pa kaj, de ptujiga sdravnika nasaj saklizati je she preposno bilo! Neko drugokrat ii Mina vmifli gofpej ma-teri sa refhitev ( refhvo ) , k' godvanju njih imena, lepo pifano tenjo alj fenzo sa luzh na-redediti , ino Shofko profi, de bi ji pomogla. Pernefe Shofki zhedno opifan venez na popir-ji smalanih roshiz pokasat, ki ga ni lepfhiga smiiliti. .,Venez bove lehko vgotovile, je Shofka dja!a : ffimo morla bom jes v' mefto, rnnogcterne shide nakupit, kar nje bo sa opi-fanje potreba." ..Kar bolj bi ref bilo, je Mina rekla, zhe bi fe hotla , piijatelza moja, ti potruditi,- ino to prefkerbeti. Tvojimu bolnimu ozhetu bora pa te zhaf she jes po/lregla , ino jim farna ko-tila prinella." Shofka fe na Mino sanele, ka-kor je rekla, ino fe V mefto odpravi. "V'grad iie pa ravno v' tim zhafi is mefta neka gofpoda perpelja. — Mina ne ve ad vefelja, kaj bi pozhela, kako obiskovavzam ftregla, ino fhe smillila ni, kaj je Shofki obljubila. Bolni kapitan pa is hilhe ne morejo; tudi ve-fhanov ni domi , ker ravno na fvojih fenoshe-tih alj travnikah feno fpravJjajo , de bi koga saklizali; ino dokler fo v'gradi jedli ino pili, de fe je uiisa fhibila, more posablen bolnik namefto ob-Ijubleniga kofila fuh kruhek jefti, pa vodo pitij 15 Prihodno jutro gre Mina, pa ptuje gofpo-dizhni dve s' njoj , okolj veli na fprehod. Kav-no je Shofka kof platna polivala , ki ga je po simi, kedar fo dolge nozhi bile, napredla. Po trati tfliso hilhe ga je sa potokam i-asgernila, vbelit. Mina fe sboji Shofko sagledati, ter ji fhele sdaj v'mifel pade , kaj je obljubila. Shof-ka pa je sadofti modra bila, v' prizho drugih shenftuv posablivofti ji ne ozhitati. Vender njo je hotla opomniti, naj bi v' prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka poprofi gofpodizhne, naj bi vfe tri v' njeni majhen vertez pogledale. tShle fo , ino zvetezhe roshe" veliko hvalijo, ki jih je Shofka nafadila, pofebno pa šale potozhnize, famorafh-nize sa potokam. Tudi jih Shofka vTvojo maj-hno pa prav fnaslino prebivavnizo pelja , ino Mina jo poprofi, naj go'podizhnama njine dela pokashe. Med tem, de gofpodizhne rokodela pregledujejo , ino fe lepima jiglinim pifanju zhudijo , naredi Shofka is rosliiz tri svesze alj pufhelze. Ptujima gofpodizhnama je vfaki.sve-siz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa fhopek zvetezhih potozhniz poda, katerim le po nemfhko Vergifsmein nicht, alj po flo-venfko opomni z e pravi: med šale opomnize alj potozhnize je nekol jko difhezhih peref/; djala. Mina je v'shivo zhutila , kaj Shofka s fvnjimi opomnizami povedati hozhe. Prav dobro fe ji sdi, de jo Sljof ka tako fkrivno fvarf ino v' ferzi njej hvalo ve, de ji v'prizho unih posablivofti ne ozhita. ,,Pazh sa ref prav vefh , kakfhine ro- 16 shize fe meni nar bolj fpodobijo," je djala Mina. Rudezhizii jo oblije, kedar zlieden svesiz iivih potovhniz v' nedrije podene. Mina fe s'gofpodizhnama v'grad poverile, ino je v' prebivavnizo fpremi, v' kateri fte pre-bivale. Vfe tri fo djale fvoje roshnate svesze na okno v' ftekleno kapizo alj glash hladit^ v' katerim je fhe nekaj vode , h' redi bilo. V ne-koljkih nedelah fe naklone, de Mina. fpet v' to prebivavnizo pride. Ptuje gofpodizhni (o fvoje zveilize s* febo vsele; alj Minka je tudi na fvoje opoinnize posabila. Vfe difhezhe perefza fo fe v' svesizi pofufhile, -potozhnize pa, ki jih je 31 ini Shofka sa opomnize dala, fo tak lepo zve- naredilo. ,jKedarko]j bom sa naprej komu kaj obljubila, pravi, hozhem te šale opomnize na fvojo delav-no misizo , al j pa na prebiravnik i) (Mina je snala tudi lepo prebirati) tako dolgo poftavili, de bom obljubo dopolnila," , j Prav tako prav! rezhejo bolen kapitan , le naj vfelej tak naredijo. Tudi jes derieni kof-zhek popirja v' fvojo tabakiro , kedar fi hozhem kaj pofebno sapomniti, de bi ne posabil. Moj Ieldwebel, ki fiin ga per sholdnirfhini imel, fi je vlakokrat na tvoj robez al j rutizo vosel naredil. Sa gofpodizhno pa je zvetliza vender nar lepfhi oporaniza. Šategadel mi prav dopade, de fe prejjubesnive lepe zvetlize, ki sa poto-kam nar raj raftejo, tudi opomnize imenujejo, v' fpomin prijasniga opominvanja. Pa ihe lepfhi je snamnje te roshize, kedar naf pomni nafhih dolshuoft, polebno na fveto dolshnoft drugim dobro ftoriti —. to je med vfim nar lepfbi! Ta mifel je dobra, ino mi jako dopade." Mina je fvojo obljubo dopolnovala; prijasne opomnize fo njej veliko boshjih Ionov, potreb-nim pa veliko dobriga prinefle. Marlkafe'ri bol-nik je savolj teh lizhnih zvetliz sdrave kuhe, kupizo dobriga vina, alj dnarja dobil, katerigaf 2 i) Klavir, fortepiano« 18 bi fe Mina bres njih ne bila fpomnila. Mnogotero delo je svefto ino o pravim zhafi ftorila, ki bi bres opomniz bilo saoftalo — tak je imela Mina lehko vel t bres poteshav ino doinazhih prepiring. Mati hitro fposnajo., de i'e je njihova Mina vfa vfa poboljfliala. ?jKako je pa to, jo po-prafhajo, de sdaj ftvarze vezh ne posabifh ? kako fi te tako popravila?" Mina perpoveduje , kaj fe je s' opomniza-mi godilo , kar mater fnozhrio rasvefeli. ;5Do-bri deklizi fte, fo djali, bom lkerbela tudi va-ma kakfhino vefelje narediti." Na to dajo slatarju dva perftana is nar zhiftifhiga slata fto-riti: na vfakim perftani je bila opomniza alj lepa potozhniza is fvetlih shlahnih kamenzov vdelana - pet je bilo fivih alj plavih safirov , jafnih ko ribje oko, v' fredi pa diamant, rome-no fvetel ko slatc fonze. Kedar fo perftana dobili, dajo perviga fvo-ji Mini, ki fe je bila vfa poboljihala. ter pra-vijo: ,,Nofi sdaj te perftan, ino ravno tako s' njim ftori, kakor fi s' opomnizami delala. Zhe komu kaj obljilbifh , alj kako pofebno opravilo imafh, le perftan s'opomnizoj natekni, ino ne isfnetni ga, dokler nifi obljubo dopolnila, alj fvoje delo ftorila. Drusheja pa fvoji prijatelzi Shofki sanefi. Saflushila ga je , sakaj prijas-ne opomnize, ki jih je ona tebi dala, fo vezh vredne, kakor te perftan, naj i'i je ravno is' »lata ino shlahnih kamenzov naret." Mina s' perftanam na ravnoft k' Shofki hiti, ji ga poda ino pravi. „Tebi izer potreba ni 19 nofiti perftana, de bi zhefar ne posabila, faj ne posabifh nar manj f hi dolshnofti. Nofi pa vender te perftan , de fe bofh fvoje prijatelze fpomnila , kteri ii sTvojimi zvetlizami toljko dobroto ftorila." ,,0 predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi ne bilo potreba fe Tvojih dolsh-nofti fpomniti! Kojjkorkrat to di-ago opomnizo na perftani vgledave , naj opomni naj kaj dobriga ft»riti : alj bo nama mozh, kakimu bolniku poftrezhi, alj pofhteniga zhloveka rasvefeliti." Obedve fte li na to v' roke legle. ,,Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhe'm takifhnih perftanov noliti, naj mu 1'aj vlaka potozhniza, ki jo sa poto-kam alj po travnikih zveteti vidi , opomniza bo, de fklene kaj dobriga floriti. Pofebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda , Tiftiga fpomni le naj, ki je vftvaril njo. Naj bi nam vfaka roshiza opomniza, bosbja bila. Vfaka potozh-niza na sel en i m travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo slato , in vfako perefze ta-ke opomnize bilo vezh vredno, ko shlahni ka-lnenzi." Na to j. kar fe je s opomnizami pergo-dilo j je fhe nekaj vezh dobriga naftoplo. Ko le je she sima blisbala, ino juterna flana selenje krog grada beliti jela, ter mersel ve-ter okolj gralhine briti sazhdl, le je Mina s' fvojoj gofpoj materjoj sopet poveroila, v' poglavitnim mefti po simi prebivat. Perftan 2* 20 s' opomnizoj jeMinkirijiin prijatelzam ino njih materam mozhno dapadil. ,Shega fe je sa-zhela takifhne perftane nofiti. Perpovedvalo fe je , kako fo fe taki perftani saKheli; zlo na kraljevim dvoru fe je vfe to rasvedlo. Na ftariga, polhteniga kapitana, kateriga fo she fkoraj bili posabili , fo fpet po teh opomnizah pomniti jeli. Bolj prevshitek fo mu odlozhili ino bres odloga zhiftp plazhvali. Vfe to fo ftorile potozhnize, ino sato fe jim pravi, de fo opomnize. T. J. Oh nefrezhtia flaba glava, Ki posabi rada ! Ne samudi jo popravljat'} Dokler je fhe mlada. Vfe, kar zhlovek fam posabi, Mora fam tefpeti, In kar zhlovek v' glavi nima ? Mora v' petah 'meti. 21 III. P o t i z a hvaleshna povrazhniza. J-vanek , flrelzhov alj jagrov fin v' Selenizah , je bil vef shiv ino velel dezhek. Neko jutro je bilo njegovimu ozhetu vkasano pifmo Se-lenifhkiga gofpoda v' Saverhe nefti, v' neki fa-iuoten grad, ki je. bil unkraj vifokih, kolhatih, hribov, v'veliki sarafheni dobrovi. „Hudo me bo na tim poti imelo, fo ozhe rekli ; kar iim ii letunoj na lovi nogo, svinil , ihe nifim prav terden per nogah. V Saverhe pa imam dobre tri ure hoda. Alj ker shlahen gofpod vkashejo, jiti moram." Hitro fe Ivanek ozhetu sa pifmonofza po-nudi, rekozh: ,,?a mene pofhlite , ljubi atej ! Gre fe ref po farnih goihah, vender me ni ftrah! Do nafhiga mejnika sa pot dobro vem, naprej ga pa she hozhem oflediti, ino pifmo gotovo odnijtati." — ,,Pa pojdi, rezhejo ozhe; to de pifmo Saverihkimu gofpodu fam v'roke podaj; frtj jih posnafh. V pifmi je veliko dnarjov, ino vem, de bofh fvoj lep dar dobil." Ozhe mu ihe pot od domazhiga mejnika do Saverfhkiga grada na tenko povejo , Ivanek pa fvojo lov-ikp torbizo na fe vershe, dene fvojo pukfhizo zhres rama, in. fe nategama na pot poda. 22 4Srezhno najde Ivanek Saverfhko gra Tlimo, poprofi ftreshaje , naj ga shlahnimu gofpodu oglafijo, ker mu je vkasano, de jim fam p i Cm o v' roke da. Streshetov eden ga po fhrokih ftop-nizah, ki fo is resaniga kainnja bile, v'sgor-no verlo prebivavnizo pelja.' Saverlhki go-fpod ravno s nekimi oficirji, ki (o jih objiCko-. vali, kvartajo. Ivanek le vfakteriina gofpodu lepo perklone, ter pifrao poda, v'katerim je bilo fto rajtiifhov slata sapezhatenih. $averfhki gofpod k' pifarni miši ftopijo, ino s kratkim pi-fanjam poterdijo , de lo lift gotovo prijeli. ,,Sdaj je she prav, le pojdi!" mu rezhejo, ino (e fpet h* kvartara vledejo. ,,Drugiga odgovora ni sdaj potreba, bom she drugokrat pifal." Ivanek vef shaloften po fhtengah prilese; bil je she lazhen ino shejen, pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvorifhi gre, ga kuharza frezha, ktera je ravno v'eni roki nefla nekolj-ko okreta, v' drugi pa nosh is verta. "Vbo-gimu fantu na obraTi vidi, kaj mu na ferzi je. ,,Pojdi s'menoj mali ftreliz, mu je prijasno rekla, kakor bi njegov angel bila, bom ti kaj jjefti dala, pa tudi ova (pira) de bofh enkrat pil, de ne bofh po poti pefhal. Koj dalezh damu imafh, na želim poti pa fhe pod ftreho ne pridefh. tihlahnimu gofpodu pa sa to ni-kar ne saineri, de tebi nifo rekli jefti dati! JVa vfe to oni ne miflijo, pa fe tudi ne fhva-rajo", zhe fe ljudem kaj da." Kuharza Ivana v'kuhnjo pelja, kjer je she na ognjifhi prav lepo gorelo, okolj korit ha pa 23 mnogo pifkrov ino trinog perftavlenih bilo. ?,Tukaj le, mu rezhe, IVojo tarbizo sdaj polo-shi, deni pukfho v'ftran, ino fe vfedi!" V'en kotez mu je pokasala, kjer je kuhenfka misiza ftala, sravno pa klop k' sidti (jnrru) perbita. Pernefe mu juhe (shupe) , mela , ioo selja srav-no, pa tudi kruha ino poKzhek ova. Potreb-nimu Ivaneku jefti ino piti toljko dobro dithi, de ihe raorde nikolj tako, kar je na iVeti. Prav fc je poshivel, ino po tem vfmile-no kuharzo vezhkrat lepo sahvali, rekozh : „Bog vam ftokrat poverni vafho dobroto!" S'pofhto-vanjam , kakor bi biia slilahna gofpa, zhe ravno fe brani, ji zlo roko poljubi. Vefel, ino vef dobre volje fe Ivan k' do-mu na pot poda. Kedar pa nekoljko pol ure po hofti gre, na neki ledini, kjdrje nekaj ftarih iiraftov ftalo, veverzo vgleda. Zhedna ino urna shivalza je sa Ivanza kaj pofebniga bila. V Sele-nifhkih hoftah nje fhe ni vezh ko enkrat alj dva-krat vidil. Nekoljko otrozhji bil je fhe , alj pa je dobriga ova prevezh zhutil, ter fi je vmiflil, veverzo shivo vjeti. Pobere pod drevjam fu-higa drazhja, sa veverzoj luzha, ino vbogo shival od hrafta do hrafta podi, vnar vezhi gofho sajide , ino pravi pot vgrefhi. Zel ve-zhcr, ino do pol nozhi fe po hofti klati, dok-ler saduizh od Jlrahu ino hoje vef truden pod neko germovje slese ino sadremlje. Ki leliko fpal, ino fhe fkorej bolj fpehan vMaile, kakor le je vlegel. Osira (e, sazhne jilij pa fhe ne ve, na kter kraj bi fe podal. 24 V zelo nesnanim kraji je bil. Po jelenih , kterih je veliko 1'podil, fposna, de mora v'dal-ni hofti biti , v' ktero malokdo pride. Tropa divjih fvinj , med njimi pa velik velik divji mer-jafez , ki mu'je fvoja dolga savihana soba ka-sal, njega v' finertn^R.-ahe fpravi , de komaj vbeshi. She je fojiafe na pol dne ftalo , on pa toljko lazhen ino fpotfin, de dalej ne more. Klizal je, kar je premogel, pa ni dru-giga flifhal , ko fvoj oglaf. Ni bilo jago-de, ne kapelze vode, fe obtefhiti, alj pa go-rezho shejo pogatiti. Vef shaloften fe pod eno hojko vleshe , ino prav shivo is ferza moli, de bi ga vender Bog ne puftil onemagati. Vef gladoven v' Ivojo tarbizo feshe, kake drobtinze kruheka pojitkat, ki ga je vzheraj is doma vse"l, po poti v*Saverhe pa pojedil. Ino na — koljko zhudo ino vefelje ga objide! Lep kof potize (povitnize, povijazhe, gibanze, pezhen-jaka, fhartelna) ino pa vmedenih grufhek v' ivoji torbizi najde. „To mi je dobrotna kuhar-za fkrivaj v' torbico vteknila, je vefelo djal, je sTolsnimi ozhmi Boga salivalil, ino je terdno obljubil, vfim potrebnim , pofebno popotnim vfmi-lenga ferza biti." Tudi je lklenil vlmileni Ito-saljki, tako je bilo kuharzi ime, zhe bo kdaj premogel , to njeno dobroto obilno poverniti. ,,Bog ino pa ona dobra dulha, je fam per febi djal, fta mi shivlcnje ohranila. Bres njene do-brote bi bil gotovo v' tej gofhi onemogel." ,Spet poshivljen Ivanek vdane ino sazhne dalej jili. Po fonzi je gledal, ter fe tiftigakra- 25 ja dershal, v' katerim je miflil, de morjo Se-lenize biti. Zhres eno uro hoda saflifhi od da-lezh fekati. Sa glafam gre , inr> dva dervarja najde, ki fta debelo hojko p )fekovala. V Re-lenize mu pot pokasheta, ino tako fpet frezhno domu pride — ter ftaril h& ovefeli , ki fo sa nje-ga v' velikih ftrahih bili. Ozhe na to fanta prav ojftro pofvarijo, mu dajo marfkater dober natfk, ter pravijo: ,,Taka le fe mu godi, kdor le fvojimu poshelenju vo-diti da, bodi fi, kakorlhino hozhe , ki ga is praviga pota sapelja. Lehko bi bil v' gerdi go-ihi, dalezh od doma, obnemogel, ino veverze vender nifi vjel, kakor li abotno sheljel. Rav-no kakor pot po nevarni hofti je tudi nai ha hoja J kos to shivlenje. Tudi v' tem naf mnogotero poshelenje flepi, kakor tebe una sapeljiva shi-ral, ino naf is pota zhednofli odvrazha. Kakor fini tebi jes , ljubi moj Ivan, pravo fl^so fkos uno hofto svefto popifal, nam tudi Bog pravo pot s' Tvo-jimi sapovedmi kashe, kako naj Ikos to shivlenje hodimo. Me daj fe nobeni pofvetni flafti is pra-viga p )ta sapeljati, ne na levo ne na delno mah-niti. Lehko bi fe ti fizer pergodilo , de bi v' pogublenje sabredil, ino ne prifhel vezh na prav dom fvojga Ozheta, ki je v' nebefih." „Verh vfiga pa nesmerno gnanje po vefelji ino kratkozhafi nar vezh zhlovelhko terze pa-zhi, ino v' njim nar shlahnej pozhutke mori. Saverfhki golpod, ki fo ti tak flabo i!lreg!i, Ib sa drugo prav dober lnosh. Alj ker fo bili rav- 26 HO v'kvarte saraffhlenf, jim ni v'glavo padlo, kako fi bil ti shivesha potreben; ihe nifo fi vraj-tali , tebi kak dnar podati, ter te s'zhem malim rasvefeliti, ako fo ravno morde tifto jutro ftokrat toljko sajigrali. Kar pa tebi na drugih ni vfhezhe, tiga fe tudi ti varji; ne posabi per fvoji dobro-volji tudi druge rasvefeliti, ino jim dobriga fto-riti, koljkor premorefh. Kar pa tebi od drugih dopade, tudi ti flori; bodi vedno tako vfmilen ino dobroten drugim, kakor je gralhinfka ku-harza Rosaljka tebi bila." Ivan je od radii, ter je prav snajden ftreliz (jager} bil. Pridno, p*av svedo je fvojo flush-bo opravljal, prijasen ino vfakimu dober; bres graje fjadla) je bilo njegovo sadershanje. Po-febno. pa je potrebnim ino polhtenim popotnim s'ylmilenim ferzam rad poftregel. Ni mogel do-brote posabiti, ki mu jo jeRosaljka dorila. Enkrat je farno sa to v'Saverhe Ihel, de bi njo fhe sa-hvalil, ino ji povedal, koljko mu je dobro fto-rila; alj ona je bila she flushbo sapuftila. Nobe-den grafhinfkih fe ni sa njo smenil, kamo je prejfhla; ni(o mu vedili povedati, kje bi bila, in tudi ni flifhal od te fvoje dobrotnize vezh. Ivan je bil pravsnajden ino polhten zhlovek, sa to je prilhel v' nekih letih sa lovfkiga fanta k' knesovimu vifhi ftrelzu alj borfhtnarju v' flushbo; posnej je pa v' Sahomzah lovi ko llushbo nadopil, ki mu je veliko nella. Njegova shenka je bila ravno tak dobriga ferza, ko on, in rad ji je pra-vil, kako fe mu je v'otrofhkih dneh godilo, nar raj je pa od prijasne Bosaljke perpovedal, kako 27 mu je dobro ftorila, ino ga per shivlenji ohranila. Ker blagi Rosalji nifta dobrote poverniti mogla, fta terdno fklenila, vfim potrebnim vfmilena biti, ino jim poftrezhi, kar bo jima mogozhe. Lepo priliko fta imela po fvoji obljubi delati; njuno novo zhedno ftanovanje v' Sahomzah je le nekoljko korakov od velike zefte sa logam ftalo. Neko vezherko o' vrozhiui poletnim zhafi je fhla ftrelzhovka (jagrovka) k' domazhimu lhte-pihu po kupizo vode. Sravno ftudenzq na seleni klopi, ki jo je mosh popotnikam sa pozhivat med dvema hojkama is rulhin (vash) naredil, vgleda borno, pa vender po medno pofhteno oblezheno sheno v' ietizi fedeti, kateii fe je vidilo, de je slo fpotaaa. Loznato korbizo s' pokrivalam je sravno febe na klopi imela, ino per jerbafi je paliza ilonela. .Strelzhovi sheni fe popotna shenka v' ferze vrmiii, ki fe je toljko milo dershala; po-sdravi jo , ino ji rezhe v'hi! ho jiti, de ji bo s' zhera pftftregla. Ptujka fe ne da dolgo profiti, ino hvale v'ftanizo gre. Jagrovka ji kot pe-zhene jelenine na miso prinefe, ter ji tudi ver-zhek ova nitozhi. Hitro l'o fe sisnanile, ino popot-na shena gofpodinji perpoveda, kaj ji ferze teshi. 5,Jes lim dobrih dvanajft ur hoda od tod, sazh-ne perpovedati. Moj mosh sna rifanze, pukfhe, ino piftole dobro delati. Nozh ino dan fe je tru-dil, pa tudi perflusliil, de fva fe s'dvoje otro-kama, ktera je nama Bog v'sakoni dal, prav lehko shivela, ino fhe kakdnar perhranila. Alj nekoljko zhafa je naju Bog s'mnogotermi nadlo-gami objifkal. Mojimu fe je novapukfiiaj kteru 28 je pofkufhal, rasletela, ter gatak hudo ofhkod-vala , de she let 'no den nizh kaj delati ne more. Vojfka, kina! je tudi v' naf hiin kraji mozhno sa-dela, je nama she poprej veliko ihkode naredila. Šolnika v'hifhir sallushika pa nobeniga, naji je zelo v' nizh djalo. K' ilednimu nama je fhe shvin-fka kuga krave pobrala. Ke'r fva fe morla na pohifhtvo in najin travnik poprej sadolshiti, nama nihzher dnavjov pofoditi hotel ni, faj eno kravizo kupiti, ktire fmo toljko potrebni, de bi fe pre-shiveli. Imam dva dobra dni hoda od-doma pre-moshiliga brata. Millilafim, de mi bo faj moj brat toljko pofodil. Podala fim fe na daln pot mu fvojo lilo potoshit, ino ga prof it, naj mi po-maga. S' dvajftimi alj tridefetmi rajnifhi bi kra-vizo lehko kupila, ino fe tak lilerelhila. Brat je bil per Volji mi toljko dati, alj fvakinja mu ni dopuftila. .Strafhno huda je bila na mene, ter mi je gerdo oponafhala, sakaj iim mosha bies vfiga premoshenja vsela. Brat mi je fzer kaj maliga fkrivaj vergel; alj tiga fhe na pol pota nimam sadofti. Alj dal mi je, kar je glefhtal; ni mu veKhona sa njegov potrolhek dala. Ravno pridem od njega. — Oh! je globoko isdihniia, ino folse lo fe ji vternilej vfmili fe mi moj brat, fhe vezh pa moj mosh ino moja otroka! Sheljno me she domu perzhakujejo , ter fe vefelijo , de jim bom kaj prinefla; alj kako shaloftui bojo, ker s' prašnimi rokami pridem !" Med tem je gofpodar is lova domu prifhel, ino nadevano torbo prinefel. Piijasno posdravi popotno sheno, ino njegova mu praviti sazhne, 29 kako jo je v'hifho saklizala, ino kaj vhoga. frota per ferzu ima. ,,Tako je prav moja liotijka! ptavi ftreliz ; to me v' ferze vefeli, de mi po volji ftoiifli, ino fi popotni, kije potrebna, po-ftregla, kar nama jč Bog dal. Vfmilenje do ptujih ino pofebno popotnih ljudi je nar fvetej-fhi dolshnoft." ,,PoTebno pa fim jes to dolshen ftoriti!'' tako on s' ptujoj shenoj dalej govori, ter ftol perftavi, ino le sa iniso vfede , fvoji sh^ni pa rfezhe, naj mu polizhek ova prinefe. Sdaj sazh-ne perpovedvati, kaj fe mu je v'inIadofti godilo, ino kako mu je blaga Rosaljka, Saverfhka ku-harza, s'enim farnim koiam potize shivleijje o-liranila, de ni gladu vmerl. ,,Dober Bog ! na to ptuja shena savpije, ino roke povsdigne, rekozh: ravno jes iim tifta ku-harus bite. Meni je Rosalja, vam pa Ivan ime — ino vafh rajni ozhe fo bili holtnikar (borfht-nar) v" Selenizah. Lehko vaf fhe erie alj druge male Vezhi fpomnim, zhefiar nifte v' mifel vseli. $li fhe pomnite , kaj fim vam jefti dala ? po juhi fim vam prinefla mefa ino selja, po tem pa sele-nigagraha, in povojeniga mefa na verh. t8vetel verzhek , v'katerim lim vam piti prineflji? je imel kofitarfko pokrivo , na kterim je bila jele-nova podoba, ki vam je pofebuo dopadla. Sa-verfhkiga gofpoda fte nevoljno toshili, rekozh, de fo savert gofpod; jes fim jih pa sagovarja-la , de fo boljiga ferza , ko fe jim vidi. Vi fte mi sa flovo, de fi ravno nala nilim, roko po-ljubili. Vam ne morem dopovedati, kako me 30 vefeli , de fim vam «*tiftim kofzhekam potize toljko vftregla, in' de vaftak frezhnih najdem, kar bi ne bila nikdar mil lila. Kako zhudno ven-der Bog vfe obravna! — Ne bila bi vaf posnala vezh. Bili de lizhen ftrelzhek, sdpj pa fie od-raflien verli mosh, ino kakor vidim, val' je Bog s'vliai oblagodaril." Sdaj l'he le fireliž Ilosaljko v' drugizh prav ferzhno posdravi, rekozh: ,.(SamBog vaf je pri-hefel! Poprej, ko fiia val vgledal , fte mi le gna-ni videli, vonder mi hi prav v'glavo padlo, kje lim vaf videl. Hitro fe mi je pa dosdevati jelo, de fte fe ravno od tiga zhafa she poftarali, de bi vtegnili tifta dobrotliva kuharza Bosaija biti. Prav fim fe hotel preprizhati , ino satorej lim uoo pergodbo praviti sazhel. Hvala Bogn; de vaf (pet vidim: neisrezheno me vefeli. Donef vaf na-prej ne fpuftim. — Botijka, poftreshi jefti ino piti, kar premorefh." Rosalja fe ni dala muditi. ,,Jutri vezher, je djala , moram biti doma. Sdaj je she hlad. sa to bom fhe donel" nekoljko ur ihla 5 jutri bi želih dvamijlt ur obhoditi ne mogla." .Streliz pa veli: ,,To le vfe lehko sgodi. Jutri fvojga belza v'kolefel napreshem, ino vaf popeljam, kakor dalezh bo klule letelo. Shal mi je, de po jutrajnim moram na lov, ki ga bojo fvetel knes imenitnim gofpodam napravili , rad bi vaf do doma peljal." Tudi ftrelzhova shena je veliko vefelja imela, dobrotnizo fvojiga mosha , ki mu je shivlenje re-ihila, iposnati. Perlilila fta dobrazhlovezheka 31 Rosaljo, de je per njima oftala. Gofpodinja per-pravi po domazhe prav dobro vezherjo. H' konzu vezherje i he potizo prinefe. Bila je ravno tak povita, kakoi n^krat Rosaljina, kteie je bila Iva-nu dala, sverhoma s'nar fivnifhi roshzaini opi-fana. Po fredi (o bile skelim zukram befede vlite: „V sahvalo." ,,Oh, je djala Rosalja , riikar lepe potize~ne nazhnite : toljko fim she nahranjena, de bi grish-leja ne mogla vezh fnefti." .,Naj pa žela bo , rezhe gofpodinja , to de morte potizo jutri v'fvojo loznazho djati, ino jo fvojma otrokama domu nefti." Gofpopar je tudi vina is fvoje kleti prinefti rekel : on ino njegova Rotijka fta vezhkrat na sdravjeRosalji mpila, pa tudi Rosaljkaje morla njima napiti. ,,Ko bi ne bili vi talko dobro Mo-rili, je ftreliz djal . bi donef i kup ne fedeli, ino v'tej domazhiji, kje'r s'mojoj Rotijkoj sdaj tak frezhno sbiviva, bi drugi ljudje prebivali." Hitro , ko (e je drugo jutro den napozhil , na vfe sgodej goTpodar napreshe^ fvojo dobrot-nizo peljati, kakor dalezh bo mogel. Tudi go-fpodinja dobro ko filze al j sajterk napravi, ino dobri shenki polek potize polno loznazho shive-sha sa berlhnjo, ino drugih darov sa otroke na-deva. jStreliz jo Ihe dalezh nad pol pota pelja; potem fe poflovi, ter jo obljubi s' fvojoj shenoj lkoraj objifkati, ino nekoljko novih pulhek nje-nimu moshu v1 deio dati; kar fe je tudi posnej fegodilo. Dobre volje gre Rosalja fvoj pot. Ko je 32 she bliso doma bila, ji otroka Bilhelm ino Teresika naproti perdirjata. Od vefelja pofkakujeta ma-ter videti , ino na vef glaf prafhata : ,,Mati, kaj ile v' loznazhi prinefli?" ,,Le pozhajta, de domu pridemo , pravijo mati. Ne fmeta tako naglo-vedna ino nepoterpeshliva biti." Na pragi jo tudi mosh Irezha. VTi grejo drugi sa drugim v' jifpo. Nar poprej mati povejo, kako flabo jih je fvakinja odpravlja, ino de niio dnarjov dobili. To je ozheta inozhno vshalilo, in. de fo ravno mati perpovedali, kako ljubesnivo fta jih ftrelzhova fprijela, ino jim poftregla, jih ni samoglo vfe to vezii oveleliti. Mati med tem v' loznazho feshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vla sbalofi mine 5 inozhno sazhneta nad njoj veleljovali. Ozhetu pa le lolse v" ozhi ftopajo. ,,Kaj nam potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa d vaj let alj tridelet raj ni l h kravo kupiti." AIj na - mati potizo nazhnejo, nje otrokain vre'satr, kar jim nosh v'njej obtezhl, in ni fe jim dala preresati. ,,Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi.5 morlo fe je kaj terdiga vmef sapezhi !" Raslomili fo potizo, ino glej - k' pervimu (e dve kvishovazhi prikashe-te, ino pozhali fe dvanajft takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa fo ravno toljko velelje ob-zhutili, kakor mali ftreliz nekdaj, kije v' Ivoji tor-l)izi neprevidoma kof potize najdel. ,,Ljubi Bog, fe savsamejo, gotovo je te dnarje vfmilen ftreliz Ivau fvoji prijasni gofpodinjš v' potizo poviti re-kel, naj bi fi s'njimi kravzo kupili, ino v" ivojt iili pomagali.'" 33 .,Dvanajft krisliovažh ravno fheft ino dvajfet rajnilh, pa ihtir ino dvajfet krajzarjov snele, rezhe mali Bilhelra, ki fe je she v' fholi is glave rajtati (_razhunitf) naVuzhil j sa te dnarje lehko prav lepo kravo kupimo." ,,Spet bomo mleka pa fmetane in cli," pravi mala Tresika , fer oc! vefelja po liifhi lkazhe. Ozbe_fe pak odkrijejo, ino s'folsnimi ozhmi Boga hvalijo, tndi mali ino otroka s'njimi. ,jKol iz" potiže, ki fi ga pred veliko letmi mladima ftrelizu dala, sazhno rezhi, fi dobro pofodila; to le nam sdaj ftokrat, dro tavshen-krat povcrne." ,,Rel je, pravijo mati, pa iW n^fkonzhno leplni (e nam bo vfak, ihe tako majhen dar, Id ga potrebnima damo, enkrat v'nebefih pov-vazhoval!" „Oj otroka, fklenejo ozhe , hodimo vfmifeni, ino bomo vfarilenje najdli." F. P. Lepo je vbosh'zheku dobro ftoriti, Lepfhi, hvaleshen- dobrotniku biti; Ako V' potrebi pomozhi shelflh, Glej, de hvaleshen fe biti vuzhifh. Bo ti pofhtena sahvala Nov'ga dobrotnika dala. 3 34 IV. Kuhani r a k i s h z h i d a j o v e s t. ?tiaterza je bila prav pridna, dobro vuzhena , prijasna ino pametna dekliza , pa lamo eno f labo flabo navado je imela — dobre jedi lkrivaje israikati; bila je pojedizhna fladko fneda. ,Sla-rithi njeni fo pervo fhtazuno v' nekim premosh-nim meftizi imeli. She is mladiga ni mogla, alj le ni hotla, sogniti fe, de bi ne bila v' fhtazuni predelov odpirala, ino ti fuhiga grosdja, zveb, pa pozukranih mandelnov sagrabila. Kakor ona, je raftla tudi njena huda navada, ter jo je perpravila, sdaj kak ojtanek tofanta, sdaj kup-levniga platna, kak vatel (prazh} trakov, pa fhpiz ikrivoma bres vfiga pomiflika predati, ino fi s'tem dnarjam pofebej dober grishlej kupiti, zhefar.je ji nar bolj difhalo. Njeno nar vezhi vefelje pa je bilo, kedar kako vezlierko ni bilo ozheta ino mater doma, de je lehko farna go-fpodinila, kakor je hotla. Takrat fi je Vfelej pofebej jefti perpravila, sdaj kave, sdaj zhoko-lade naredila, sdaj kako pifhzhe, sdaj kakiga goloba fpekla. Pergodilo fe je, de fo ozhe po fvojih opravilih išdoma ihli, mati pa na shenitnini bili.- 35 Te den fe je hotla Katerinka prav dobro goftiti. Trem fvojira prijatlizagpi rezhe, naj jo po jedi obji-fhejo. Kave, gibanze, pezhenih golobov, ja-belk ino grufhek jim poftreshe, veliko torto ino drugih fladkarfj , zlo bokal lafhkiga vina pred nje poftavi. Misa je bila toljko nadevana, de ni bilo vezh korbize fadja alj kaj drugiga na njo kamo poR&viti proftora. Vliiri ffltirim deklinam prav dobro tekne; shidane volje fo, shlabodrajo, sjake vganjajo ino fe fmejijo. Kedar fo pa nar bolji volje, fe vrate naglo odprejo, ino mati s'nekoj drugoj shenoj v'jifpo pridejo. Dekleta fplafhene is samise planejo, Katerza pa od famiga ftrahu ne ve", kamo bi l'e djala. Mati sdaj nizh ne rezhejo, ino gredozh ptujo sheno v' fhtazuno peljajo. Bila je na desheli doma, ino je- tudi na shenitnino prifhla. Per kotili fo marnvale, de bi rada fvojim otrokam zhedne robe fjzajga) sa obleko1 nakupila. Katerna mati jo povabijo, naj kblj po kofili s' njimi v'fhtazuno fiopi, kjer i'i nar lepfhi ino boljfhi blaga lehko sbere, in pa prav dober kup dobi. Ptuji sheni blago ino žena dopadeta; vezh rezhi fi nakupi, ino mati njo nasaj v'goftnizo fpremijo. Katerzh-ne šale prijatelže fo fe gredozh potegnile, ona je pa morla nakupleno blag« s' ptujoj sheno' ino s' materjo nefii. Svezher pridejo mati, ino kma/o sa njimf tud' ozhe is pota damo. Mati jim hitro o dohodi nozhejo shalofti delati. tShe le drugo jutro jim povejo , kako flabo fe ie Katarinka sadershala; Ozhe so bili shaloftni; mati peljajo Katerzo 36 v1 ozhetovo pifarm. Katerza je pretežnem nozh malokaj fpala . ino sdaj trepetaje sa mu-' terjoj lese. O/Jie njo prav ojftro (Varijo ino pravijo: „Ljubi Katerza,tvuj-i poje Uzhmft mene mozhno 1'kerbi. Ti miflifh, de je tvoja fladka-rija kaj maliga, alj ta rasvada je velika hudo-ba, ino dofti hiidiga napravi. Kd>r fvoje f!afti v'jedi ino pijazhi ne premagije, nikdar pot h-ten zTibvek ne bo. ,She m mi fe bo v'drugih rezK^h premagal — ino telefno poshelenje ga bo zhiflo premagalo. Kdor ne sainore od kofilza do kofila^od kofila dojushne} bres predpolden-fhize, ino od koTila (od jiishne) do vezherje bres male jašline-svetlo delati, temuzh le vedm na jedi ino piti mifli, ne bo nikolj dobro s-hajal. Pojedizhnoft pa tudi zhloveka nesvedobe navadi. Ne bila bi glefhtala sa vzherajflmo potrato toljko rezriii nakupiti, zhe bi ne bila marfkaterih ftvari is llitazune popredala, tmarjov pa lebi prihranila. Karkolj fvojim ftarifliam vtajifh, to jim Vkradefh. Taka nesvefta hzher, kakor ti ti, bo nekdaj tudi nesvefta g)fpodinja, ki bo kerv.iv per-1'lashik -fvojiniu moshu sijedla, ino potrebno pre-moshenje fv >jira otrokam na kavi sapila. O varji f e , dene bifh fvojimu goltaazu ftregla, fvoja veft pa s'krivizoj teshila. Vender bi raj vfe 1'voj.e shive dni fuh kruhej jedil, pa merslo vodo pil , kakor bi drugim fhkotlo ino krivico delal. Pojčdizhniga*zhloveka ljudje Cpofhtovah ne bo-jo, le po ftrani ga gledajo, ino pa s-mizhujejo ga.a jjPazh \Te ]e gjla refniza, kar ozhe pravi-jo, fo rekti mati 5 pa tudi fvoje bele sobe fi s' 37 fladkarijami kasifb. SazhcrAdj ino signili t,i bojo, in kmalo jherbosoba bufh, (Id veliko pofla-deniga kruha shelodez boli; ino v'mladij letiji prepogofto kavo piti sdravju i^ikodje^ kobila ^i bo sromenela, •fe poiufhiia ino s^eibanzhila, ti pa hitro poflarala - tudi The flotero drugih, bolesn ^i navali, kdor nesinerao shivj. lipljkoterini bol-nikam potrebnim bi Jehko s' dparji pomagala, kar fi jih she od fvojih. Gtiofhkih dnL fkos Tvojo pojedizhnoft sapravila; inj lebi s'njimi bolesni nakupila! Cj premiili faj, de nima zhlovek le na trebuh gledati, ampak5tudi na ferze IJvoje. tSerzlino vefelje poisebniin poftrezhi, Ijubji ra-doft shaloftne potolasliiti je jnefkonzhno Oajfjbi pd malovredtie kratke flazhe, l^i nam jo draga jed da-ja. tSaj greha fe boj ! Dobro pomni moje befede," Bog te bo fhe gotovo thtrafal, zhe (e ne po-boljfhafh. Vfaka goijfija-. fe kTlednimu sve, Naj bo kaj fhe tako i krito, enkrat bode vfim ozhito." ,,Tako je , rezhejo ozhe, jes fim she fam vzhakal, de je Bog nar fkrivneji hi goljfije ihe tako premetenih ljudi na fvetlo priti da!, de io goljufi po tem v' saflusheno lhtrafo sabredli. Vem de, zhe fhe kdaj kaj takiga naredifh, gotovo ne bo i krito ofialo. Tiftokrat pa ne bolh dobro odletela. Žele fhte'r tedne bom te sa-perl - zhifte vode pa kruha bofh dobila, de fe bofh navuzhila smerno domazho tofila sa dobro vseti." Katerza je dobro fposnala, kako refnizhni 38 fo ozhetovi ino materni nauki; shal ji je bilo, vrozhe folse je tozhija, ino fe je poboljfhati is zeliga ferZia obljubila. Kmalo pa fpet v' tvojo ftaro navado pade. Neko jutro fo fe njeni4Sta-rifhi V blishnje tershno mefto odpeljali. Ozhe Fo imeli v' mefti opraviti, mati fo pa Ivojo bolno teto objifkovali. Ozhe ino mati Katerzi ojftro narozhita dobro gofpodiniti, ino ne vezh gofto-vanja, kakor unoj, napravljati. Dve njenih pri-jatelj fte Wnder prifhle, zhe ravno ji povabila ni. Katerza mifli: „Bres vfe poftreshbe ji od-pravili bilo bi gerdo, faj fhalizo kave jima bom ponudila."' Vender je fklenila tega ne ftari-Tham fkrivati. Sravno ni bila toljko dobre vol-je , ko drugikrat, tudi prijatelzi fte fe poprej odpravile , kakor fte miflile. Ne dolgo po tem dojde kmetifhki mosh ino bafago zhres ramo prinefe. Rad bi fvojirau de-zheku, ki ga je s'feboj pripeljal, rudezhiga fukna sa podjopizh, shvotnik alj prnfhtuh ku-pil. JVIoshunu fe fiikno predrago sdi, ino she vrate odpira. Katerza ga pobara: „Kaj pa v5, bafagi imate, de tako fmefhno fhepta?"— ,,Rake!" odgovori mosh. ,,Kaj, rake ima-te ?" fe Katerza sazhudi; raki fo neki prav dobri?" ,5iSe \6, de (o, rezhe mosh; valh gofpod raeftnar (purgermajftar) jih sa nar bolj-ihi jed imajo." „Alj fo na prodaj ?" Katerza poprafha. „tSo she ko predani;" odgovri mosh. Meftnarjova gofpa jih vsemejo, koljkor jih kolj prinefem. Teh pa bojo pofebno ve|-eli, ino mi jih dobro plazhali." Sdaj jih v' bafagi poka- 39 she , ter pravi: „Poglejte- jih , kako fo veliki ino lepi; ravno fo mlado lufhino dobili; hili bi na kraljevo miso dobri.'4 ,,Vefte kaj, sdaj Katerzarezhe, dvanajft jih vsemem. tSaj jih imate polno bafago, in gofpod meftnar fe bojo unih sadofti najedli. Sa fukno bova fe pa she pogodila. Le nek oljko pozhaj-te." Urno po ftopnizah (Jhtengah) v' sgornizo ftopi po oftanik ihkarlata , ki ga je bila she pred nekoljko zhafain fkrila, ino ga sdaj prinefe. „Poglejte, jedjala, ter fhkarlat fantu primeri, is tiga bo fantizh veri podjopizh dobil, ino oftanik lehko boljfhi kup dam." Pogodila fta le; pa Katerzi vender ni bilo dobro per ferzi, ker je dnarje pograbila, ino ji kmet v'glinafto fkledo rake odihteje. Mosh ji ihe pove, kako jih more napraviti, ker mu je na ravnoft pove-dala, de fhe rakov nikolj kuhala ni; ino po tem odjide. Kedar je mosh odfhel, njo fhe vezhi itrah obhaja. ,,Vender nifim prav ftorila, de fim rakov kupila, je djala farna s'feboj; sdaj fe je pa she sgodilo, ino savrezhi jih tudi ne morem.': Dene sdaj rake v'ponvo, jih s'vodoj nalije, na ogenj poftavi, (oli ino kumne vmef vershe, jih pokri-je in komaj zhaka, de bi pokufila, kako ji bo draga jed difhala. Jesi jo, de she (pet svon-zhek v'fhtazuno sove, in de fe mora delj zha-fa muditi. Bersh ko more, fpet v' kuhinjo leti. Alj kedar s'enoj rokoj ponvo is ognja odftavi, s' drugoj pa pokrivavko odkrije, na vef glaf sav-pije, ino od ftrahu ji ponva is roke pade. 40 tS(rah ino fgrosa naiurezh jo je obfhla, kakor fhkarlat rudezhe rake vgledati. Ko bi trenil, ji vkraden fhkarlat na mifel pade. .Sporanila fe je befede ftarifhov , ki fo ji napovedali: 55Bog te bo fhe gotovo Ihtrafal, in tvoje guljfije fhe bojo na fvetlo prilhle." Ni fhe vedila zhudne prikasni , de fo vfi raki, kedar savrejejo , ru-dezhi, pofebno kedar mlaJo lufhino imajo. Mi-flila je , de mora ta pergodba kaj prezhudniga biti; sa to je toljko fteruiela ino le ftralhila. 4She vezhi ftrah ji naredi videti, de je s' pon-voj dve dragi Ihalizi, ki fo slate obrozheke imele, potrupila. Raki ino zhrepinje , vie prek pa kuhinfki defki leshi. Katerza pa bres nehanja sdihuje. Kuhanih , rudezhih rakov (e boji do-tekniti bolj ko sherezhiga voglja. Bala fe je , de bi rudeahina ne vtegnila od kakiga 1 trupa biti. Boga je sa odpuLhanje Arojiga pregrefhenja profila ino profila , pa tuih terdno fklenila , od sdaj sa naprej kaj tikiga nikolj vezh ltoriti. Ravno pa pofhtnj roshiz saf iifhi, kozhija priropozhe, ino pred hifhoj poltoji. ,,Bog pomagaj ! Katerza sdihne , sdaj pa i he ozhe ino mati k'temu prideta! Ne bUa bi jih fhe v'dveh urah zhakala! Oh, kaj porezheta na to prigod-? boV,( Sdihvaje , ino s'folsnimi ozhmi jima naproti hiti. ,,Oh preljubi moji i tarif hi, suzhne rezhi , pridite v' kuhinjo s' meno pogledat, kaj le je pofebno zhudniga pergodilo." tStarifhi grejo s' njoj v' kuhinjo pogledat, kaj bi ie bilo ret' toljko zhudniga perpetilo. ,,Oh sa boshji del j sazhnejo mati, moje lepe ihalizi!"- 41 ?,Tudi io je velika nefrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakfhni i^,u ,,Jno , rezhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko kuhane ra-ke, kterim fo vfi kiihani rak* podobni."— ,,Oh, ti moj Bog! Katerza fpet ftrahoia^ §dihuje, men^ fe sdijo ravno tako rudezhi, kakor fhkarbit 5 ino tiga je krajizihkadatakriv, \i.ir fjm, ga vkradla, ino f kri vaj prodala." Ozhitno ;sdaj v le pove , kako je bila sheljna nove jedi pofkufiti, de je kof Ihkarlata sa nekoljko dnarjov ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloftni fo br-li ozhe flabiga sa-dershanja fvoje hzhere^ vender Io fe morii Ka-tarinkniin,i ftrafhenju, kterjga je vredna bila, finejati. Tudi mater je (meh -p o i" il i 1, ker fo kakor saftopna kuharza videli smoto fvoje hzheri. Hitro pa njo ipet ozhe prav ojftro pogle-dajo, jo sa roko primejo, ino ji prav resno po-vejo, rekozh : „Pravje, de le tiga ftraOiifh , kar fi hudima ftorila. Tvoj itrah savolj rudezhili rakov je prašen. Ti ihe ne veTh , de fe raki, kedar savrejejo, porudezhijo , kakor neke ku-hane ribe sazherlenijo. Ta perkasen , zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga, de fe ravno tebi kaj pofebniga ino nesnaniga vidi. Ta navadna perkasen pa, ki fe je ravno te zhaf per-godila, kedar fi hado delala, nam prizna bosh-jo previdnolt, ki vfe vidi ino ve, pa tudi nar manjfhi rezili obravna. Naj ti bo ftra,'i, ktiri-ga je tebi ta prigodba naredila, pofvarjenje boshje. Hudo hudo l'i ftorila , ino v' ferze me boli, de nifj na ivsritev fvojiga ozheta, ki tebi dobra. 42 Jiozhem, ne na poduzhenje fvoje dobre matere, ne na opominvanje fvoje vefti porajtala,'ino fpet po fvoji ftari navadi ftorila. Sa to je hotel Bog fkos to prigodenje opouiinbo tvoje vefti poojftriti, ino te sbuditi, naj bi njo pofluihala. Millila li j de rudezhi raki tebi tvojo krivizo kashejo, in trepetala li pred boshjoj ojftroj pra-vizoj. Poglej kako ftrafbna je huda veft, ona boshji glaf, ki v'zhloveku klizhe , kedankolj gre f hi. Naj hozhe - alj nozhe - mora njo po-ilufhati. ,Sam Tvoje fenze (tenje) fe ftrafhi, ino pred fuhim liftam beshi. Kamorkolj pogle-da, fvojo ftorjeno krivizo sagleda; neprenehama fe plafhi, ino zelo vftvarjenje mu je ftrahovito. Dro ihe tako mali pergodik ga lehko v' ftrahe fpravi, ino njegovo fkrito sadolshenje raskrije. Vfigdar fe torej tako sadershi, de fe tebi Boga in ljudi bati potreba ne bo; ino tako bo tebi ftrah, ki fi ga imela, vfe tvoje shive dni ire-zho prinefil." Ozhe vidijo Kater^e poterto ino vjokano ferze , fposnajo terdno predvsetje, de le bo poboljihala , sa to ji fhtrafo, ktiro fo ji bili sashugali ,• odpuftijo, ter vidijo , de nje sdaj potreba ni. Sa ref je ta pergodbaKaterzo toljko v'fer-ze ginila, de nje nikolj vezh posabila ni. Ni vezh belizha fkrivaj vsela ; farna febe je premi--, gala ? ino fe fvoje pojedizhnofti zhifto odvadila. Dobre fo ji bile vfakdanje jedi, ni jo vezh po ollaftnih grishlejih mikalo , ni hotla vezh vle-fkosi pojedati, ino je le po malim sa potreba 43 pila ino jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheftita meftlanka bila, frezbna mati ino po tem ftara babiza, je fhe ftrahu pom nila, v'kateriga fo njo bili kuhani raki fpravili. 4She vTvoji pofledni (larofli je enkrat na dobri volji , kedar fo ravno fkledLo nar lepfhih rakov s' selenjain potrofbenib na iniso pri- nefli, to pergodbo fvojiai vnukam, ki lo jo ten ko poflufhali, perpovedala. K'konzu perpove- di je fhe dodjala, rekbzh: ,,Raki po navadi rit- nifko grejo; sa to od ljudi, ki v' fvojiin hifho- vanji flabo is-hajajo, pravijo, de fi pomagajo, ko raki naprej; meni fo pa vender raki pomagali To , de ne rakam, temuzh le Bogu fim hvalo dolshna, ki fe je rakov poflushil, mene poboljfhati, de fim fvoje flafti premagala , nerodno poshe- lenje dobro jefti in piti vkrotila, fe vfake potrate varvala, de imam premoshenja, ino fim frezhne ftarofti vzhakala." V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat', goljlati Navuzhi rada; Navuzhi ftikati, Navuzhf krafti, Navuzhi pjaazhvati, JSe preopafti ; Jemlje mladini Drago pofhtenje > Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V malim jemati Sazhne fe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki .Shzhipajo veft, VarjTe, mladina, Priti jim v' peft ! 44 V. T a s h i z a m a l a s r e z h a velika. Mavtin Vranko, sveft in,o ferzhen vojfhak, je veliko let sa sholnirja-llushil, li je veliko bo-jov p imelo. " Ko je bil priden delavez, ino potvdona nikaj sapravil ; ff je k' lepima premosheriju pomagal. Ni fe r.isvadil , kakor veliko drugih, ki sazhni hitro debelo shiveti, kedar jim kaka frezha potegne, ter abotn > mil-lijo , de jim rreprenehama tako po Irezhi pojde. ,8lie fvo]e (lire koahe ni po.derl, de bi novo fta-vil; popravil jo pa je tako zhedno, d'e je bilo rijave ftene pa okroglih oknov med drevjam prav lletno videti. PoMej fe jeoshenil, fvojga fina ino fvojo hxhe'r tkerbm isrelil, ino nju je k'do-brimu kruhu fpravil. ,,Kdor hozhe le priden bi-ti, t'e ima vfi^lir s' zliein rediti $•' je pogof-lo djal. ..Naj bo fhe tak malo delo, kruha bo sadofti 'melo. Zhlovek, le komaraj , ino Bog 46 ti bo pomagal; le v'njega pniv savupaj, in'ne bodeih oneinagal." Kedar fe je she Martin Vranko , pofhten mosli, slo poftaral , ino mu njegova pridna, svefta gofpodinja v meri a j je fhe vender jak vojfhak, kakor nekdaj, fpet bres dekle lam gofpodaril ino golpodinil. V tem je ivojiga vnuka k'lebi vsel. Bil je vef shiv ino zhverft de'zhek, ktirimu fo po njegovim dedelti tudi per fvetim kerfti ime Martinek dali. Hitro le je Martinek dedeka prav dobro pervadilj ter je vie rad ftoril, kar jim je na ozheh videl, de bi radi. Pomagal je dedek« per jokodelftvi, ino oni fo mu med delam kmalo vefele , kmalo shaloftne perpovedvali . ki fo fe na vojfki godile : pa tudi marfkatere lepe nauke fo vedli sravno povedati. Dedek (o po žele dni v' hofti delali, sdaj korenine, alj javorjovo panjovje iskapali, sdaj klenove verhe k' domu fpravljali. Vfelej lo vseli (vojga Ijiibiga vnuka s'feboj, ino te dni je imel Martinek fvoje nar vezhi vefelje, nikjer mu ni loljko dopadlo, ko v'selenim gaji. Dedek fo mu vfe hoftrve drevefa imenovali, fo ga vuzhili, kake laftnofti vfaki lel pofebej ima, ino k' zhimu, de je. ,.Ljubi Bog je nam pofebno' dobrotliv," fo neko-' krat djali, „de tako fivnrmu drevju okolj raftiti da. Slaba bi bila sa naf, ako bi drevja ne imeli. Hojke ino fmreke, ki tam po bregi raftejo, nam dajo brune , lepe defke ino late; žela uafha hi-lha je is fmrekoviga lefa ; tudi mise, klopi, omare ino poftelje lo is njih narejene. Hojke ino fmreke imajo bolj mehek lel} kakor druge dre- 47 veffti Hrafti ino bukve pa, ki jih vidifh, fo terdiga ino prav zherftviga lefii* Zhe bi najne kolefnize is terdiga lefu ne bile, bi ne terpele tak dolgo. Bres terdiga lefa bi fhe pridniga rozhnika alj toporifha sa najne fekiri ne imela. Prav lepo je tudi to, de fe vfak"ter lef. po fvoji farbi loxhi, de je nek'ter lepo rudezhkaft, dragi rjavkaft, alj pa romenklaft, de le zhedno pilane hilhne priprave lehko naredijo, ino vloshijo. Javor ino klen pa zelo lepo shilaft terden lef imata, fe prav lehko ino gladko sdelati da-ta, de toljko f letnih rezhi is nja lehko narediva. tSad, ki ga hodno drevje rodi, ni fzer sa ljudi shivesh , alj vender jih jeser ino jeser od tiga lefu shivi. Tudi naj klen ino javor shivita. Tako je Bog v le modro ftvaril. .Sposnati ho-»heva torej njegovo modroft ino dobrotnoft , pa vfak den sa njegove dobrote hvaliti ga." Martineka fo gmetue ptizhize fofebno ve-felile, ker fo tako, prijetno pele po gaji. ,,Ozhe je djal ^ bi jih ne vlovila, nekoljko , ino doma imela?"' ,,Ne, fo dedek rekli, tiga nikar." — „1 sakaj pa ne $ vprafha fantizh; ker tako prelepo pojo! Doma bi jih lehko smiraj pol lul hala." — „(Saj jih v' hodi dovolj lehko flifhifh, pravijo dedek; tukaj njih shvergnlenje veliko lepfhellovi. Vboge ptizhize, ki jih nevfmileno sapro , ne shivijo dolgo, ino poginejo fploh po nemarfhini." Enkrat pa, neki lep jefenfki den, fta dedek ino vnuk, na fcnzhnim kraji lede, jushnala, kar je fantizh po navadi v'loznazhi prinefil. 48 Od velikiga vefelja ni Martinek vedel, kaj bi sazh(51, kader ena zhedna tafhiza k' njima pri-* ferfra, ino drobtinze pred njima pobera. Kako prelepa je ta ptizihiza ! dedeku tiho pofhepta , ter fe boji, de bi njo fpodil. ,,Ne vem kaj bi dal, de bi takiga ptizha po simi v' ftanizi imela." 5,Noj, pravijo ded(fk, to fe pa lehko sgodi. Talhiza je prav pohlevna ptizhiza, ino sje rada pei- ljudeft. Tudi bo po širni raji hi pod ftrehoj, kakor od svnnaj na merslim." Dedek i'o fantu pokasali ,• kako naj pfizhu'naftavi, de ga bo vjel. Marlinek je letal zel teden dan na dan v' hofto gledat, zhe bi le bil kak! ptirthek Vjel , alj sa-poredi prašen damn pride, in she ne mifli vezh kaj vloviti. Sadnizh v1 enim vefelji damu per-dirja, na vef glaf rekozh: ,,Ozhe, sdaj lun ga vjel. Le poglejte, kako zherno gleda, ino kako lepo rudezh ino romenklat je pod vratam ! Sdaj mi ni shal, de l'im totjko fkerbi ino truda imel.'; Puftil je ptizhizo po hilhi letati, ino je bil 1 he liolj velel, ker ni plaha bila, ter je muhe po hi-lhi poberala*, is lofhaniga koriteza drobno na-resand korenje s^bala . drobtinze prav po doma-zbe jifkala, ino fe v*mali poiodvizi, v'kateri je Vode imela, kopala. Martinek mlado selenoV.oj-kino drevze is gofhe prineie, ioo ga v'hifhni kotez poftavi. Na ravnoft je ptizhiza na njega sleteta. „Tako, pravi Martinek, ona she ve, kje je doma. Kako vefelo po vejzah fkakla! kako potuknjeno is pod vejz luka, ino kako prijetno fe rudezh vrat med selenjam vidi l" {Szhafama fe je gatafhiza tako privadla, de mit 49 je s med perftov muhe pikala; zlo na rob nje-gove ikledize mn je hodila fedet, ino je s'njim kuhano repizo alj podsemlize prav rada jedla. Vzhaf i je 1'kos odperto okno v' doinazh vert is-letela, po brajdih fkakala ino pikala, pa je fpet farna nasaj priletela. Pazh tavshent in'tavshen-krat je tafhiza fanta rasvefelila. — Kedar ]e pa peti jela, Martinek tiho na vuho vlezhe, ino fhe dihati fi prav ne vupa. Rahlo , mizhno shvergolenje mu je bilo bolj vfhezhe, kakor kralju fhe tak imenitno godenje. Sdaj fe je dedekova refhitev alj gddovanie blishalo. Dedek neko nedeljo vezher v' pratiko pogledajo, ino sazhnejo rezhi: ,,Moj Bog, kako naglo vender zhaf mine! Prihoden torek je she fvetiga Martina. Oh, lani je fhe vfe drugazhi bilo , ko letal'. Lani je fhe moja rajna hhbeta shivela: imela fva na Martinovo pezheno gof, ktiro je nalafh sa mojo refhitvo alj ve'sanje sre-dila. Letaf pa — bo shaloftno relhovanje. ;SIa-ba je vender le. zhe rii gofpodinje per hifhi. 8\\e pezhene goli, kakor je dara hvalevredna navada, na Martinovo ne bova imela5 poprej fim na to posabil, sdaj je pa she preposno." Nekako shaloftno tvojo pepelnato fuknjo fcblezhejo, in' grejo v'goftnlzo fofedain novine brat, ino jim po flovenlko raslagat, kako fe na vojfki godi. Dedek fhe le fkos vrate odidejo , in mali tShtanif!aj , Doberfhkiga gofpoda fin, ki fo bliso gor v'gradi prebivali, v'hi) ho pride, de bi mu 4 50 dve lizhns palize, kakor je on sa pokarati eno s'feboj prinefil, naredili. Martinek li je ravno s'fvojoj tafhizoj kratkozhafi!, ki mu je na per-ftiii fedela, ino mu konapelno sernje is roke pi-» kala, .,Kaj ti dara sa to pt/zhizo"? tShtanitlaj poprafha. „Kupim njo, ker je tako ljudem per-vajeni." — „BJi na prodaj; si nobeno ženo n e ne dam'', odgovori Martinek, ter tafhizo s\lru-goj -rokoj pobosha j ino ji perje pogladi. Bogat gofpodizh pa le vezh obeta, ino sadnizh en rajnilh obljubi. Sdaj Martineku v' glavo pade, de sa en rajnifh lehko gof kupi, ino s'njoj de-delta neprevidaina rasvefeli. Torej je mladima gofpodu tafhizo predal , pa ran prav ojftro na-rozhal, ino gaje prav lepo profil, sa ljubesni-vo pohlevno ptizhizo dobro f kerbeti. ,,Le I kerb-no glejte, fhe sa jim klizhe, de nje v' gradi mazhka ne vlovt; satqrej ji perutniz nikar ne perftrishite." Gredozh Martinek od hifhe do hifhe prafhat dirja, kje bi kako gof naprodaj imeli. Neka kmetiza je fhe eno pitano gof imela, alj djala je , de nje fpod trjdefet grofhov ne more dati. Kedar pa flifhi f kako, je fantizh fvoj rajnifh dobil T ino k'zhimu bi gof rad jinel, mu jo sa rajnifh da. Svezher pred iVetiin Martinam, ki ga ni dozhakati mogel t Martinek dobro pitano' gol'pod pif-hoj v'hifh> prinefe. Prashrio ob-Jezhen dedeku frezho vofhi; kakor lo ga fhkol-nik navuzhili, ki jih je sa to lepo naproti!. Jesilo ga je , de ga je[ gof sr fvojim >vrefham v'govorjenji motila. Kedar fvoje blagosheljenjef 51 jsgovoi-i, dedeku gof sa refhitvo poda, ter fe jim nifko perklone. Pofhte'niga ftarzheka, ki fofe ptujiga bla ge kakor ognja varvali, ni od kraja vfe to nizh kaj vefelilo; Krivize le bojo , ino sazh- riejo fanteja ojfiro isprajhovati. ,;Kje fi gol, alj pa dnarje vsel?" ga lilo resno ogovorijo, od fvojga ftola vflanejo ino sbe ga fvojo lefkovzo primejo. Korporalfko palizo fo fhe dobro f tikat i snali , de fi je favno sa pridniga vnuka ni bilo potreba, ki je dobriga ferza bil, ino vfelej rad vbogal. Martinek vmolkne. „Kdd ti jo je dal?" fhe enkrat ,dedek sahrufhijo prav debelo; ,,to meni moralh povedati." Martinek hozhe alj nozhe, povedati more^ kako je fvojo ljiibesnivo tafhizo prodal , ino- gof kupil.. De dek (o fe od vefelja pofolsili, to prigodbo fli- fhati. „Prav dobro i'i fi jo vmiflil, fo rekli. Veleli me, de fvojga dedeka toljko obrajtafh. Sdaj bo vender Martinovo (godovanje} sa mene sopet vefelo — gotova refhitev bo sa moje ferze. Sdaj pa pojdi, ino gol v' prašen gofinjak sapri. Kedar je fantizh is bifhe odjifhel, pravijo dedek: ,,;Ta mladenzh ima slato ferze. Prav po Martinovo njo je naredil. Sveti Martin je vboshzu plat fvojga plajfha dal ; Martinek pa da, kar nar raji ima, fvoje nar vezhi vefelje, lvojimii dedeku verelo godvanje narediti. Moj f< eti pati on mi ne sameri, de fe mi sdi, kakor bi bil mali fantek fhe nekako vezh floril, kakor fain fvet Martin , ki je bil tudi sholnfr, kakor fim flifhal praviti. Od tiga fanta fhe bo kaj vzhakati. 4* 52 Dedek, ki fo na vaj ("ki pogofto kuhali, ino fhe sdaj to delo farni opravljali, tudi to drago jed perpravijo. Per misi fo fvojiuiu vnuku nar bolj kolize dajali. In kedar fta fhe s;i miso fedela , grafhinfki hlape« pride, im pint vina prinefe, rekozh: ,,Shlahen gofpod ino gofpa fta po mladim gofpodizhu jima de'deku sa refhitvo pezhenke kupiti, sa (o vam shlsjhna gofpodii tudi kupizo vina pofhlejo, ino gofpod korporalu k' denafhnimu godvanju frezho voihijo. ,n^tar mosh io ta dar sa veliko zhaft imeli, Martineka je pa tudi vefelilo, de je tafhiza dedeku verh pezhenke tuli piti prinella. Martinek je pohlevno ptizhizo tefhko po-grefhal, fhe pogledati ni mogel v' tifti kotez, kjer je hojkino dreVze sapufheno ftalo. Neki vezher fta fe dedek ino vnuk sa pezhjoj grela. Oblazhno je bilo , in hitro fe jima smrazhi , sa to fta poprej delati nehala, kakor po navadi. Bilo je šhe posno liftognoja; hudovuren. nier-sel vezher je bil. Deshvalo ino fneshilo je sunaj , pa vihar; toliko tulil ino shvishgal , ko bi hifhizo hotel podreti. Martinek sdaj na vef glaf sakrizhi: ,,Jonnefta, ptizhek je na okni, ino rta okniae kluje , kakor bi hotel , naj bi ga v" hifho puftir." Okno odpre — ptizfrizi noter sleti — ino kdo bi dopovedal fantovo vefelje, kčr (vojo ljubo tafhizo vgleda. Eudezho nitko je ji bil sa nogo privesal; lehko njo she po tesn posna, zhe bi nje drugazhi fp snal ne bil. ,,Oj ti ljuba ptizhiza , pravi, tak fi sopet pril h- 53 la? fvojga Martineka fhe nifi posabila? Kdo ti je pa pot v'nalho hifho nasaj pokasal ? Alj ti pod nafhoj Uaboj firehoj bolj dopade, kakor pa gor v" verliia giadi? Pazh, pazh, tudi per naf imamo toplo lufliizo, de fe Jehko sagrejeino, tudi kuhe, de fe najemo, ino pa — kar je nar vezh vredno <— vefelo ferze imamo. In kaj bi fhe vezh posheJjeli ? Sdaj roko ftegne, ino talhiza na [njo fede. ,,Jeli, de bi rada fpet tukaj oflala? Ti ne vefh, kar je piav alj pa ne. Ne finem te obdershati, bila bi , kakor de bi te vkriadil c! Moram — maram te odrajtati. Oh! je sdihniL, ino tafhizo na folsno liže priiifnil, ti ne vefh, kako tefhko te nassij nefem, alj to jnora biti." „Tako je prav, mali! rezkejo ftari ozhe , to je po pravici, ino-tvoja dolsbnoft. Satorej le ros&hno mi ptizha- damu sanefi; zhe dalje, te-shej bi ga odrajtaJ. Kar nafhiga ni, naj fhe pod firehoj ne prenoahi." Martinek dene fvoj nov zhamer na glavo, ki fo mu ga dedek sa relhitvo dali, ter po fne-gi ino de&hi v' grad leti. Mali 4Shtaniflaj fe uiozhno rasAtfeli, kedar mu ptizhizo V rokah nasaj prinefe. Shlahna goipa sa misoj na mehkim ftoli per (V o jim deli ledijo, ino dve vofheni ivezhi gorijo pred njimi. Poihtenofti ino svefto-be fantove fo bili- prav v' ferze vefeli. „I*rav lepo ino pefhteno je to, fo djali, de l'\ ptizhizo fpet nasaj prinefil, moj ljubi. Lehko bi jo bil obdershal, ino mi bi ne bili vedli sa njo: zhe bi jo bila ravno v'valhi ftantei videla, l)i 54 miflila, de je slie druga tafhiza. Ne verjela bi, do tak mala ptizhiza zhloveka toljko rada ima, ino zlo ftau najde, kjer feji prijasno po-ftreshe. Ako tak mala ftvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno fposna, sa koljkor vezh naj bomo ljudje hvaleshni." Martineku le je pa vender po ptizhi toshi-lo , ino fe je shaloftno dershal , kedar je mla-dimu baronu .Shtaniflaju talhizo podal. Shlah-na gofpa re"zhejo .Shtaniflaju: ,,Dragi .Siitaniflaj! faj vidif h, de je tafhiza bila fantovo nar vezhi vefelje. Dobro vefh , kako tesliko njo je tebi sa ta predal, de je fvojimu de'deku vefelje pripravil. Po tvoji nemarnofti je tebi ptizhiza vjifhla, ino toljko ga rada ima, de je farna Ji' njemu uasaj letela, ino on je tak pofhten , de njo fpet tebi odrajta, kakorkolj bi njo rad imel. Alj bi bilo zhedtio de bi njo vsel ?" „Ne, rezhe .Shtaniflaj, to bi ne bilo lepo! Na, priden Mai> tinek, dam ti tafhizo sa povrazhilo tvoje pofh-tdnofti!" Maitinek fe brani ptizhizo vseti, ki mu je bila od mladiga gofpodizha tak dobro pla-zhana. 4Shtaniflaj ga pa s'njoj polili rekozh: ,,Le vsemi jo le; in kedar bolh fpet kako talhizo vjel, mi jo pa prinefefh.-' Martinek je bil zhres vfe vefel. 55Naj bi mi bili zelo fvojo grafhino dali, je djal, bi mene bolj ne vefelilo." cShe bolj je pa shlah-no gofpo blago ferze njihoviga fina ovefelilo, kakor Martineka tafhiza. Odprejo fvojo omaro, pojifhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekozh: „Ker tebe moj .Šhtamilaj, tak rad ima, 55 de ti ptizhizo sa to daruje, ker f i pofhten ino shhihniga ferza, kako bi te njegova mati bres daru puftila! Vsemu te slat, tvoje* pofhtenje je slata vredno." Vef v' vefelji Martinek is grada fkpkaina damu dirja, ino 1'kos vrale v' Iiifho perieli, kakor bi ga veter prinefil. ,,Tai'hiza je she fpet moja!" na vef glaf savpije 5 ,,she tretjo-krat pride pod naiho ftreho. (Sama frezba jo je. Le poglejte (zlie, kaj mj je prinefla!" Vrčki dedeku slat kashe, rekozh: ,,Jelite, de je" lep slat ? Tega vam dam; jes fim she bogat sadofti , de sopet fvojo ljubo tafhizo imam." j,Vidifh, de je ref, kar fim toljkokrat rekah Tudi shlahna gofpa imajo rajfbi pofhtenje, kakor slafo. Vi i pofhteni ljudje (o takih mifel. Ravno tako fo tudi fvetli zefar fodili, ki fim jih fvoje dni fiushil, in' kterih podobo na slali vidifh. Poglej le, prav podoben jim je obras le toljko , de ne govorijo. Naj bi mogla podoba govoriti, ravno to bi ti povedala, kar ftar korpoTai Vranko pravi i ,.Fantizh , bodi pofhten korenjak! >§a slat ti bom pa od nog do glave novo obleko perpravil. Tvoja nova luknja bo na vfe to prav pofhtena obleka sa tebe, ker fi njo s' fvojira polhtenjam saflushil. ,Sker-bi, de ne bofh vfe fvoje shive dni druge niti na fvojim shivotu nofil, kakor k' sa-mifhlen, de fe fhe prav ogledal nj. Le v' zha-fih fe je sa fvojmi ovzami Ikerbno oserl, ki fo med gojšdam ino med biftrizoj po pifani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar fe ("pet ogleda, vidi filo verliga mla-diga gofpodizha, lepiga ko mleko in kri^ ki je v' šlato pilanim oblazhili pred njim ftaJ. Bil je krni-jevizh i) mladi kralj, fhe le v'defetim leti (V©je ftarofti. Paftirzhek ga pa ni posnal ; miflil je, de bi prijasen go(pofki mladenzh hoftnikarjov bil, ki je vezhkrat po fvojim pofli na kraljevo grafhino prifhel. „Dobro jutro , mladi gofpod hoflnikar, i') ga paftirzhek posdravi, ter fvoj llamnik nekoljko pervsdigue, pa fe fpet pokrije. ,,Alj bi rad, naj bi ti s1 zhem vftregel kal j ?:" „Povej mi le , rczhe kraljevizh , alj je v' tim gaji kaj ptizhjih cjnesdiz ?" i) Kraljev fin alj prmz, s) Forfhtnar. 62 ,,To je zhudno vprafhahje inladiga hoftni-< karja, fantizh pravi, kajne flilhifli ptizhiz peti kalj? ,Se ve, de je dotti gnesdiz tukaj. Vfaka ptizhiza fvoje gnesdize ima." ,,Tak tedaj veih sa kako gnesdize?" pri-jasno kraljevizh pravi. „Oh, sa neko prezhudno lepo gnesdize ve'm! fantizh vefelo odgovori. Nifim lepfhiga vidil, kar i'im na fveti. Le toliko fletno je iš romene ilainize pleteno, kakor bi "bilo ftrusheno alj sdrakflano, od svunaj pa s'mahekam zhedno oblosheno. V njem' je pet modrih alj plavih jaj-zhiz, Tvetlih ko jafno nebo nad nami." ,,To je salo," rezhe kraljevizh. „BaIi, ino pokashi mi lepo gnesdize; lilo rad bi ga vidil." ,,Rad verjamem," rezhe fantek; ,,pa ti ga vender ne pokashem." „,3aj ga ne pokashefh saftonj," pravi kraljevizh , ;,faj ti bom dobro plazhal." ,,Lehko de, veli paftirzhek, alj vender ii ga ne pokashem." Na to kraljevizhov dvorni vuzhenik blisliej ftopijo, žheft-tliv duhovnik, prav po duhovlko oblezheHi , kterih paftirzhek poprej vgledal ni; ,,Ne bodi gerd v'Tvojim sadershanji, mali!" ga pofvarijo; „mlad gofpodizh fhe ni Tvoje shi-ve dni pfcizhjiga gnesda vidil , v' bukvizah pa she vezhkrat bral od njega. ®he davno je sheljel kakiga viditi, rasveleli ga, ino mu ga pokashi ! 4Saj ti ga ne vsemej. tSamo pogle'dati ga hozhe; The doteknil Te ga ne bo.u Paftirzhek vftane, pa sopet s'glavoj od- 63 niaja, rekdzh : „Kar fim rekel, to mora biti; gnesdiza pazh ne pokashem." ,,Tako je gerdo, ino fe nefpodobi, pravijo vuzhitel. Tvoje vefelje bi naj bilo, druge ras-vefeliti, pofebno pa — nafhiga mladiga kralja." „,So ti gofpodizh mladi kralj !" fe paftir-Khek savseme , ter fe hitro odkrije, ino klo-buzhek pod pafuha dene. ,,Vefeli me, de gofpod kraljevizha Iposnam: ptizhjiga gnesdiza pa jim le ne pokashem, naj bi li she ravno kralj bili." Kraljevizhu je samerselo, ter pravi: ,,Tak terdovratniga fvojoglavza lhe pa nilim vidil , kar fim shiv. Alj faj ga lehko perfilimo." ,,Tega riikaTte, kraljevizh!" pravijo vu-zhenikg sakaj tudi njim le je zhudno sdelo, kaj de fe otrok tak terdno vftavlja. Toraj ga sopet nagovorijo, rekozh. : ,,Samo to, mali, nama povej, sakaj gnesda pokasati nozhelh; potlej pa greva, ino te v' miri puftiva. Zhe imal h kak pameten vsrok alj isgovor, ga pa reži." „Hm, fi fantizh pomifli, to lehko povem. Mi-halek, ki tam po unim hribi kose pafe, mi je gnesdizepokasal, jes fim mil pa obljubil, de shivimu zhloveku ne povem." „Ta je kaj drujiga!" pravijo vuzhiteL Verh tega pa hozhejo fantovo pofhtenoft lhe hujfhi pofkuTiti, ki jim je prav dopadla. Po moflmo leshejo , mu slat dnar pokishejo, ter pravijo: „Poglej tukaj le slat! Tvoj |JO, zhe nama griesdize pokasheHi. (Saj ti ni treba Mi-hezu praviti, de li ga nama pokasal, lhe vedel ne ha;" 64 ,,OhO, lepo sahvalim," odgovori pubizfl. ,,Nikdar nikolj; to bi bilo po hndobzhovo; hu-dobez pa nozhem biti, naj Mihez ve, alj pa ne. Kaj bi mi pomagalo, naj bi na (veti nobeden ne vedel, jes bi pa vedel, kakor tudi Bog v'ne-Tjefih, de fim malopriden paglovez. Fuj te bodi!" ,.AIj ti ne vefh, koljko te dnar snefe," rezhe-jo.vuzhitel. ,,Ako gasraenjalh, polno oglavnizd drobifha bobifh; sverhan llamnik bo dnarjov." ,,,She pa vonder!" le fantej sazhudi, ino slat ogleduje. ,)R,eY, de bi moj vbogi atej ve-feli b'Ji, zhe br jim na enbart toljko dnarjov domu prinefil !" Sdaj nekoljko pomifhluje, hi-r trn pa sopet žherffvo sakrizhi : ,,Nek — poberi le od mene !:f Na to pa fpet pohlevno poproli: Gofpod, ne samerite! Vi ravno tako delate, ko urji sapelivez v pufhavi, ki je tudi djal: Vfe to ti hozhem dati. — Koj na ravnoft povem: ,,Mihezn lim v'roko legel, de gnesdiza ne po-kashem. Mosh befeda moram biti! Sdaj pa frezh-no!" Motel je vjiti. Sdaj lovez priftopi; ki je kraljevizbu ftre-gel, ino nekoljko od dalezh polluthal. Dobro je rasumil, kaj vuzhenik hozhejo; Terdit le naredi, paftirzheka sa rokavo popade, ter prav debelo nad njim sahruje: ,,Gerdi paglovez, kaj tako Iposnafh ti kral]evizha, ki bo enkrat kralj zele deshele? Uniga rasznpnniga kosarja na bregitam vezh obrajtafh ? Le] rozhno gnesdo pokashi, alj bo k»j roka prezh !" »S'he fvoj lovfki nosh potegne. Paftirzhek vef bled fe trele, trepezhe, ino jokaje profi: ,,Joj; nikar te, profim, nikar-te me !" 65 ,,Tako gnesdo pokashi,fhterkovez; alj bom Vfekal!" ftrelz safrufhi. Fantizh fe s' obema rokama brani, biftro na fvetel nosh gleda, pa neprenehama vpije: ,,Oh tega ne fmejem, tega ne morem, tiga ne ftorim." ,,Sdaj je sadofti 1" pravijo vuzhitel, ino re-Kliejo nosh v' noshinze vtekniti. ,,Le tiho bodi; mali, faj ti nizh ne ftorimo. PofJUeno i'i (e sa-dershal: dobra duiha ii. Le proti poprej fvo-jiga maliga prijatela , irj po tem pridi gnesdo pokasat. Slat dnar pa med feboj lehjto fasdelita." ,,Prav ! prav !•' odgovori fantizh ; ,,drevi vam bom she povedal, kaka bo." Vuzhitel ino kraljevizh fe fpet v' kraljev grad poverneta , kamor fta bila pred nekoljkim dni prifhla v' fpomlad (vigred) na desheli prebivat. ,,Fantova porhtenoft je sa lef ^hudovita," pravijo vuzhitel gredozh. ,,Ona je shlahen kamen zhres vlako ženo. Fantizh bo fhe lehko velik' ino imeniten inosh; ftanovitne glave ino terdniga ferza zhlovek je. — Tako fo pogofto pod f lamnatoj ftrehoj krepofti doma 5 ki jih po meftih in gradih saftonj jifhefh." Vuzhitel fo per grafhinlkim ofkerbniku alj ferbaltarju bolj na tenko savolj fanta pOsvedavali. „Dezhek je prav priden," pravijo pfkerbnik. j,Jurek mu je ime,. ino je vbogiga grablarja fin, ki je nar bolj poihtenihmoshov eden v'tim kraji." Kedar je ura odbila (odklala} nauk dokon-zhati, vuzhitel fkos okno pogledajo , ino pravijo : „No, no, Jurek naj she zhaka. tSvojo zhedizo sa logam pafe, pa neprenehama k' gra- 66 du gleda. BoVa flifhala, kaj bo povedal!" Obed-va grefta is grada v' gojsd. Paftirzhek jima od vefelja naproti perfkaka, rekdzh: ,,Vte je Mihezii prViv! Sa bebeza me je imel, de flilim gnesdiza hitro pokasal, dnurje pa s' njim delik Vonder sje bolj prav, de fim ivojimu Mihezu poprej povedal. Sdaj lehko s' vefeljam gnesdizč pokashem. Le pojte s' inenoj, gofpod kraljevizji!" Jurek prednjima v' hofto dirja, kraljevizh ind vuzhitel pa grefta poznati sa njim. „Glejfe tam roiuenklatiga ptizheka, ki na jelfhiovi vejzi vefelo prepeva?" pravi Jurek, „njegovo gnes-dižse je. Sdaj pa le tiho ftopajmo!" i Na nekim fvetlim kraji v' gojsdi je med drevjam glogov germ , 'ki mu pravijo medvedove grulhke, ftal. »Njegovo seleno, naresano' perje fe je she od dalezh vidilo, ino lepo belo zvetje mozh-no dffhalo, ravno od vezherniga fonza obfjanoi Jufzhek s' perftam v' germ pokashe , in tilio kraljevizhu pofhepta: ,$Tukaj noter le polukajte, gtifpod kraljevizll! Ona ravno na jajzih fedi.'' Kraljevizh vidi itarko fedeti; hitro pa ona is-ferfra— ino kraljevizh fe fletniga gnesdiza ino zhednih jajzhiz ne more nagledath V.uzhenik fo mnogoter nauk od gnesdiza povedali; potem pa fantizhu reko: „Sdaj le s' nama bali, de bolh plazhilo dobil, ki fe. ti je obljubilo. Slat bi tebi malokaj pomagal ; bom ti torej v' frebri nafhtel." Sdaj mofhno dnarjoV is shepa potegnejo, ino fantu pod hmftam na kamnitni klopi farnih fvetlih fheftlz pofhtejejo, 67 kar je slat snefil. „Pa tudi Mihelu odrajtaj njegov del!" kralj evizh pravi. „Pofhteno mu. boni odrajtal !" je djal, ino s' dnarai ikokama leti $ kakor *bi jih bil vkradil. Vuzhenik fo prafhali, alj je Jurek unimu fantu njegov del gotovo odrajtal, ino fo svedeli^ de mu ni vinarja pertergal; Ivoj del je pa oshetu dal, ter ni okiogliga sa fe obdershal. Od te dobe je hodil kraljevizh vfak dan v' gojsd k' gnesdizu gledat. ;Štara fe ga nifta 1'koraj nizh bala, ker jima shaliga ftoril ni. S' velikim veleljam je kraljevizh videl, kako mladi is luthfn perlesli, kako fo s' fvojimi romenklaft-uri kluni sevali, ino na vef glaf zvizhali, kedar ita jim ftara jelli prinefla; gledal je, kako fo jnladi zhedalje vezhi raftli, isgodnjali fe, ino nekiga dne po blishnih vejzah raspeljali; kako fta jih ftara s'vefelim vrefham fpremljalaj pa jim fhe smiraj jefti nofila. Vuzhenik ino pa kraljevizh fta partirzheka pogofto frezhala, ki je fvojeovze femtertje pafil. Vuzhilelu fe je prav dobro sdelo, de je fantizh bukvize vedno per febi nofil, ino jih prav fkerb-no bral. ,,Lepo fi vel h kratek zhaf delati, jjubi moj Jurek!'-' fo fantizhu rekli. „Beri mi vender nekoljke verftize,'- Fantizh na glaf prav zhf;rft-vo bere ; pa vender fhe tu pa tam slagati mora. ,,No, no," pravijo vuzhenik, „she kolj be-refh; v' kateri fholi fi fe pa brati vnzhil ?" ,,Oh, je djal, fhe nikolj v' fholo hodil nifim. Predalezh mi je, ino bi prevezh samudil. Po simi moram doma pridno prefti, pa tudi nimajo 5* 68 ozhe sazhem, de bi me v' fholo dali. Naprofil fim pa fvojiga dobriga prijatela Mihaleka, ki dobro brati sna, naj tudi mene navuzhi. Navu-zhil me je zherke isrekati, ino jih slagati. Mali abezednik, v' katerim le je she Mihez brati vu-zhil, fim she trikrat prebral; sdaj je pa tudi toljko samasan ino raszapan , de fe she dofti zherk prav ne posna. Satorej fe ne bere vezh lehko is njega," Ko je kraljevizh paltirzheka fpet najdel, mu nove, filo lepe bukvize pokashe, ki fo v' rudezho ufnje alj ledar povite , ino s' slatam vpi-fane bile. „Hozhem ti jih nekoljko zhafa pofo-ditij" je kraljevizh djal; ,,kakor hitro mi pa eno ftran bres vle pomote preberefh , bojo tvoje." Elagiga fanteka je to filo rasvefelilo. Toljko rah-lo s' perftezi sa bukvize prime , ko bi is gole pa-jezhine (pavuzhine) bile, ter fe lehko rastergale Koj drugi dan Jarek pride, rekozh : ,,Pervih iheft liftov vam vfako ftran , ktiro hozhete? bres fpotike preberem." Kraljevizh mu ftran odkashe, ino Jnrek jo gladko pove. Sdaj mu kraljevizh bukvize da , ino fantek od vefelju pofkakuje. Neko jutro kralj s'enim Ivojih jesdizov na grad prijahajo, pogledat, kako fe kraljevizh po-zhuti, ino kako fe kaj vuzhf. Per kofili kraljevizh od fletnjga, gnesdiza, ino pa pofhteniga paftirza perpoveduje. Kralj ga radi pofiiifhajo, ter jim pofhtenoft fantova zhiidno dopide. ,,Ref je'' pra-vijo vuzhitel, ,,pofhtenje njegovo-je kakor fku-fhano, zhifto slato. Te mladenzh bil bil fhe leh-ko kedaj sa nafhiga ljubiga kraljevizha sveft flu- 69 ehavnik, na kteriga bi fe hilo sanefti. Ino ker tnu je tudi Bog dobro glav o dal, bi ma rad vofhil, de bi fe mogel vuzhiti. Alj kaj pomaga, ker je njegov ozhe fromaki jghkoda bi vender bila, ako bi toljko prebrifan ino poihien inladenzh kaj druji-gane bil na (veti, ko grabljar?kar je njegov ozhe." Po jedi fe kralj ino vuzhenik k' oknu vfto-pita, ino nekoljko zhafa menita. Na to vkashejo fanta saklizati. Jurek p?rdirja, pa oftermi, kedar v'fvetlo obednizo fiopi, ino verliga, imenitniga gofpoda, s' fvetlim' svesdami na perfik, sagleda, Vuzhenilc fanteju povejo, kdo fo prizkejozh gof-pod, ino on fe jim do tal priklone. „Noj pubizh," ga prijašno kralj nagovori-jo, „flilhjm, de imafh s' bukvizi veliko vefelje. Alj bi notel jiti. v' fholo?" ,,Oh," Jure isdihne, .,ko bi le moge,l i fhe done( bi hotel biti ihtudent (dijak). Alj moj ozhe nimajo sazhe'm. Bnarja ni." ,,Poflulhaj le," pravijo kralj; „bom pofku-fil, alj ie bolh dal priden ihtudent narediti. Naih, golpod vnzhitel imajo prijatela, fajmofhtra na desheli, ki umne mladenzhe v' fholo jemljo, ter jih nemihke ino latinfke befede vnzhijo, ino sa vifhi ihole pripravljajo. Tiftimu fajmoihtru te ho-zrejo v' iholo dati; sa plazhilo bom pa jes iker-bel. Alj ti dopade to?" Kralj iomiflili, de bo prav velel toljko miloft s' obema rokama objel. Mladenzhizh fe temu fpervizh pofmeji; alj hitro fe sazhne prav milo dershati, ino molzni. ,,Kaj ti je?" poprafhajo kralj. ;,Sdi femi, de bife raj f hi jokal, kakor f mej al. he povej, kaj ti je!" 70 ,,Oh moj Bog," pravi Jurzhek , ,,moj ozhe fo frotej! kar jes po leti na pafhi perflushim, ino po simi s' prejoj dobim, tega fo slo potrebni. Zhe je ravno majhen saflushik, vender bi ga pogret ha-ti mogli, ker fi farni malo vezh salliishiti morejo." jjBlagi lin fi ti," kralj prijasno rezhejo, ,,tvoja otrolhka ljubesn do ozheta je vezh vredna, kakor nar drashji bifer alj pa shlahni kamen, ki ga v' fvoji sakladnizi imam! — Kar bi tvojimn ozheUi pomankovalo , zhe ti namefto paftirfke palize pe-ro, iao natnefto kolovrata bukve v'roke vseinefh, bom jim pa jes sameftil. Alj bo prav tako ?" — Blagi fantizh ni od vefelja vedel, kamo bi fe djal. Poln perferzhne sahvale kralju roko poljubi, ino folse vefelja fe mu pa lizi vdirajo. ,Skokaraa tezhe ozhetu vefelje pravit. Kmalo prideta ozhe ino fin, sa toljka blagomiloft hvalit 5 folse fo jima v' ozheh jigrale, od vefelja fta fe jokala, ino nifta mogla fvoje sahvale s' befedo povedati, — Tud gofpdd Polhtenovizha fo folse polile; vmolknili fo. — 5)No/' sazhneta Blashe ino Marko, ,,faj fhe ni po-veft fkonzhana! Kako fe je pa godilo pridnima pa-ftirzu, ino kdo pa je bil ?" - Preljuba moja otroka,'' rezhejo ozhe, ,,tifti paftirzhek - fim jes." - tSvetli kralj, ki jih fhe nifta posnala, fo me v' fvojo flushbo vseli, potem, ko fim fvoje fhole dogo-tovil. Sato, ko fim pofhteno flushil, fo me radi imeli, me v'shlahen ftan poftavili, ino mi iraeiPoih-tenoviah dali. Detet let je she, kar fo odmerli, alj fpoinin ino fJava njihova ne bota vmerla. Moja hvala ino sahvaLa žele nafhe deshele v' vezhnolt sa nji-mi gre.— Uni majhen kralje v i z h, ki fim ga 71 ravno pod tem hraflam pervohart videl, fo nafh fedajni premjloftiv kralj. — Gofpod fajmofliter na-fiie poglavitne zerkve , mu vf zhefii redni duho-ven, ki vaj ko ozhe ljubijo, mo fcerfhanfkiga nauka vuzhijo , fo bili kraljev tuzhenik. — Moj rajni (pokojni) ozhe, lki fim jih bil k' febi vsel, fo fvoje ftare dni p.er meni doshiveli, ter fo tudi pred nami v' nebefa fhli. Veliko vefelja To imeli s' vama, fo vama marfkatero jigrazho naredili, naj i'i ravno blediga, bogahojezhiga in ljubesnivga ftarzheka malokaj pomnita. Naj pozhivajo v' miru! Bog mi je frfizho thil, de iim grafhino kupil, kjer tim kakor vbpgj paftirz nekdaj ovze pafil; sdaj je nalha laftina. - Pofhten najemar alj i htantinan, ki ga naj fvtiji grafhini sdaj imamo, je tifti Mihalek, ki je po unim hribi tamo kose pafil , ino moj pervi vuzhiteVbil" — No," rezhe mali Markez, „ptizhje gnesdize je le veliko dobrih ga prineflo, Alj fhe shivijo tifte.ptizhize kalj ? Alj fo ravno tifte, ki tam v' unim gojsdizi sopet gnesdize imajo?"- „Kaj fhe!$' pravi Blashek, ftarejlhi fin, ,,kaj le zhenzhafh cd gnesdiza ? Ne gnesdo, ampak najni> atej fo bili toljko pridni ino pofhteni, de fo sdaj fkriven fvetvavez, v'kral-jevi flushbi, ki fo nekdaj ovze palli, ino de name-fto kolovrata sdaj fvojo laftno grafhino imajo." — ,,Fer vfim te'm fe ne fpodobi meni zhaft," pravijo ozhe, ,,ampak le Bogu. Kako bi fi Lil jes , nar vezhi revzhe v' tim kraji toljko pomagel? Bog je vfe to ftoril. Dal mi je, de lim fe fkos ptizhje gnesdize s' mladim kraljam sosnanil, ino je po tem moje pofhtenje ino moj trud tako obilno poblago. 72 flovil alj poshegnal. Tudi vidva, preljuba fina, fvo-je glavi v'dobro obrazhajta, ki vama ji je Bog dal. Pridno fe vuzhita,nar vezh pa v'Boga saviipajta, ter ga sa rasfvetlenje profita! Tako bo tudi vama Bog veliko frezhe dal, zhe bota pridna, svefta ino pofhtena." — „Oh , de bi to Bog dal!" isdilmejo ozhe, ter vflanejo, milo proti nebefam ozhi povs-dignejo, in fvoja lina pod ftarim hraftam po ozlie-tovfko blagoflovijo, ki fo jima folse v' ozheh jigrale. — Kar pa fhe ozhe nifo povedali, Te mora tukaj povedati. Kraljev ilushavnik Pofhtenovizh je fvojimu kralju vfelej svefto fluslul, fe ni ni-kolj podkupiti dal, je vfikdar refnizo govoril, ter-dil pravizo, iuo je bil tako velika frezha sa zelo de-shelo. — Njegova fina, Blashe ino Marko, fta ozhe-ta svefto pofnemala: bila fta prav blaga ino poffh-tenamosha. Brlasheje bil kraljev Ilushavnik ino fvetvavez, Marko pa vojfhak ino ofizir. Obedva, fo sa njune saftopnofti ino svefte flushbe del vfi fpofhtovali. Bila fta vefelje fvojga ozheta, paliza v'ftarofti, ino nar lepfhi krona v' shivlenji. J. R. Mosh befeda, mosh befeda, Koljko ti veljal" h! Ki fe sa nobene dnarje V liudo ne predafh. Mosh befeda vezh velja , Kakor kup slata. * O mladenizh hozhefh biti Enkrat pofhten mosh, Sjkerbi, de T" obljubah fvojih Mosh befeda bofh ! Dershi, ker roko podafh, In fovrashi lash! * Lash je gerda in oftudna Slodejova hzher; Vfe lashnivze tam po-sherla Bo peklenfka sver Boljfhi je nogo vlomit' Ko lashnivez bit'. 73 VII. Sgublen s i n po s1 a b i h tovarshijah. Pred' nekoljko fto letami je shiivel v'velikim, me-fti v'Pajarlki semlji na Nemfhkim imeniten de-shelfki gofpod. Bil je saftopen, pravizhen ino sa vfe dobro vnet, torej fo ga fploh vfi ljudje veliko obrajtali. Nejegovih finov eden, pofebno prebrifane glave, je v'latinfkih Iholah domazhiga niefta med vfemi folholarji srni raj pervi bil. Ozhe le je s'njim fhtimal , je vupal veliko vefelja nad njim vzhakati j ino fe je vezhkrat v' d ;a mefta, pa v'to'j-ki revlhini, fe }im v'ferze vfmili. Po ozhetno ga Jjubesnivo fpriraejo, umvkashejo prebivavni-zo odpreti , ino mu dobro poftrezhi. Tudi fo mu obljubili ga s'ozhetain fpraviti, ino odpu-fhanje isprofiti; funo (vetvajo mu, naj tezhaf nobenitnu zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro fe ravnitel k' ozhetu podajo, re-kozh, de :n:i imajo kaj od sgubleniga fina povedati, kteriga she tak dolgo pogrdfha, ino ki velskefan alj sgrevaa kaj drujiga bolj nesheli, kakorso-pet na dom poverniti ie, v"naro/,hje fvojga ozhe-ta. Alj saltarana shalott ino jesa fe v' ozhe-tu na novo vneme. S' ferditim pogledam odgo-vori; „S\i'i-shen fia me je ob moje vefelje tako 76 gerdo djalj fvpjo mater fkos vejiko shaloft poti semljo (pravil, ina je zeli pofhten; slilahti veliko framoto naredil. Nima mi pviti pred, moje ozhi/' Ravnitel fe s,avsamejo nad Itarim mo^ ahain, ki le tak hudo brani lvojga nefrezhniga lina fprijeti, ia kakor fe vidi i toljko prevezh fovrashi, koljkor ga ie pop-ej ljubil Saftonj je bilo vfe per&ovarjanje ino fhe toljko mile prolhinje. Ozhe fe prepiofi i ne da; ter pravi^ „Bog mu naj odpufti, jes mu ne morem. Tolj-' ko hozhem sa nja fkeibeti, ne umerje; todene Ime pod mojo ftreho, ne v' natho deshelo« S' otoshnim ferzam fe la 1 (rektor) k' finu pogrnejo, ki je s' eshki feu«im na njih zhakal; ino ked i j ?-> ! J ft s edel, fe je v' folsah topil. Pei vhin t'm a nitel vender obviipali nifo, ampak fo bolj I lii priloshnofti jifkali, fpraviti fina s'oz,hetam. V tiitih analih je bilanavasja sa dokonzhanje fholfkiga leta, k,edar fo le fhtn-dentam hvalne darila delile, jim igrokas alj komedjo narediti. Ravno, fe je ta vefela prilika bljshala. Ravnitel rčzhejo hitro prigodbo sgubleniga fina umno v' igrokas alj v' komedijo fpifati, naj bi ta rasgleditev ozhetovo ierze omehzhati vtegnila. 4Stari gofpod je bil po navadi na to vefe-' lituv ihtudentarfko povablen, ino je med mnogimi gledavzi na pervim mefti fedel. Sravno nja lo ravnitel fedeli, ter fo pasili alj svelto ahtali, ali ga bo prigodba ginila. Ref de ni bila ta rasgleditev saftonj. Terdo ferze ferdi-tiga mosha fe je sazhelo tajati; ino viditij kaka 77 sgublenr fin pred fvojga ozheta na kolena pade, rekozh : ,,Ozhe, grelhil fim — ter nifim vre-den biti tvoj fin,w in kako ozhe v' tej prigodbi objokaniga fina vsdigne, ino objame, tudiozhe-ta med drugimi gledavzi folse polijejo. Bavnitel fo ravno na to zhakali. Kedar zluitijo fe»ze ozhetovo sa vfmilenje sadofti meh-ko , ga is gledalifha v ftranfko ftanizo is med lju-di peljajo, ker mu ni bilo savolj bridkofti ferza med mnoshizoj dobro. Bersh ko v' lamotno pre-bivavnizo ftopita, ravnitel finu, ki je v' drugi ftanizi zhakal, pomfgnejo, ino on fkos vrate hline , na kolena pred ozheta poklekne, ino kakor sgublen fin savpije : ,,Ozhe grefhil fim soper val!" Ozhe ga vsdigne, kakor uni sgub-lenige fina, ga objame ino mil odpufti. Po isgledi evangeljfkiga ozheta tudi on vkashe fina po fvojim ftani oblezhi , ino de bi" le ta prigodba ravno tak, ko fe v'fvetim evangelji bere, dokonzhala, kmalo drugi dan dobro voljo napravi, ino veliko goftov na kofilo povabi, pofebno pa ravnitela alj rektorja. Ozhe-tu je bilo na zhafti lilo veliko leshezhe, ino ravno sa tega del fe s'fvojim linam fpraviti hotel ni, ker je miflil, de bi sa njegovo hifho-lepo ne bilo, fina pod ftreho, vseti, ktenga fe je framovati moral. Sdaj ga pa popdlnama ve-feli , (flifhati, kako fe ljudem po mefti dobro sdi, de fe je sgublen fin sopet k' ozhetu po-vernil, ino s'njim fpravil. Tudi fo mu vfi pri-jateli priznali, kako hvale vredno je po isgledi evangeljfkiga ozheta ravnati, kteriga je Isve- 78 lizhar vfim dobrim ozhetam na semlji sa ras-gled dal, pa nam tadi v'tej podobi nefkonzhno vfinilenje nar boljfhiga Ozheta v' nebefih pokasal. J. F; O flaba tovarfhija, Kaj hudiga ftorifu ! Is saliga mladenzha Hudoho naredifh ; Nedolshnofti morija Je flaba tovarfhija. ?Me KeV ftarifhe sapufhalh5 Po fveti fe podafh, Ne hodi v' tovarlhije, Katerih ne posnath! Glej, thola hudobije' t8o flabe tovarlhije. Is flabe tovarfhije Poverni fe nasaj , Poboljfhat' ne odlagaj j K' ozbetu. fe podaj! Nar boljfhe je shiveti Per dobrimu ozheti. -iT Nar boljfhiga Ozheta V nebefih 'mamo vfi; Oh, de bi tud otrozi Ozheta vredni bli ! Le tam bomo shiveli y?i irezhni in veleli. K a s a l o. Stran. 1. Marjetize , nauka polne zvetlize 3 2. Potozhnize, k' dobrimu opomnize 12 3. Potiza, hvaleshna povrazhniza 21 4. Kuhani raki fhipajo veft . 34 5. Taf hiza mala , frezha velika 44 6. Ptizhje gnesdize; mosh befede 6o 7. Sgublen fin po hudih tovarfhijah 73