CIJ 
UDK (UDC) 347.235.11(084.3): 
528.063.1 (497.12) 
ZE LJIŠ O-
v 
TASTRS ACRTOV 
RA ANJE ROBOV NAČRTOV 
Božo Demšar 
kfinistrstvo za okolje in prostor, Ljubljana 
Prispelo za objavo: 1995-11-06 
Pripravljeno za objavo: 1995~11-18 
Izvleček 
Transfonnacija grafičnih zemljiškokatastrskih načrtov za 
vzpostavitev digitalnega zemljiškega katastra sproža 
vprašanja korektnosti tehnologije in izvajanja sprememb v 
vsebini zemljiškega katastra. Pred realizacijo projekta bi 
morala stroka rešiti vsa in tudi ta vprašanja. 
Ključne besede: digitalni grafični kataster, nesoglasja 
grafičnega katastra, transfo,macija 
Abstract 
The transf onnation of graphical land cadastre map s f or the 
establishment of a digital land cadastre leads to the question 
of the appropriateness of technology and entering changes in 
the content of the land cadastre. All and especially these 
questions must be solved before the comp!etion of the project. 
Keywords: digital graphic cadastre, graphic cadastre 
dishannony, transf onnation 
UVOD 
igitalizacija in transformacija grafičnih zemljiškokatastrskih načrtov (gr. ZKN) 
sta se v Sloveniji izvajali na projektu digitalne baze zemljiškega katastra 
(DBZK) in v letu 1995 na projektu digitalnega zemljiškega katastra (DZK). S 
transformacijo gr. ZKN-jev naj bi dobili kvalitetno izboljšan zemljiški kataster in 
ZKN v enotni državni projekciji s podatki koordinat y in x za mejne točke zemljiških 
parcel. 
KN za Slovenijo je izdelan v štirih med seboj nepovezljivih koordinatnih 
sistemih, od tega v treh grafičnih. Nehomogenost sistemov brez matematične 
osnove za vzdrževanje in tehnično uporabo je tako velika pomanjkljivost, da ne 
presenečajo mnoge teorije o transformaciji gr. ZKN-jev v matematično definirano 
projekcijo v tujini in pri nas. Osnova večine znanih predlogov transformacije je v 
razpačenju parcelne slike s pomočjo identičnih točk v načrtu in v naravi, za katere so 
znane koordinate v projekciji, v katero transformiramo. Ppznamo tudi predlog 
napenjanja lista na okvir in slovenski projekt digitalizacije 1992. leta, katerega 
Geodetski vestnik 39 (1995) 4 
transformacijo v homogeno bazo so razlagali z usklajevanjem med seboj stiskajočih se 
plavajočih ledenih plošč, ki se na to sprimejo v homogeno ploščo. 
2. št Geodetskega vestnika letos je bila prvič objavljena rešitev transformacije 
gr. ZKN-jev glede nesoglasij parcelnega stanja na robovih (okvirjih) listov 
Numerični postopek ravnanja robov katastrskih načrtov grafične izmere za potrebe 
DZK-ja (Fras, Gvozdanovič, 1995). Kako so se ta nesoglasja transformirala do sedaj 
v času štiriletnega izvajanja projekta, ni povedano. 
TEHNOLOGIJA IZDELAVE GR, ZKN-JEV 
ransformacija matematično podane projekcije v drugo projekcijo je 
neproblematična. Problem transformacije gr. ZKN-jev je v tehnologiji izdelave, 
ki je ni mogoče oziroma jo je zaradi mnogih nesistematičnih vplivov nesmiselno 
matematično definirati. Osnova grafične izmere naj bi bila računana triangulacija s 
.točkami na razdaljo ene poštne milje v Cassini-Soldnerjevi (C-S) projekciji. Pogrešek 
ukrivljenosti zemlje je namreč na razdalji ene poštne milje enak grafični natančnosti 
merila 1:2 880. Značilnost projekcije C-S je neenakomerno naraščanje deformacij v 
kotih .od srednjega meridiana (nasprotno državni konformni projekciji). Toda ni 
zanesljivo, da je bila triangulacija v Sloveniji računana v projekciji. Raziskave v tujini 
so ugotovile, da so bili trikotniki triangulacijske mreže za nekatera območja računani 
v ravnini (izravnani na 180 stopinj) in je bila povsem zanemarjena ukrivljenost 
zemlje. Ker za območje Slovenije talca raziskava ni bila izdelana, nam dejanski način 
izračuna triangulacije ni znan. 
gostitev triangulacije do izmeritvenih točk na 400 m ter nato izmera detajla je 
bila izvršena grafično s preseki smeri v naravi brez upoštevanja zakrivljenosti 
zemlje. Vsak list sekcije in list načrta sta zato samostojna triangulacijska enota. List 
je bil za izmero razdeljen na območja oziroma ledine, za katera je bila detajlna 
izmera izvršena ločeno, samostojno. Homogenost parcelnega stanja je zato dosežena 
le znotraj območja ledine. Na območju ledine ugotavljamo iz istih razlogov tudi 
izredno veliko relativno natančnost in natančnost parcelnih mej. 
esoglasja oziroma nehomogenost parcelnega stanja gr. ZKN-jev zato niso le ob 
neravnih okvirjih listov, temveč so zaradi tehnologije izmere in razdelitve na 
samostojna območja detajlne izmere nesoglasja ugotovljena med: 
o koordinatnimi sistemi ( 4 sistemi) 
o katastrskimi občinami (2 695 katastrskih občin) 
o detajlnimi listi (30 000 ZKN-jev) 
o območji detajlne izmere, ledinami (4-10 ledin na vsakem listu). 
Toda posledica tehnologije izdelave gr. ZKN-jev niso le navedena nesoglasja 
parcelnega stanja na mejah naštetih območij, temveč tudi velika absolutna 
nenatančnost lege, katere vpliv pri transformaciji v državni koordinatni sistem ni bil 
raziskan. Značilnost grafične izmere je glede na merilo in tehnično izvedbo izmere 
zelo dobra relativna natančnost parcelnega stanja (homogenost parcelnega stanja) 
znotraj območij ledin. Na račun odprave neravnosti robov s transformacijo se 
deformira homogeno območje in izniči dosedanja relativna natančnost parcelnega 
stanja. 
Ge0detski vestnik 39 ( 1995) 4 
meniti je treba nekritično uporabljeno literaturo v omenjenem članku, 
diplomsko nalogo: Določitev homogenih con katastrskega načrta grafične 
izmere (Oven, 1993). Homogene cone (območja) v gr, ZKN-ju so namreč območja 
ledin, ki so že vrisane v originalne identifikacijske skice, geodetske uprave jih morajo 
upoštevati pri vzdrževanju gr, ZKN-jev, morali pa bi to vedeti in upoštevati tudi 
raziskovalci projekta. 
RAVNANJE ROBOV IN DRUGm NESOG1.ASU PRI TRANSFORMACIJI GR. ZKN-JA 
Pri odločitvi za transformacijo gr. ZKN-jev v enotno državno projekcijo bi morali ugotoviti in analizirati posledice transformacije. Taka analiza ni bila objavljena ali 
strokovno obravnavana, zato bodo v tem sestavku podana le nekatera dejstva, ki jih 
ne bi smeH zanemariti. Pri zasnovi modernizacije zemljiškega katastra je po letu 1990 
prišlo do razhajanja s politično konotacijo. Ključno vprašanje je bilo transformacija 
uradnih gr. ZKN-jev v enotno državno projekcijo. Transformacija, ki ne odpravlja 
številnih nesoglasij grafične izmere v njenem vzroku in povzroča nekontrolirane 
deformacije parcelnega stanja, za modernizacijo uradnih ZKN-jev ni pravilna rešitev. 
Tudi enakomerno porazdeljena in minimizirana deformacija spreminja relativne 
odnose parcelnih meja, deformira parcelno stanje. 
Projekt DBZK-ja začet leta 1991, naj bi za območje Slovenije formiral homogeno digitalno bazo ZKN-ja za potrebe zemljiškega katastra in GIS-a. Projekt DZK-ja 
v letu 1995 je očitno odstopi! od te zahteve in se omejil na katastrsko občino, ki 
zahteva le ravnanje robov listov. Pri tem rešuje neravnost okvirjev načrtov in ne 
robov ZKN-ja s porazdelitvijo razlike med dejanskim in ravnim okvirjem in s 
porazdelitvijo deformira parcelno stanje celega lista. V resnici neravnost robov ni 
„nastala skozi postopke (?) vzdrževanja" (Fras, Gvozdanovic, 1995), temveč z 
izravnanjem lege grafično dobljenih triangulacijskih točk na dveh sosednjih listih s 
premikom okvirja lista in palčne razdelbe. Parcelno stanje je ostalo v tem postopku 
izdelave načrta (in ne vzdrževanja) popolnoma nespremenjeno. Izvedba izravnanja je 
obrazložena v paragrafih 117 do 122 v Inštrukciji za izmero z mersko mizo 
(Instruktion, 1824). Študenti geodetske fakultete se z tem seznanjajo pri predmetu 
kataster. 
Ravnanje robov povzroča deformacije (nič ni povedano, kako so se ta nesoglasja odpravljala do sedaj). Tako izvedena transformacija ne ohranja uradnega 
originala, temveč povzroča spremembe lege in medsebojnih odnosov parcelnih meja. 
Ugotoviti moramo, da je tako izvedena transformacija v nasprotju z veljavnim 
Zakonom o zemljiškem katastru (ZZK) in veljavnimi predpisi o vzdrževanju 
zemljiškega katastra vse od njegove vzpostavitve naprej. Spremembe lege parcelnih 
meja in s tem tudi oblike in površine parcel se v zemljiškem katastru izvajajo na 
podlagi predpisanega postopka in pravnomočne odločbe o ugotovljeni spremembi 
(doleta 1974 na podlagi sklepa zemljiškoknjižnega sodišča). 
O spremembi lege parcelne meje po veljavnih predpisih odločajo v upravnem postopku lastniki zemljišč in v sporu v sodnem postopku sodišče in ne 
računalničarji. Lega parcelne meje določa obseg zemljišča, na katerem ima lastnik 
lastninsko pravico. S spremembo lege meje v uradnem ZKN-ju torej nezakonito 
posegamo v lastništvo. Obstaja še neverjetna možnost, toda kljub temu je možnost, 
Geodetski vestnik 39 (1995) 4 
da digitalizacijo in transformacijo ZKN-ja legaliziramo. V tem primeru bo treba širši 
javnosti pojasniti posledice, da za 88% območja Slovenije vrnemo katastrski operat 
na raven popisnega katastra. 
MODERNIZACUA ZEMUIŠKEGA KATASTRA 
U radna zasnova modernizacije vodenja in vzdrževanja zemljiškega katastra (modernizacija), ki ga je pripravila Republiška geodetska uprava kmalu po 
prvih študijah po letu 1986, je vsebovala naslednje cilje: 
o izdelati programsko enotno računalniško rešitev za poslovanje podatkovnega 
dela zemljiškega katastra. Zato so bile vključene enotne matične številke 
občanov in izdelani standardi informatizacije. Projekt, ki je bil zasnovan v 
letu 1989, je bil dokončan leta 1994; 
o vzpostavitev skupne republiške baze podatkovnega dela zemljiškega katastra, 
ki naj servisira druge uporabnike. Projekt je bil v začetku zavrnjen, npr. pri 
Skladu kmetijskih in gozdnih zemljišč in celo pri geodetskih občinskih 
upravah, takoj sprejet pri davčni službi ter je sedaj že realiziran. 
Projekta sta bila zasnovana in izvedena skrajno racionalno. Uporabljena finančna 
sredstva za izvedbo so zanemarljiva, korist je že dokazana: 
o modernizirati poslovanje grafičnega dela zemljiškega katastra. Za to 
informatizirati obstoječe ZKN-je in jih ohraniti v nespremenjeni originalni 
vsebini, enako kot pri informatizaciji opisnega dela. Takoj je treba zagotoviti 
tekoče vzdrževanje v izvorni vsebini terenskih meritev in vzpostaviti 
informatizacijo grafike z meritvami, ki so bile izvršene za vzdrževanje ZK-ja; 
o za vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema na osnovi zemljiškega 
katastra ter s podatki zemljiškega katastra za celo Slovenijo oziroma poljubno 
območje Slovenije za zunanje uporabnike, ki potrebujejo prostorsko locirane 
katastrske podatke, uvesti centroide parcel, ki so dovolj natančni za analitske 
raziskave in jih je mogoče relativno hitro in z majhnimi stroški v primerjavi z 
vektorizacijo pridobiti za celo Slovenijo. Za uporabnike, ki želijo operirati z 
grafiko, se po potrebi za željena območja ZKN-ji vektorizirajo. (Demšar, 
1992). 
Pri iskanju zasnove modernizacije zemljiškega katastra so bila upoštevana naslednja 
stališča: 
o Nesporno je dejstvo, da kvaliteta obstoječih gr. ZKN-jev danes ne ustreza 
več, česar tudi digitalna oblika načrta v ničemer ne spremeni. Edina praviina 
in dolgoročna rešitev je obnova ZKN~jev z izmero s sodobno tehnologijo v 
zahtevani natančnosti in zakonitem postopku, spoštujoč lastnino vsakega 
posameznika. 
o Za modernizacijo poslovanja se izdela rastrska slika gc ZKlf-ja, dopolnjena s 
centroidi parcel. Ohranijo se originalnost slike oziroma vsebine ZKN-ja in 
nespremenjeni odnosi parcelnih meja. List ZKN~ja se razpači le v velikosti 
ugotovljenega skrčka na originalno velikost izdelave lista. 
o Rešitev (rešitve) mora(jo) biti smotrna( e ). Pri odločitvi se upošteva ocena 
časa izvedbe glede na zahtevnost in cena izvedbe za celo Slovenijo. 
Smiselnost in dolžnost modernizacije državne evidence je realizacija projekta 
Geodetski vestnik 39 ( 1995) 4 
v primernem času za območje države in le z realizacijo za območje države bo 
dosežena zahtevana korist. 
Čas izvedbe je pomemben, ker je treba upoštevati hiter razvoj tehnologije, ki bo v 
času daljše• izvedbe razvrednotil rezultate in s tem vložena finančna sredstva. 
Izračunati je treba pričakovano redno zagotovitev finančnih sredstev, kar pomeni 
realno planiranje časa izvedbe projekta. Vložena finančna sredstva morajo biti 
sorazmerna koristim, ocenjenim v družbenem kontekstu. Cilji in stališča so bili 
sprejeti v skupini, imenovani za pripravo modernizacije poslovanja zemljiškega 
katastra, po obširnih analizah in strokovnih preverjanjih. 
ZAKLJUČEK 
Iz referata o vzpostavitvi DZK-ja izvemo, da projekt poteka že dobra štiri leta, dejansko pet let V tem času ugodnega financiranja projekta je bilo zajetih 5% 
ZKN-jev za Slovenijo, večina v državni projekciji, kar ne predstavlja večjega 
emblema. Še vedno se izvaja kot pilotski projekt (projekt v preizkusu, nedokončan). 
Ce predvidevamo vsaj sedanjo hitrost, bo projekt končan v 80 letih oziroma če 
računamo po številu parcel v 100 letih. Žal ni znana informacija o porabljenih 
finančnih sredstvih, so pa vsekakor precejšnja. Ker projekt ni dokončan, izvedba na 
uradnem operatu zemljiškega katastra doživlja spremembe skladno z novimi 
spoznanji. Po podatkih Kataloga digitalnih prostorskih podatkov (MOP, 1995) zajeti 
digitalni podatki ZKN--jev niso vključeni v poslovanje zemljiškega katastra. 
Pred začetkom realizacije izvedbe bi bilo torej smotrno strokovno predstaviti rešitve, čas izvedbe, potrebna finančna sredstva in izvedbo sprejeti ter potrditi na 
politični ravni. 
LHernturn: 
Barčic, B., Frančula, N., Stari koordinatni sustavi na području Hrvatske, njihova transfonnacija u 
sustave Gauss-Kruegerjeve projekcije,1969 
Demšar, B., Digitalizacija zemlj'iškokatastrskih načrtov. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1992, letnik 
36, št. 1, str. 42-46 
Fras, Z., Gvozdanovic T., Numerični postopek ravnanja robov katastrskih načrtov grafične izmere. 
Geodetski vestnik, Ljubljana, 1995, letnik 39, št. 2, str. 87-92 
/nsiruktion fuer Mesztischaufnahmen. Wien, 1824 
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Geoinfonnacijski center, Katalog digitalnih prostorskih 
podatkov. Ljubljana, 1995 
Mivšek, E., Kvalitetno izbolj'šanje zemljiškega katastra v izgradnji digitalne baze. Geodetski vestnik, 
Ljubljana, 1992, letnik 36, št. 3, str. 234-237 
Mivšek, E., Spremembe v postopku vzpostavitve digitalnega zemljiškega katastra ter spremljanje in 
nadzor nadaljnjega izvajanja projekta vzpostavitve. Geodetski vestnik, Ljubliana, 1995, letnik 
39, št. 3, str. 195-201 
Novšak, R. et al., Zemljiški kataster v celovitem, medsebojno povezanem sistemu informacij v 
sodobni državni upravi. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1991, letnik 35, št. 3, str. 220-234 
Recenzija: doc.dr. Radoš Šumrada 
Joe Triglav 
Geodetski vestnik 39 ( 1995) 4