263
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Siska 9. aug. Silna vročina m suša skozi več tednov je škodovala koruzi. Zato se je poslednje dni tega tedna dokaj kupcov oglasilo za lansko blago in je okoli 50.000 vaganov koruze prodano bilo, veliko na Krajnsko; bosniška sorta je poskočila od 2 11. do 2 fl. 10 kr,, lepa banaška pa 2 fl. 6 kr. do 2 fl. 15 kr. Za pšenico, soršico in stari ječmen, tudi po znižani ceni, ni kupca; le nekaj malega se je spečalo. Vode niso več za ladije; tudi paro-brodi po Savi ne grejo več. Vožnina po suhem do Zidanega mosta je po 33 kr. za vagan. — IzPresburga na Ogerskem se od 11. t. m. piše, da vozijo veliko novega žita na sejm; cena pšenice za vagan je bila od 3 fl. 24 kr. do 3 fl. 36 kr., reži od 2 fl. 12 kr. do 2 fl. 24 kr., ječmena od 1 fl. 48 kr. do 1 fl. 55 kr., ovsa od 1 fl. 42 do 54 kr.
Iz slovenskih Goric 10. aug.—Bila je pri nas velika suša, nekteri pravijo veča, kakor leta 1834 (od ktere-ga tukaj sledečo pesmico priložim); slednje tri dni smo hvala Bogu! dobili dolgo zaželjenega pohlevnega dežja. Tur-šica in v obče jarina je zelo dosti terpela; skoro vse se je posušilo; ajde skoro nikdo sejal ni, in turšico so na mnogih krajih murskega polja poželi, otavo pa, kar je ni celo zgorelo, spasli; samo gorice nam obilno bratvo obetajo, za voljo tega pa so bučeli že zelo dragi, en štertinjak po 9 —12 fl. sr. — V listu 56. in 58. wNo.vica smo brali pod nadpisom „Nekaj za učilnice" čudne reči, ktere po resnici razjasniti in kar je krivega popraviti, si za dolžnost deržim. Ojstro so g. Praprotnik tisti nenavadni način zanikerne učence pokoriti, pretepli; pa vse te besede ne veljajo naši šoli, ker pri nas se taki nenavadni način ne rabi; moram torej reči, da se te besede ne tičejo našega verlega uče-nika, kteri že zdaj petdeseto leto z vso ljubeznijo in poterpežljivostjo ljubo mladino podučuje, temoč tistega, kije ta nenavadni način izkoval in za posnemanje priobčil. Res je, da je naš izverstii učenik v pervih letih imel navado zanikerne učence z osramotenjem pokoriti in k marljivosti podbadati, pa vendar ni nikoli učencom nespodobnih priimkov daval, kteri bi zamogli sramožljivost zadušiti. Resnico mojih besed bode poterdil vsak, kdor le malo tega verlega uče-nika pozna; njegove najojstrejše besede, kadar ga kteri učenec ne uboga, so: „oj ti nesreča, ti!" drugač pa je ves pohleven, krotak in neutrudljiv v podučenji ljube mladine, tako,   da si je zavoljo svoje umetnosti in gorljivosti   slavno
264
ime „izgledncga učenika" (Musterlehrer) zaslužil. Ime tega verlega za omiko in blagor ljudstva mnogo zaslužnega moža je: Janez Grosslinger, kteri če ravno nemško ime ima, vendar tudi dobro slovenski razume, torej ta mož na vsaki način očitno pohvaljen in za izgled postavljen biti zasluži. Cuique suum!                                               A. Xpr.
Spod Šmarne gore 15. aug. — Naj povedo „Novi-cecc svojim bravcom prigodbo, ktera vnovič kaže, da njih dobri nauki niso vselej bob v steno. 16. dan p. m. so v Olj a že vem malou pšenico prali; mlad fant je nalival; nesrečnež se prekucne, pride pod 12 koles in v globoko ker-nico; serčni hlapec mlinarja Martina S kola v Vikar-čah skoči v Savo, plava po utonjenca in ga srečno izvleče iz vode. Ali fant, poškodovan nekoliko od sile koles in sko-rej skoz četertinko ure potopljen v vodi, je bil mertev vi-diti, ko ga je Skolov hlapec iz vode otel. Verli mlinar Martin Skol, priden bravec ^Novic", je bral v njih, kako naj se ravna s takimi, ki so utonili; ko vpervo fanta enmalo nagne, da bi voda iz njega iztekla, ga začne dergniti po životu in mu sapo pihati v usta. Pridni ljudje so se trudili in trudili, pa dolgo dolgo je bilo vse zastonj, — obupali so že nekteri in ga pustili, — nas verli mlinar pa, ki se je spomnil, da je v ^Novicah" bral, da nikar prehitro obupati, ker včasih dolgo terpi, preden se zadnja iskrica obudi v poprejšni zubelj življenja, je nagovarjal svoje to-varše „le se, le se naprej dergnimo in pihajmo"— inlejte! veselje je doživel, da je utonjenec začel stokati in se je počasi spet k življenju zbudil. Zato hvala pogumnemu hlapcu, ki je fanta iz kernice rešil, — posebna čast in hvala pa se verlemu mlinarju, da je po stanovitnosti svoji mertvega k življenju obudil!
Iz Ljubljane. God Njih Veličanstva, presvitlega cesarja Franc-Jožefa je bil včeraj s slovesnim cerkvenim opravilom praznovan; milostljivi knezo-škof so sv. mašo peli, pri kteri so se Njih eksc. deželni poglavar z višjimi oblastniki vsih uredov, mestna gosposka z odborniki, in obila množica pobožnih snidili.