MniStuo in opraonlštvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopis se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti »«k dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon 6t. 113.
naročnina listu:
Celo leto..............r2	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta............. 3	K
Mesečno.................l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 77.	Maribor, dne 2. julija 1909.	Letnik I.
Liberalci in narodna obramba.
Liberalci se kaj radi ponašajo z narodno obrambo kot z nekako svojo Specialiteto. Priznamo, da marsikateri liberalec med drugimi športi uganja tudi šport pridobivanja ali prispevanja darov za narodne namene. Osobito takrat, Če je alkohol narodno navdušenje spravil na precej visoko stopnjo, se darežljivosti v narodne namene daje duška v par vinarjev več, nego je to navada v brezalkoholnem položaju.
V ostalem pa ne maramo kratiti zaslug tistim, ki s pravim namenom in iz vztrajno požrtvovalnostjo delujejo za prospeh in napredek slovenskega Šolstva v narodno ogroženih krajih. Nikdar nam ne prihaja na uin, da bi ovirali jako rodoljubno delo, še roke podamo tistim, ki ga izvršjujjejjo,, tg'r. ji;m prav radi pomagamo.
Ne smemo pa dovoliti, da bi kaka politična stranka renomiirala s takozvaiiim narodnoobrambnim delom ter nasprotno stranko smešila, češ, da v tem oziru nič ne doseže. Tlako kaj rada ravnata organa Narod(ne stranke „Narodni List“ in „Narodni Dnevnik.“	i
Na njuno baharijo, kakor da bi bila Narodna strajnka postavila jez proti razširjanju štatjerčigajn-stva, ni treba da odgovarjamo. Ne samo da Narodna stranka nemškujarskega štajerčijamstjva ni oslabila, temveč ga je eelo po nekaterih krajih ojačila. Zgodovina občinskih volitev na Spodnjem Štajerskem zadnji dve leti to spričuje. Občinske volitve v Framu, v St. Petru pod Sv. gorami in drugod so glasna obtožba proti Narodni stranki in ob enem njena obsodba. Združitev s štajerčijanei proti poštenim slovenskim kmetom kaže, kako liberalci razumevajo na-rodno-obrambno delo. Ta združitev je Štajerčijanstvo in nemškutarstvo krajevno okrepila ijfai ostlafne madež, katerega si stranka nikdar ne bo mogla s svojega čela izprati, naj si naroči Še toliko izjav,, 'da se štajerčijapski kolovodje, ki se potegujejo za nemški učni jezik v ljudski šoli, tudi dobri Slovenci. To so vam slovenski korenjaki a la Pristov v Prevaljah. In ravno ta poslednji slučaj svedoči, da nameravajo štajerski liberalci svoje plodonosno narodnoobramb-no delo raztegniti tudi na Koroško.
Listaj Narodne strajnke se sklicujeta na ptuj-sko-ormoškj in Šmarsko-rogaŠki okraj, in pripisujeta svoji stranki zaslugo, da štajerčijanstvo nazad uje in
PODLISTEK.
i
Zviti kovač.
(Davorin Hromeč.)
Ni ga bilo v fari in daleč okrog bolj lenega, neokretnega in mehkužnega človeka., kakor je bil Pavlač. Dasi trden in zdrav ni bil za nobeno težje delo, že zaradi svoje neokretnosti ne,. Pri mlačvi je polomil cepcev ih ročnikov tolikp, da je že pri tem napravil gospodarju škode za Štiri druge. In v kaki nevarnosti si bil, če si ž njim skupaj mlatili! Tudi če si stal ti v tem, a on v drugem kotu poda, že se mu je odvezal cepec, ali pa ga je sploh tako nerodno sukal, da si jo dobil po glavi, po roki, ali kamor je sploh priletelo. iAko je kidal gnoj, je polomil roglje pri vilah ali celo držaje. Grabelj inu pa sploh nisi smel dati v roke. Pravijo, da mu ni mogoče kar sproti navezovati cepcev in da bi mu -deset Ribničanov ne moglo sproti popravljati grabo1!.
Seveda ni zdlržal pri delu niti enega dneva. —-Takoj je imel polne roke žuljev in če ni dobil Še kake druge bolezni, ga je pa pričela boleti peta. No, in potem je bil en teden gotovo bolan. Sključeno je šepal proti domu in o svetem Jakobu ti je zlezel za peč in se ni ganil, če je Mia gromada v peči ali če je njegova boljša polovica pristavila tudi največje svinjske lonce.
Imel je Povlač ta dobeiv izgovor, da ga je bolela peta,- Pred tremi leti je kosti! pri BaŠtcu otavo. Takrat se je bil res precej močno zbodel in precej časa Šepal okoli in lenuharil. Od takrat pa tudi ni bil več (za nobeno pravo rabo. Kadar mu je delo Presedalo, je takoj začutil, da se mu peta odpira, Ču-
propada, V Šmarsko-rog.aškem okraju Štajerčijanei za deželnozborskle volitve sploh niso postavili kandidata, v ptujsko-ormoškem okraju pa je Ornig dobi; primeroma malo glasov. Mi se radujemo tega dejstva, ne dovolimo pa, da bi se Narodna stranka udeležila tega veselja v svoj prilog. Ni to liberalna zasluga. Ce bi bilo odvisno od mož, ki jih Narodna stranka kot naprednjake Šteje med svojce,, bi Štajerčijanstvo /e vedno hodilo okoli s ponosno povzdignjeno glavo. Saj je znano, da ljudje, ki vodijo od liberalcev ustanovljene posojilnice, volijo nemškutarsko celo pri ve-levažnih volitvah v okrajni zastop.
Da nazaduje Štajerčijanstvo, je sad našega izobraževalnega dela, pred vsem zasluga naše prelepe mladinske organizacije. Naši vrli mladeniči so štajerčijanstvu napovedali boj na smrt in vojujejo ta boj odločno in uspešno.
Toda v St. liju, pravijo liberalci* in na celi Črti na severu, kjer so klerikalci politični gospodarji, slovenstvo nazaduje in nemštvo napreduje. Gospodje liberalci, kaj pa ste vi storili za obrambo severne mej;e slovenstva#' Kaj je storila vaša inteligenca ? Nič ali pa bore, bore malo. Kaj je storila Ciril-Me-todova družba? jNe maramo družbi ničesar očitati, ker vemo,, da so njena sredstva omejena in delokrog velikj. Toda proti melgalom^nijii Jibphalniji petej|inčr kov pa se moramo postaviti v bran. Spominjamo se, da je lansko jesen nek mladi prepotentnež, ki nosi v družbi vel(il$ zvonec, bahato obljubljal, da bo toliko dala družba za Šolske namene v S)L IJju in toliko bo pa Še sam nabral med narodnim občinstvom. Toda prišla je komaj četrtina obljubljenega. Druga obljuba pa se niti ni začela izpolnjevati
Tako liberalci rešujejo St. Ilj. Ce je slovensko ljudstvo kljub vsem tisočakom, ki jih SMmarka trosi za SL Ilj, ostalo narodno zavedno in se bo v bodočnosti njčgova odporna in obramhlja sila; Še pomnožila v prid vsega slovenstva, je to edino zasluga naših kršcansko-harodnih mož in mladeničev.
Tako klerikalci rešujejo mejo. In v tem smislu delujemo tudi v drugih krajih, kjer so razmere še žalostnejše. Naše obrambno orodje je^ovenska knjiga in slovenski časnik, s katerim smo že rešili marsikaterega moža in mladeniča, da se ni pogreznil v nemškjutarskem močvirju, temveč zopet našteli trdno in svetlo cesto narodnega prepričanja in domovinske zvestobe.
Lijberalci se posmehujejo majhnim sredstvom, s katerimi razpolagamo v obrambne svrbe. Res nismo tako srečni, da bi zajemali s skladov,, iv katere
til je boleče trganje, hude sunke okrog dobro zarast-le brazgotine in ti je privzdigoval nogo, kakor da jc ima na vrvici in se zraven kremžil, kakor da bi jedel trnulje.
Sploh ga je včasih vse bolelo. Seveda najraje in gotovo ob najhujšem delu. Po zimi je bil zdrav, ali po mlačvi in košnji. Ce je prišla njegova polovica s polja in rekla: Ti, France, deteljo bo treba pokositi, je bil takoj pripravljen.
—	Le nič ne skrbi, eno jutrd bom Šel, pa jo vržem. Samo okoli hiše še malo počedim.
A Še predno st,a pretekla dva dneva, je bil že za pečjo, (kjer je stokal in tarnal, kakor da se mu bliža zadnja ura. In Polonica, kaj je hotela?,! Sama je morala prijeti za koso, sicer bi bila ostala detelja na polju.
Lansko pomlad, kmalu ko je izginil zadnji beli sneg in ko je črez Smrtnikov klanec sem pihal navadni hud pomladni veter, so Po Vlača naenkrat začeli zelo boleti zobje. Sprva je bil še precej mirein. Kmalu pa je začel zdihovati in tekati po sobi gor in dol, glavo si je zavil okrog in okrog v kos rjuhe, da se mu je Videl samo Še nos in je talko strašil po sobi, veži in okrog hiše,
—	Joj, joj, ah, to boli!, je javkal. Polonica --daj, se grej mi cunje!
In Polonica mu je grela cunje in ga tolažila:
—	Le potrpi, France, bo že bolje, saj mora Še vsak kaj prestati!
—	Pa ti trpi, Čo moreš! Joj, joj, to boli!
—	Ne bodi vendar tako mehak; kakor otrok, tak si! Ce te malo zaboli, pa .že javkaš, kakor da je prišla zadnja ura, ga je karala Polonica.
—	Saj vidiš, da res trpim, a da že nič več ne morem prestajati.
so polagali tudi naši politični nasprotniki, kakor to delajo liberalci, ki zajemajo iz do zadnjega Časa skupno narodne blagajne Ciril-Metodove družbe. — Mladi Še smo in majhna so naša sredstva. Toda rasti! bomo im množili se bodo tudi naši pripomočki. Potrudili se bomo, da zanesemo zavest o potrebi narodne obrambe v zadnjo gorsko vas ter da pritegnemo vse sloje in stanove k temu prevažnemu delu. Ne bomo se zmenili ne za surove napade nemškega in nemškutarskega časopisja, ne za grda sumničenja in podle sramotitve iz slovensko-liberajnega taborja. Oprti osobito na mogočno armado organizirane mladine gremo naprej za svojim plemenitim ciljem, in ta je: dhrahiti' |n okrepiti’ (šlovien^ko ljudstvo na slovenski zemlji.
Politični pregled.
Državni zbor.
Slovenci In češki; agrarci so vložili 62 nujnih predlogov, da zabranijo sklepanje o trgovinskih pogodbah. Vlada je namreč hotela, da bi se sprejel pooblastilni zako/n za tSrgovibfeke pogodbe z drugim^ državami. V to svrho se je že pogajala z raznimi poslanci in pridobila ,je tudi dalmatinske in slovenske liberalne poslance. Posebno navdušen za vlado je dvorni svetnik Ploj, ki je bil odločno za to, ,da pride pooblastilni zakon takoj na vrsto. Slovjenski in. češki poslanci so se pa temu uprli, ker ne morejo pustiti, da bi vlada kar sama preko poslancev sklepala trgovinske pogodbe, ki so za kmeta posebne važnosti. Zato so vložili nujne predloge, da bodo naj ta način preprečili vladno namero.
Dr. Korošec je stavil nujni predlog, da se poostri postava o avtomobilih. Poslanec Roškar je vložil sledeče predloge: 1. Zahteva, da naj vlada zniža cenot zdravilom proti davici, ali pa oddaje brezplačno, ker manj premožni ljudje niso v stanu, ta mnogokrat prepotrebna zdravila si nabaviti. Le ta zdravila se izdelujejo v državtnib zavodih. 2. Predlaga, da naj se odpravi zemljiški davek. Poslanec Pišek je stavil nujni predlog, da država dne 1L junija po ofgnlju poškodovanim posesl(h|ikom v Križeči vasi pri Studenicah zdajtno 'in hitro pomaga. Pišek je tudi stavil predlog, da država županom in svetovalcem povrne, oziroma daje za polovično ceno vožnjo po železnici, kakor drugim uradnikom. Dr. Benkovič je stavi! nujne predloge, da se reši jezikovno vprašanje, da se odpravijo ministri rojaki itd.
—	Ce že ne moreš več prestajati in če res toliko trpiš, pojdi gori k 'Smrtniku, naj ti izruje tisto spako. Boš imel vsaj mir!
—	K Smrtniku nikakor ne grem. Misliš, da so mu res pustim mrcvariti. Raje še trpim.
—	Ne bodi vendar tako bojazljiv, Fraince! Saj to ni. tako hudo. In vsi pravijo, da Smrtnik prav lepo dere zobe. Le pogum in pojdi tja. Ko ti ga izdere, si takoj zopet zdrav.
— Naj dere kakor hoče, lepo ali grdo. Toda mene ne bo, ker si ne pustim po ustih brozgati s kleščami. Joj, Polonic a, grej mi vendar cunje, saj vidiš, kako mi je hudo!
Polönici je že vse presedalo.: Z;aradi rednega stokanja že nevoljna in jezna pusti Franceta in gra v senožet grabit krtine. Se rad boš šel, si je mislila, ko je šla preje Še malo pogledat k živini v hlev, še rad k Smrtniku, da te le prične.’ dosti močno boleti,
Frahcetu je bilo nekako težko samemu doma. Bolečine so prihajale huje in huje, da mu je kar pot stopal na čelo. Ni^gar ni bilo, da bi mu grel cunje, nikogar, da bi ga tolažil.
—	Kaj bo, če bolečine ne ponehajo! Prestajati jih že nič več ne morem, a k Smrtniku se bojim, si je mislil. Da bi vsaj ravnal s kako drugo rečjo in ne ravno s kleščami. Saj mi lahko odtrga pol čeljusti. Kaj mi je storitil?! Vendar, kaj bo rekla Polonica, če vidi, da se res bojim Smrtnika! Ali res nimam toliko poguma, da bi dal izruvati en zob! ? Naj bo, kar hoče, grem!
In res se obleče čednejši jopič ter jo s težkim srcem udari Črez klanec gori k Smrtniku.
Spirva koraka prav pogumno. Se precej hitro je prišel mimo hiš do vrh klanca in že je pred Smrt-
Kot prvi je prišel iv sredo na vrsto nujni predlog Metelkov radi manjšinskih šol na Češkem, Moravskem in v Sleziji. Oglasil se je k besedi tudi na-• učni minister gro! Stürgkh. Za nabavo je pa poskrbel Sternberg.
Predsednik Pattai je koncem seje napovedal izvanredno sejo zbornice za v torek, da se izvolijo delegate. V četrtek ni bilo seje, da je lahko zboroval proračunski odsek.
*
* *
Poslanec dr. Korošec je vložil peticijo okrajnega zastopa na Vranskem, da prevzame država 50% Šolskih stroškov od dežel in občin.
Trdna opozicija.
Kakor nam sporočajo iz Dunaja, ostane Slov. klub trden v svoji opoziciji. Njegovo trdno stališče mu pridobiva novih prijateljev in tudi sobojevnikov, celo med onimi, ki so dosedaj bili le mlačni opozici-onalci. Vsa nasprotna časnikarska poročila so izmišljena, Slovenski klub ima jasne cilje ' in pa dovolj močij daj jih doseže.
Proračunski odsek.
Vladne stranke so celi četrtek določile za razpravljanje v budgetnem odseku, da starejo slovensko opozicijo v njem proti italijanskem vseučilišču v Trstu. Toda slovanski poslanci danes niso šli v odsek in so prepustili vlad. strankam, da sestavijo sklepčnost. Ker pa so zastopniki vladnih strank malomarni, ostal je odsek nesklepčen in ni prišlo do razpra-ye. Opozicionalni poslanci so čakali pred posvetovalnico ter z velikim veseljem sprejeli to poročilo. Le dalmatinski poslanec Vukovič ni držal discipline ter je šel v odsek, da omogoči sklepčnost. Tudi to ni nič pomagalo.
Češko.
V Pragi se je pričela obravnava proti 46 obtožencem, proti katerim je dvignilo državno pravd-ništvo obtožbo radi proti vojaške propagande, radi „veleizdaje1* in radi razžaljieinjaf (veličamsiva. Obtor žence, ki so večinoma pristaši češke narodno-social-ne stranke, branijo najodličnejši češki odvetniki, — Obravnava bo trajala, kolikor se da presoditi, najmanj 14 dni. Pred sodnim poslopjem, kjer se vrši obravnava, je bila že na vse zgodaj zbrana velika množica ljudi. Predsednik je takoj začetkoma obravnave naznanil, da se bo razpravljalo z izključenjem javnosti.
V varstvo poslanske imunitete.
Te dni so iz Zagreba odpotovali 4 hrvaški delegatje v Pešto da vroče predsedniku poslanske zbornice Justjhu vlogo, vi kaiteri zahtevajo vsi hrvatski delegatje, naj se parlament skliče na izredno zasedanje. Hrvatski delegatje stavljajo to .zahtevo v svr-ho, da nastopi parlament prolij kr šonju poslanske imunitete delegata dr. Novosela, ki ga je sodišče radi demonstracije proti banu baronu Rauchu obsodilo v 14dnevini zapor. Parlament se mora sklicati, ako to zahteva 20 poslancev, seja pa je sklepčna, ako je navzočih najmanj 100 poslancev. (Predsednik Justh bo najbrže sklical sejo prihodnjo soboto. '»Hrvatski poslanci so sklenili predložiti ob enem vladarju spomenico, v kateri zahtevajo, naj se nemudoma skliče hrvatski sabor.
Srbija.
nister Prodanovič je preklical svojo demisijo, > s čimer je parcielna ministrska kriza odstranjena. Bivši fina/nčni minister dr. Pajču odpotuje te dni v Pariz, da sklene novo srbsko posojilo s francoskimi bankami.	.	j
Kralj Peter je izdal ukaz, s katerim dovoljuje izredno zasedanje narodne skupščine meseca avgusta. V tem zasedanju se ima odobriti novo državno posojilo in eventualno trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko. Meseca avgusta se ima tudi rekonstruirati ministrstvo.
Belgrajski mestni občinski svet je dovolil klubu „Slovenski Jug“ 2400 dinarjev letne podpore.
Vojna nevarnost.
Krečansko vprašanje je poostreno, i Velevlasti se namreč ne strinjajo s turško spomenico. Nemčija in Avstro-Ogrska delujeta na mirno rešitev, V Carigradu se vedno bolj zavzemajo za turško suvereni-teto na Kreti. Grški kralj je odklonil posredovalni predlog velevlasti, da ostani Kreta posebna država pod turško nadvlado, a pod grško upravo. Ko so ga opozorili, da lahko nastane vojska, je hladno odgovoril, da bi vsiljeno mu vojsko sprejel. Tako Turki kakor Grki pošiljajo vojake v Tesalijo. Na .Grškem in na Kreti upajo na vstajo Albancev, id pa m gotova.
Veleizdajniški proces.
Anton Podobnik, mizar v Spanovici pri Pakracu, pravi, da se pravoslavni pred nekaj leti še niso nazivljali Srbe. To srbstvo se je jelo razvijati Šele od leta 1906 sem, odkar je imel Svetozar Pribičevič shod v Spanovici. Po tem shodu so začeli ljudje govoriti, da kdor se ustavlja razobesiti srbsko zastavo, ta naj se pobije in izžene iz občine. Ti odnošaji so bili vzrok veljkim nemirom in drvenjem med ljudstvom,
Predsednik: Kako so pa nazivali vero?
Podobnik: Prej so rekli, da so grško iztočne, a sedaj da so srbske vere. Lansko leto so celo tako napravili v krčmi, da je vsakdo, kateri je pravoslavne vere, pa reče da je Hrvat, moral plačati pet kron kazni. N,am pravijo, da smo pritepenci, aj bni da imajo stare srbske pravice ter da se mora staro Dušanovo carstvo zopet povzdigniti, v katerem pa ne sme biti nič Hrvatov. Nam prete vedno tudi z bombami. Ko je bila vojna nevajenost, sem jaz sam na lastne oči videl, ko so kupovali orožje,. Tudi so govorili, ako pride do vojske, da bodo napravili revolucijo. Danilovič je dejal, samo da dobi orožje, ko bo mobilizacija,, pa bo streljal kpgar se bo njemu ljubilo.
Predsednik: A kaj so pa (govorili o Bosni?
Podobnik: Da je srbska zemlja. Jeito Mirosav-Ijeyiö je dejal, da mora biti Bosna zopet srbska, — njegov kralj je pa oni Črez mejo v Belgradu.
Predsednik: Ali so tudi delovali za Srbijo?
Podobnik: Gotovo da, saj jaz sem to vedno trdil in povdarjal, da mislijo Hrvatsko pripojiti Srbiji. Včasih so ponoči hodili po vasdh ter klicali:	Živio
kralj Peter! Živeli Srbi! Pogin Hrvatom!
Predsednik: Kdo pa je vsemu temu kriv?
Podobnik: Pakraški kaplan Podunavac in Milenko Markovjc. Večkrat sem opazil, da Poduinavac spravi ljudi skupaj pa jim nekaj šepeče., Večkrat je tudi hodil skozi Spanovico in Bučo in imel sestapke z Markovičem. Oni so, prav gotovo propjagirali srbstvo med ljudstvom. Kako da je narod zapelgafn, se razvidi že iz tega, da so jim pravili, naj kupujejo
sol pri Srbih a ne pri Hrvajtih in Židih, ker je od onih bolj slana.
Predsednik: Ali vam ljudje niso nič povedali, kar so jim oni pripovedovali?
Podobnik:	Meni niso hoteli ničesar povedati.
Približal sem se enkrat do neke gruče, pa sem slišal, ko je Podufcavac rekel, da mora biti vse tako tajno, da ne bo nikdo drugi, a najmajnje pa vlada kaj o temu slišala.
Na razna vprašanja predsednikova radi zasta-ve pravi priča, da se nikdar niso razobešale v takem Številu kot sedaj. Tajjni sestanki, kateri so imeli nalogo širiti srbstvo, so se obdržajvali pri Zukanoviču.
Dušan Radovanovič se je spoznal z Milanom Pribičevičem, pa mu ni ničesar iz pogovorov znano, da bi se ta bavil z revolucionarnimi mislimi.
Učitelj Milan pl. Krcivoj iz Pakraca izjavlja, da se je Uzačič izrazil na dan cesarjevega godu, da on ne bo pel cesarske pesmi, ker za njega velja sar mo imendan kralja Petra. VerouČitelj tega učenca je bil Podunavac. Gotovo se je pa Uzačič to že prej kje drugje naučil. Klicov za Srbijo ni slišal, le v čitalnici je naletel na neko gručo seljakov, ki so med seboj nekaj razpravljali. Jeden od seljakov je bil bolj glasen in je dejal:	Ne bojte se, dokler imamo Še
kralja Petra nad nami.
Peter Cašič iz Pakraca izpove, da je Šel nekega večera v gostilno k Zukanoviču in je tam dobil Jagnjiča, kateri mu je rekel: Pij, brate, srbsko vino, katero plača kralj Peter a ne Franjo Josip. Ako vidiš kakega Hrvata, reči mu, da bi bil raje pes ko pa Hrvat. Udari Šokca (Hrvata) in ga pobij, kjer moreš. Obtoženi Vukšan se je izrazil, da bo vse prišlo pod Srbijo, Hrvate bodo pa vse pobili. Med te nemire so se najbolj mešali Pod)nlunavac, Zukajnovič, Luka Cvijanovič ter Jagnjič, pri katerem je videl tudi sliko kralja Petra. Jagnjič je blagajnik in sklad-nik orožja za vse nemirneže. Vedno vznemirja ljudi rekoč: Le udarite, bratje Srbi, na šokce.
Predsednik: Kje je pa Jagnjič to rekel?
Cašič: Stal je pred svojo hišo. Znano je priči tudi, da so se obdržavali tajni sestanki pri Zukanoviču, sem in tja tudi pri Jagnjfču. Ko je on šel v Zagreb da priča, ga je poklical dr. Markovič k sebi, ter mu ponujal denar, ako ne izda svojih srbskih' bratov pri sodišču. Priča je to odklonil.
Predsednik: 'Ali bi vi prisegli, da vam je dr. Markovič ponujal denar, da bi v prilog obtoženih izpovedali ?,
Cašič: Z mirno vestjo bi to prisegel sto in stokrat, ker je resnica in se jaz nimam ničesar batL
Nato se je prešlo na čitanje spisa za sodni okraj pakraški.
Raznoterosti.
Otročje; ‘stališče, $tara natvada celjskih liberalcev je, da vse karajo, kar delajo njihovi politični nasprotniki. Ker so sedaj naši poslanci v najstrožji opoziciji proti vladi, začeli so liberalci v svojih listih hvaliti one jugoslovanske poslance, ki se odtegujejo opoziciji. S tem opravlja stranka pravzaprav sama posel, ki bi ga sicer morali mi, nainreč da se ubija.
Zelo hud je „Narodni Dnevnik“ na dr. Korošca, ker mu Še vedno ni po volji njegova lanska re solucija o vseučiliščih. Letos dr. Korošec ni bil dosedaj v proračunskem odsekiu in za to je imel ljubljenec dr, Ploj prosto roko. In kaj je storil? Niti be-
Predsednik narodne skupščine Jovanovič je imenovan za ministra notrapjih del. Trgovinski mi-
nikovo hišo. Smrtnik je ravno na dvorišču in nasaja sekiro.
Ko ga Povlač zagleda, mu postane tesno pri srcu, kri kakor da bi mu zastala po žilah in korak se mu ustavi. Spomni se na klešče, v duhu vidi, kako mora sesti tje na prag in že čuti, kakor da mn nekaj rogovili po ustih.
In čuda, — bolečin hi več! še enkrat pogleda Smrtnika — in že jo je odkuril nazaj.
Gotovo ga je Smrtnik opazil; kajti ravno ko je izginil Povlač za vogljom, začuje za seboj prav krepek h*—ha—ha!
Da bi ga nazaj grede pri Vrbovcu ; banu po nepotrebnem ne izpraševali, kje da je bil, zavije raje na daljšo pot mimo kovača Saj kovač ga gotovo ne bo popjrašjeval,\ ei: misli, ko slišii,; kako krepko udarja po nakovalu. Je preveč zamišljen v svoje delo.
Potuhnjeno in po strani se oziraje gre mano kovačnice in že se veseli, kako bo srečno prišel domov, dasi je ravno sedaj zopet začutil močno sunke v bolnem zobu.
—	Hej, Frapee Povlač, ■ odkod pa ti, odkod? Ali se ne boš nič pri meni oglasil? se začuje iz kovačnice.
Čudno so pogrele te besede Povlača in najraje bi bil doma za pečjo. Ta presneti kovač, da ga je moral prinesti vrag ravno sedaj ven jz kovačnice. Kaj naj mu odgovori, kako naj gre naprej?
—	Vendar nisi kaj bolan, kaj?, ogovarja dalje kovač.
—	Da, da, malo bolan sem, iztisne s težavo iz sebe Povlač, ki od sramu in bolečin ne ve, kaj bi rekel.
—	I kaj ti pa je? Te no bole morda zobje, ker si obvezan?
To je dalo Povlaču malo več poguma, da se vseeno ustavi.
—	Dp, zob me boli. In zato sem bil ‘am-le pri Smrtniku, da mi ga izruje. .Toda ni si ga upal. Pravd, da je prenevarno zaraščen. Sam ne vem, kaj bo, je pravil in se lagal, da bi prikril svojo strahopetnost.
—	Ce je tako, imaš gotovo velike bolečine. Čudim se samo, da se ti ga Smrtnik ne upa ‘izdreti. Seveda, s kleščami je taka reč nevarna, posebno če je zob opasno zaraščen. Sicer mijslim jaz, da zoba izruvati sploh treba ni. Že marsikoga sem ozdravil takih bolečin, posebno ko sem imel kovačnico Še tam pri Krtini, in tudi tebi hočem pomagati. Samo ubogati me moraš!
Novo upanje je posvetilo Povlaču pri teh besedah. Ozdravljen bode brez klešč in zoba niti izdreti ne bo treba. Zjato pritrjevalno prikijtna pni zadnjih kovačevih besedah.
—	Vidiš, nadaljuje kovač, ta le vez jih je tudi
tukaj že ranojgo ozdravila. To je magnet,! Prejšnjo vez, ki je držala ta obok, sem vrgel ven in jo s tole nadomestil, da morem komu tudi kaj dobrega storiti. Le poglej, kako bo potegnila» to železo in kako bo na njej obviselo. In tako potegne tudi bolečine iz Človeka* posebno, iz zoba — in pri' tem je pritisnil navadno magnetno potkev k vezi, na kateri je tudi obvisela.
Povlač je kar strmel samega začudenja.
— Zob je treba navezati na vrvico in to na vez, razlaga kovač dalje. Tako čakaš par minut, in vez ti potegne vselej bolečine veh. Ce te zelo boli, lahko tudi tebi pomagam.
Povlač je že kar cepetal samih bolečin. Zato
reče:
—	Kar navezajte hitro vrvico, da bom preje rešen. Prestajati že nič več ne morem.
Pritajeno se je muzal kovač, ko je uvidel, kako krasno se mu bo posrečila njegova zvita nakana. Hitro seže v igizhieoj po nalašč zja to pripravljeno močno tanko vrvico, { ter priveže ein konec na vez, drugega po dolgem trudu prav trdho na Povlačev bolni zob.	; l
—	Sedaj se pa vsedi tukaj na klop in čakaj toliko časa, da bolečine popolnoma prenehajo. Potem te ne bo ta zob nikdar več bolel.
Med tem, ko seda Povlač prav varno na klop, dene kovač v ogenj velik kos železa ter ga prične močno greti.
Topo je sedel Povlač na klopi, s skremženo-veselim obrazom je čakal, da mu potegne vez bolečine iz zoba ter gledal, kako greje kovač svoje železo,
Ogenj je ^visoko švigal, tako zelo je gonil kovač meh. D. tudi železo je naenkrat postalo žareče ru-deče. Kovač vidi, Kda je baš sedaj pravi trenutek, pote gh e '0 bljjskovo razbeljeni kos iz Ognja),, ki'ijöaje skoči proti Povlaču in mu ga pomoli pod nos. Ta se silna prestraši razburjenega kovača, še bolj pa vročega železa in — udere jo proti vratom.
Vse to se je vršilo v trenutku.
Povlač zunaj kovačnice, zadaj za njim krohotajoč se kovač z vročim železom v roki — a na vrvici zob!
—	Ha—Ra—ha,, se je razlegal kovačev smeh, med tem ko se je jedva še slišal z adln ji odmev prestrašenega Povlača.
Vesel je Šel Povlač naravnost proti domu, vesel, da se je tako brez klešč iznebil bolečega zoba, in jezen, da ga je tako imehijtno prevaril ta zviti kovač.
Iz kovačnice je pa Še dolgo slišal ha—ha»—ha!
seđice ni izpregovoril za slovensko vseučilišče v razpravi o Hudgetu. ‘Ce se ne motimo, ima liberalna stranka tudi dva zastopnika v državnem zboru. Zakaj pa ta dva ne vzameta vseučiliščnega vprašanja v svoje roke in zakaj ne storita tega, kar liberalna stranka, zahteva od naših poslancev. Najprej naj torej liberalna stranka s svojimi poslanci obračuni, naše pa naj prepusti nam.
Slovensko vseučilišče. Liberalni Študent že nekaj časa sem s posebno korajžo napada dr. Korošca in druge naše poslance, Češ, da niso nič storili za naše vseučilišče, in da zlasti dr. Korošec dane obljube ni zvršiL1 Z Gradca so imeli celo toliko ne sramnosti, da so poslali Slovenskemu klubu žaljivo pismo, ki so ga seveda brez opazke dobili nazaj. — Nam je besnost liberalnega Študenta všeč. 'Odgovarjamo ji samo za to, da bodo imeli naši bralci nad temi radikalci nekaj veselja. Viani je Narodna zveza v eni svojih prvih sej sklenila, da ne dopusti laškega vseučilišča v Trstu, in da zahteva iunctim med laškim in slovenskim vseučiliščem. To je dr. Korošec dijakom, ki so ravno tisti dan zborovali, p.vedal. Naredil je pač napako, da je šel z resnimi nameni k zboru, kjer so liberalci. No, upamo, da se to ne bo več zgodilo. Kar je Narodna zveza sklenila, to izvršujejo poslanci Slovenskega kluba. jHofrat Ploj je prepustil Gostinčarju, da je užugal nasilnost Slovencem nasprotnih strank v budgetnem odseku. Zato se pa po nemških časopisih in pri strankah goni za vlado in precej nečedno skače našim poslancem v hrbet. Ko bi naši ne bili s Češkimi agrarci zagradili dnevnega reda, bi bili Italijani z Nemci vred z nujnim predlogom spiravili svoje vseučilišče pred zbornico. Ker gredo socialni demokrati ž njimi, bi bili dobili cüvetretjinsko večino in mi bi bdi v zasmeh celemu svetu. lPa čemu ponavljamo to, kar ve celi svet. Liberalni študent naj vpraša Ploja in Hribarja, kako se že podajata Lahom —; zanimive stvari se pripravljajo. Mi smo pri tem prepričani, da bo liberalni študent še vedno rjul nad dr. Korošcem in našimi poslanci, dasi bi bilo slovensko vseučilišče že zaigrano, ko bi šlo po volji njihovih prijateljev. — Onemogli besnosti naše sožalje.
„Narodni Dnevnik“ kar poskakuje od veselja, ker smo v zadnji številki priobčili 16 popravkov, Mi smo že zadnjič povdjarjali, da nismo bili primorani sprejeti teh popravkov, priobčili smo jih pa, da spozna javnost veliko liberalno modrost, ki odseva iz teh p.opravkov ‘In da se nad to modrostjo zabava. Dejstvo je, da vsled teh popravkov nismo blamirani mi, pač pa popravkarji sami. Da to tudi sami čutijo, se kaj lepo bere med vrstami zadnjega „Narodnega Dnevnika.“ Pribijemo pa, da se Zadružna zveza v Celju in njeni iunkcijonarji prav nič niso oprali s temi popravki, nosijo Še vedno madeže, katere smo mi odkrili slovenski javnosti in tem madežem se je pridružila še popravkarska blamaža.
Železnica Polzela-Motnik zagotovljena. V sredo je vlada predložila državni zbornici načrt zakona o lokalnih železnicah. Med železnicami, katere se bodo na državne stroške zidale, je tud! projekt Polzela— Vransko—Motnik; država bo prispevala k zgradbi okoli tri milijone kron. Ta proga se je še le v zadnjem Času na odločno zahtevo naših poslancev vzela v načrt. Podaljšanje do Kamnika se pridrži poznejšemu času;.1 cela proga Polzela—Kamnik’ bo stala okrog 13 milijonov kron. Z ozirom na velike stroške in velike tehnične težave na progi Motnik-Kamnik se izvršitev te proge odloži za nekaj časa. Ta vladna predloga pride še le jeseni ko razprave.
Klerikalna poštenost. Pod tem naslovom piše „Narodni Dnevnik“ o nekem mojem pogovoru v vlaku z g. V. KramarŠičem. iResnici na ljubo moram povdarjati, dfa se pogovor ni tikal posojilnic in ne Zadružne zveze v Ljubljani, in da je sopotniK nas mernoma ali pa, ker pogovora ni razumel, poročal neresnico. Podpiše naj se s svojim polnim imenom, da ž njim obračunam. V pomirjenje gospodov okrog „Narodnega Dnevnika“ opozarjam na dejstvo, da ima naša Zadružna zveza (glej letno poročilo 1908) okrog
800.000	kron odvišnega denarja in da imajo članice celjske Zveze znatne svote izposojene od naših članic, dočim ni nobena naša članica niti vinarja dolžna kaki članici celjske Zveze. Celjska Zveza, naj deluje na to, da bodo njene članice vrnile vsa izposo-jila pri naših članicah, potem Še le naj gotovi krogi zabavljajo o pomanjkanju denarja pri ljubljanski Zadružni zvezi. — Maribor, dne 2. julija 1909. — VI. Pušenjak,
Celjskim popravkarjem v albujn! Ker so celj- l ski liberalci tako ponosni na svoje „duševne proizvode“, Mo domače popravke, jim v tolažbo povemo, da bi lahko samo za Štev. 30 „Narodnega Lista“ poslali nad 20 popravkov, ako bi se nam to ne zdelo
—	preotročje. Liberalcem pa radi prepustimo to veselje, saj imajo dovolj žalosti, ker se vse podira, kase so vse prazne, listi umirajo, uredniki se selijo, v obče splošen polom.
„Narodni List“ je priobčil imena udeležencev protialkoholnega kongresa v Ljubljani. Pozabil pa je na imena sledečih gospodov, ki se bodo morda tudi udeležili tega kongresa: dr. Vekoslav Kukovec, dr, Florijan Kukovec, Lončar, dr. Prus, Stibler, Zafošnik, Kveder, Karba, Schneider, Zemljič itd.
S.	K. S. Z. K Zvezi je pristopilo bralno društvo na Gomilsikem, — Naročilo ee j,e večje Število mladinskih knjig za ljudsko in osrednjo knjižnico.
—	Storijo se vsi potrebni koraki, ‘da se izvrši revi-
zija v društvih. Revizijo bodo izvršili dekanijski pododbori. h- Društva se opozore, da začnejo misliti na ljudsko Štetje, ki bo prihodnje leto, in 'da vse store, da bo isto za Slovence dobro izpadlo, — Za zgradbo Društvenoga doma V Šmartnem pri Velenju se z ozirom na njegovo veliko socialna in narodno važnost dovoli 400 K iv dveh obrokih.
Češki list „Vlčkova Osveta“ je prinesel v ju-nijevi Številki obširen članek o slovenskem vseueili-škem vprašanju. Dotični članek je spisal cand. iur, Andrej Veble.
Povišanje vadniških učiteljev. Naučni minister grof Stiirgkh je letos prvikrat povišal 83 vadniških in njim enakih učiteljev s 1. julijjeru v 8. plačilni razred po določbah tozadevnega zakona 5;s 1. 1907.:
Hribar in Ploj protii Narodni zvezi, j „Slovenec“ piše: Hribar in Ploj sta zasnovala čeden načrt, da razbijeta Narodno zvezo, to je skupno organizacijo vseh jugoslovanskih poslancev, ki se je zasnovala po tolikem trudu in ki je znala priboriti tako krasen uspeh kljub Hrivarjevim in dr. Plojevim spletkam. Ne znamo, če se bo navedencema čedni načrt posrečil, a Če se posreči, potom naj zna cela javnost, kdo da je razrušil jugoslovansko edinost, jugoslovansko ljudstvo pa naj zna, s kom da. naj obračuna. Kar se tiče Slovanskega Muba, se čuti šam dostCjnocrtoga, .da izpolni svojo nalo)go[inc Jnosi, ne-omadeževan prapor. Obžaloval bi pa gotovo ves Slovenski klub razdor v jugoslovanski deletgaciji, ker so v Savezu južnih Slavena po veliki večini možje, ki so si znali priboriti pravo bratsko ljubezen in pa najvišje spoštovanje vseh elanov Slovenskega kluba. Res žalostno bi bilo, ako/bi se vez, ki veže vse Jugoslovane, raztrgala po Hribarjevih in pa Plojevih spietjkah.
Potreba duha. Duh je, ki oživlja in ohranja, In to ne samo telo, ampak je potreben tudi v javnem soci ajn op olji t i £ n . jp*n življenju. Brez 'pravega dfuha ostane beseda, ostanejo dela mrtva, nekoristna, slična gramofonu, ki daje sicer lepe glasove in prinaša razne komade in govore, toda jne svojih. 'Ce si ga bolje ogledamo, vidimo, da imamo pred seboj le mrtvo mašino, brez duha, brez življenja. Temu mrtvemu gramofonu s hripavim glasom so podobni razo. veliki liberalni reševalci naroda. Hočejo rešiti ljudstvo z že stokrat ponovljenimi frazami, ki so in ostanejo vedno le izgovorjene, nikdar uresničene, brez duha, brez življenja! Zakaj pa vendar njih delo nima ne duha, ne življenja?-' Gotovo zato, ker ga oni sami nimajo. Opazimo tudi pri liberalcih njih veliko navdušenje za narodno delo. Le pojdimo tako proti polnoči v prostore kake tržke ali mestne gostilne ali narodnega doma; ‘dobjlji bomol tagn sigurno vbdpo cvet lilleraih delavcev na narodnem polju pri kozarcih najboljšega, ki trkajo s koz ar ali i* vpijejo: Bodi zdrava domovina! Pa domovje tega žalibog ne Čuti in delovanje liberalcev za domovino se črez gostilniške prage ne razširi, Tako vidimo, da ne smemo vsakemu verjeti, ki bo klical pri vinu: Živila domovina^ ker to je slepilo, pesek v oči neizkušenim. Niso taki, kakor se kažejo, ampak pjridejo s slepilnim obrazom, predstavljajo drugo lice, kot ga imajo. Hlinijo se, da so dobri kristjani, da hodijo v cerkev, napadajo pa dan za dnevom po listih vero, sv. cerkev itd. Potem se pa še čudijo, da 'jih ljudstvo ne mara in jih večkrat kar po vrsti pusti na cedilu. Gospodje, pokažite v dejanju svojo dobro voljo živeti in delovati v pravem katoliško-narodnem duhu, pojdite pravo smer za poštenimi vzori in cilji in ljudstvo vam .jo vale volje sledile.
Osebne vesti. Vič. g, Ivan Kociper, stolni vikar in katehet v Mar born, je imenovan za veroučitelja na mariborski gimnaziji. — Profesor dr. Jožef Šorn iz Ljubljane pride na mariborsko gimnazijo.
f Franc Brelih. Dne 1. julija je na svojem posestvu v Slivnici naglo umrl vlč. g. Franc Brelih, vpokojeni profesor veronanka na mariborski realki, kjer je služboval 36 let. V pondeljek je bil že v šoli — poučeval je namreč še kot upokojen profesor slovenščino na zarodu — v torek proti večeru mn je pričelo prihajati slabo. V sredo zjutraj ob 9. uri pa je že bil mrtev. Zadela ga je kap. Pri njegovi smrti je bil č. g. slivniški župnik Hirti. Pogreb bo v soboto ob treh popoldne na slivniško pokopališče. N. v. m. p.!
Romarska vlaka iz Celja in iz Brežic k Mariji Pomagaj sta zagotovljena. Te dni se bodo razposlali lepaki na katerih bo naznanjen vozni red in cene. Vlaka bodeta vozila iz Celja in iz Brežic dne 26. julija zjutraj.
Iz sodne službe. Za vodjo zemljiške knjige v Novem mestu je imenovan višji sodni oficial g. Karol Zupančič iz Šmarja pri Jelšah.
Železniške vesti. V višji plačilni razred pridejo: Pri prometnem ravnateljstvu: Karol Hren, nadrevident, Jožef Heidenreicb, revident, Jožef Opelka, adjnnkt, Oskar Longera, adjnnkt, Peter Poe, adjnnkt, Franc Kervina, adjnnkt, Jnrij Steiner, vsi v Mariboru glavni kolodvor, Ivan Valent, asistent, Karol Frischenschlager, Maribor, koroški kolodvor. Asistentom so imenovani : Gašpar Dolenc, postajni ekspe-dijent, Maribor, koroški kolodvor. V višji plačilni razred pridejo: Benjamin Sperber, adjnnkt, Viljem Lahn, adjnnkt, Hngon Willmann, adjnnkt, Oton Holzgruber, adjnnkt, vsi na Pragarskem. Za adjnnkta je imenovan Franc Wachte, asistent na Pragarskem. V višji plačilni razred pridejo: Jožef Balder, asistent, Artur Ricci, asistent, Franc Schroll, asistent, vsi v Mariboru, Franc Sketh in Frane Stiks, adjnnkta v Ptnjn. Za asistenta je imenovan Andrej Haleda, postajni ekspedijent v Ptuju. Stalno so nastavljeni: Fortunat Kink, začasni asistent, Rače-Fram, Ivan Küster, prov. asistent, St. Jot. V vi^ji plačilni razred pridejo: Viktor Adamič, adjnnkt
in Karol Indra, asistent v Slov. Bistrici, Valentin Brence, asistent v Poljčanah, Edvard Mares, asistent v Ponikvi, Teodor Pngel, adjnnkt, Jnrij Labek, asistent, Franc Porcer, asistent, vsi v Celju, Jožef Jirčik, revident v Trbovljah, Franc Isda, adjnnkt, Jožef Mohorko, adjnnkt, Ivan Škorjanc, adjnnkt, Žiga Krajcik, adjnnkt, vsi v Zidanem mostn. Jožef Grilc, asistent v Laškem, Alojz Agrež, adjnnkt, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Ernst Kyzlink, asistent, Vuhred—Mamberg, Franc Baring, adjnnkt, Vuzenica. Za asistenta sta imenovana „Iyan Malgaj, postajni ekspedijent v Grobelnem in Janez Tišchher,'postajni ekspedijent v Celju. Za revidenta je imenovan Rudolf Poterc, adjnnkt v Ormožu. Pri strojnem ravnateljstvu. V višji plačilni razred pridejo: Ivan Rošker, nadrevident, ing. Robert Engel, strojni komisar, Karol Tre-mani, adjnnkt, Jožef Bühl, adjnnkt, ing. Maks Kupec, adjnnkt, Leon Himmel, asistent, vsi v Mariboru, Adolf Berger, strojni nadkomisar v Ptuju. Za revidenta je imenovan Franc Souknji, adjnnkt v Mariboru. Pri stavbnem ravnateljstvu.
V	višji plačilni razred pridejo: Avgust Bültenmeyer, stavbni nadkomisar, Viktor Brabenec, stavbni adjnnkt, Maribor, koroška proga, Frane Murr, stavbni komisar, Maribor, južna proga, Jožef Tröster, stavbni adjnnkt in Viktor Nadler, stavbni adjnnkt v Celju. Za pisarniškega adjnnkta je imenovan Ferdinand Štibenek, pisarniški asistent v Celju.
Imenovanje. Č. g. Jož. Sinko, žnpnik pri Sv. Lovrencu v Slov. Gor., je imenovan za kn. šk. duh. svetovalca.
Pokojninski zavod za zasebne nslnžbence v Graden.
Predzadnji N. D. se je zopet obregnil ob mojo osebo zaradi tega zavoda, pri katerem sem bil odbornik. Piše, da pošilja zavod nemške okrožnice in tarnja, kakor da sem jaz tega kriv. V odgovor o tem samo to, da nisem več odbornik. Z veliko težavo sem spravil enega slovenskega uradnika k zavodu. Vsled narodne mlačnosti Slovencev pa je njegovo stališče zelo otežkočeno, ker pošiljajo Slovenci samo nemške dopise na zavod. Posebno se v tem odlikujejo gg. liberalci. In če me ta liberalni listič še enkrat napade, priobčil bom imena vseh tistih, ki so dopisivali zavodu nemški, nekateri celo na slovensko vprašanje. F. L.
Slovenci! Zavedajte se svoje narodne dolžnosti. Kupujte narodni kolek „Obmejnim bratom v pomoč“. Priskočite svojim bratom na meji na pomoč s tem, da kupujete v velikem številu narodni kolek. Naj ne bo osebe in tudi ne občinskega in drugega orada, ki bi ne prilepil na pisma in razglednice narodnega koieka. Tako delajo naši zavedni bratje Cehi ob Labi in Moldavi. Posnemajmo jih tndi mi v tem.
Boj slabim knjigam! V svetovnem pristaniškem mesta Hamburgu so se vse politične stranke zjedinile v tem, da bojkotirajo vse one knjigarne, ki prodajajo slabo čtivo. Mi ta korak prav z veseljem pozdravljamo. Boj slabim knjigam, časopisju in sploh čtivu! To naj bi bil bojni klic vseh poštenih in značajnih ljudi. Ako se pomisli, koliko gorja, koliko nesreče, koliko razuzdanosti in nespodobnosti pride ravno po slabem čtivu med ljudstvo, potem bi moral vsakdo, kdor ima le količkaj razuma, delati na to, da se uniči ta strnp.
Razsvetljenje stopnic. Najvišje sodišče je ravnokar
odločilo, da so hišni posestniki dolžni ne le v večernih, temveč tndi v zgodnjih jutranjih nrah, ako je še temno, stopnice razsvetiti. V utemeljitvi se povdarja, da je to, ako se opusti razsvetljenje rano zjutraj, če tudi ni predpisano ali v navadi, kaznivo dejanje, ker je samo ob sebi umevno, da mora hišni posestnik strankam dati priložnost, dokler je vhod in izhod prost, da lahko neovirano gredo v stanovanje ali na prosto. Kakor hitro so hišna vrata odprta in je vhod in izhod prost, je dolžen hišni posestnik dati stopnice razsvetiti.
■v
Štajersko.
Mariborske novice.
Blagoslavljanje kapelice. V torek 6. julija bo blagoslovil prevzv. g. knezoškof dr. Napotnik domačo kapelico v Cesar Franc Jožef I. jubilejnem ženskem učiteljišča šolskih sester v Mariboru. Slovesnost se prične ob 7. ari zjutraj.
Tepež. Na praznik sv. Petra in Pavla so v Pezdi-čekovi krčmi v Digošah tamošnji fanti celo noč popivali in plesali. Proti jutru, ko so že bile glave vseh pivcev prenapoljene alkohola, je nastal prepir in tepež, katerega žrtev je bil posestniški sin Anton' Kac. Kaca, kateri je nezavesten obležal, so potem doma spravili, in ker ni bilo drage pomoči blizu, ga je oče težko ranjenega v tukajšnjo bolnišnico prepeljal.
Aretiran je bil radi tatvine dne 28. junija t. 1. dninar Alojz Podhostnik od Sv. Barbare v ptujskem okraja. Izročili so ga okrožnemu sodišču.
Samomor. V nedeljo 27. junija t. 1. zvečer je potegnil v Studencih stanujoč dr. Juritsch s pomočjo realca Ivana Sagada nekega moža iz Drave. O tem se je takoj obvestila rešilna postaja, ki je prišla z dr. Urbačekom in skušala moža zopet oživiti, a se ji ni posrečilo. Policija je poizvedela, da je samomorilec samski dninar Ignac Krejač, ki je pristojen v Dragučovo. Kaj je moža do tega koraka napotilo, se ne ve.
Radi javnega nasilstva sta se morala zagovarjati pred tukajnšjim okrožnim sodiščem 26 letni ključavničarski pomočnik Krištof Münch iz Bajrnta in 31 letni steklarski pomočnik Viljem Dranbe iz Mecklenburgs na Nemškem. Na svojih potovanjih sta prišla obtoženca tndi na Spod. Štajersko. V Ljutomeru sta beračila od hiše do hiše. Ker jn je pozval redar Peter Schlachticz, naj se izkažeta, od kod sta, mu je dal Münch silno surov odgovor. Redar je nato zahteval, da gresta ž njim na magistrat, a gaje Münch z vso močjo snnil, medtem ko je Dranbe zbežal. Redar je Müncha aretiral. Kmalu nato je prišel tudi Draupe v zapor.
V	zapora sta kričala in razgrajala. Ko je priSel redar v zapor, sta ga ozmerjala in nabila. S težavo se je redarja in redarskemu mojstra posrečilo, da sta ju zvezala,
a še sedaj sta bila okoli sebe kakor divjaka in sta neprenehoma ozmeijala redarja. Redar je bil ranjen. Okrožno sodišče je obsodilo obtoženca, ki sta se izgovarjala, da sta bila pijana, Draubo na pet, Müneha na štiri mesece težke ječe.
Tatvine. Dne 25. junija je javila brezposelna Amalija Medič policiji, da je preteklo noč prenočila pri Ivani Rock, spodnja Dravska ul. št. 4 in se ji je pri tej priložnosti ukradel znesek 11 kron. Ivana Rock, ki je bila takoj zaslišana, je sprva tajila, pozneje pa je priznala tatvino z opombo, da je to storila radi revščine. — Isti dan je javil krojaški mojster A. Masten policiji, da mu je njegov pomočnik Janez Lach ukradel tri zlate prstane in da sumi, da jih je skril pri svoji sestri Mariji Lach. Pri preiskavi se je res našel prstan, ki ga je Masten spoznal za svojo last. Janeza Lacha ja nato policija zaprla.
Na mariborski gimnaziji se prične ustmena matdra v petek, dre 9. julija v jutro in bo trajala še v sredo 14. julija. V zadnji številki se je v to notico glede datuma vrinila pomota.
Celjske novice.
Umrl je tukaj v sredo 30. junija polkovnik v pok. Rudolf baron pl. Rechbach v 82. letu starosti. Njegov oče je bil okrožni glavar v Rudolfovem na Kranjskem.
Narodni Dnevnik se nahaja, kakor izvemo iz povsem zanesljivega vira, v zadnjih zdihljejih. To vest potrjuje tudi dejstvo, da so že morali odpustiti enega urednika, ker ga ne morejo več plačati. Pišejo seveda, da gre nadaljevat svoje študije, katere se pa navadno ne nada-ljujejo ob pričetku počitnic. Tudi Špindlerju ne „piše več jug“ ob pondeljkih, ker mu ne nese vsled praznih kas celjskih liberalcev.
Gg. liberalne zadrngarje v Celju opozarjamo še enkrat, naj nehajo z lažnjivimi novicami o naši gospodarski organizaciji, sicer bomo primorani razkrinkati revizijsko delo celjskih liberalnih zadrugarjev. Imamo mnogo poročil o revizijah na Koroškem itd. kaj bo oblast rekla, prepustimo gg. v Celju. Svetujemo gg. liberalcem, da mirujejo, sicer bodo zopet za jedno — blamažo bogatejši in dobili od oblasti — zasluženo pohvalo za revizije.
Osebna vest. Uradnik liberalne Zadružne Zveze v Celju Kralj prosi za službo pri ljubljanski Zadružni Zvezi.
Umrl je v Celju g. Lovrenc Bovha star 56 let.
Drugi kraji.
Limbuš. V nedeljo se vrši na vrtu g. Robiča vese-selica. Na vsporedu je mnogo zabave, godba in petje. Pridite v obilnem številu.
Hotinjavas. Gasilno društvo priredi v nedeljo, dne
11.	t. m. pri g. F. Primcu veselico. V slučaju neugodnega vremena se preloži veselica na prihodnjo nedeljo, t. j. 18. julija. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Peter pri Mariboru. V četrtek po noči je pričelo goreti v hiši posestnika Matije Hödla v Metavi. Hiša je popolnoma zgorela z vsem pohištvom vred. Škode je 1400 kron in je pokrita z zavarovalnino.
V Arjivesi se bode vršila dne 1. avgusta t. 1. cb priliki blagoslovljenja novega gasilnega doma velika veselica v prid:	Požarni brambi v Arjivesi. Prosi se ob enem
vsa slavna bližnja društva, da upoštevajo ta dan s svojimi prireditvami in se jih vabi k najmnogobrojnejši udeležbi.
Zastrupila se je v Ptuju g.a Laibacher, sopr. davč. upravitelja. Pila je fosfor. Zapustila je dva sina in dve hčerki, katerih najmlajša je mirno spala poleg že mrtve matere, ko so jo našli.
Velik požar v Savinjski dolini. V noči od nedelje do pondeljka je izbruhnil v Št Petru v Savifljski dolini velik požar, kateri je ugonobil devet poslopij. Na pomoč so prihiteli ognjegasci iz Žalca, Gotovelj, Griž in Št. Pavla. Delali so vsi naporno do 6. ure v jutro, da so omejili požar. K sreči je bilo popolnoma brez vetra, ker drugače bi se vnele še druge hiše. Skoda je zelo velika. Vzrok požara ni znan.
Sv. Urban pri Ptuju. Zopet je našel en slovenski delavec nesrečno smrt v tuji zemlji. Franc Rojs, tesar v Placarju, je delal več mesecev na Primorskem v Piranu. Pretečeni teden je Rojs pri zgradbi nekega visokega poslopja okoli 18 metrov globoko padel in sicer tako nesrečno, da je tretji dan v bolnišnici umrl. Pokopan je bil v soboto 26. junija. Pokojnik zapušča ženo in več nedoraslih otrok.
Sv. Martin pod Vurbergom. V Sp. Koreni se je dne
28.	junija ponesrečil ll let stari šolar Jožef Pečar, kateri je tako nesrečno iz črešnje padel, da je bil takoj mrtev.
Savci pri Sv. Tomažu. „Danes jesmo, jutri nismo“, tako pravi sveto pismo, ker smrt pobira brez izjeme staro in mlado. Dne 25. junija t. 1. smo pokopali po kratki in mučni bolezni tukajŠDjega čevljarja in viničarja Franca Sirca v 32. letu svoje starosti. Zapustil je ubogo ženo z majhnimi otročiči. Drugi dan pa je umrl njegov gospodar Blaž Kukovec, bivši občan v Savcih. Bil je velik dobrotnik župnijske cerkve sv. Tomaža, kakor tudi naše lepe občinske kapelice, v kateri se služi vsako leto trikrat sv. maša. Žalujemo po njem sosedje in vsi občani, ker je bil res pravi sosed, dober občan, vedrega in tihega obnašanja, delaven, štedilen, treznomisleč in vzoren kmetovalec. Večni blagor njegovi duši! Ta mrlič je letos že dvanajsti v naši mali vasi.
Umrla je v Gornjem Doliču po kratki bolezni v 58. letu svoje starosti veleposestnica Ana Jastrobnik. Rajna je bila skrbna gospodinja, vzorna krščanska mati ter blaga dobrotnica ubogih. Uživala je veliko spoštovanje v župniji, o čemur je pričalo veliko število ljudij, ki so jo spremili k blagemu počitku. Blag ji spomin!
Ljutomer. Predkratkim ste mi bili g urednik tako naklonjeni in ste sprejeli moje, res dolgo pismo. Na koncu istega sem Vam ooljubil, da grem iskat „klerikalnega“ sveta, katerega še nikjer na nobenem globusu nisem našel. Upal sem, da je ta svet še gotovo neizmozgan, če se sploh
kje nahaja. Zato Vam v zadnjem tednu nisem nič pisal. Iskal sem po Ciibri, Rajžihari, Podhamanovi, v Babjem ložiču in drugod, pa klerikalnega sveta nisem nikjer našel. Liberalni križogledi pardon zvezdogledi in praktikarji so se tedaj zmotili. No pa nič ne de. Naj se kdo drugi muči po svetu, jaz pa bom lepo naprej peljal svoj „kšeft“. Pa predno končam današnje pismo, še nekaj. Narodni List od dne 24. junija nam javlja znamenito vest, da je vsega nemškutarstva v Ljutomeru kriv kdo, kaj menite? Grossmanu? Kaj še, kaplan Škamlec. On je kriv, da ljutomerski Nemci „Sonnwendfeierje“ kurijo, se ljutomerski liberalci nemških pevskih slavnosti udeležujejo, da gotovi narodnjaki podporo od „Südmarke“ prejemajo in tako naprej. Ubogi Škamlec, kaj vendar delate, to je vse sad Vašega političnega delovanja! To je vse, kar Vam imam danes pisati. Le dobro se imejte, pa za klerikalni svet nikar ne vprašajte, to vam svetuje Vaš	X.
Sevnica. Najstarejša „slovenska“ tvrdka v Sevnici — Lftidvijg Smole — prodaja v novejšem času vžigalice družbe Südmarke. V Sevnici smo pričakovali, da s propadom nemškega trgovca A. Matzuna pade pomemben steber nemškutarstva, a zmotili smo se!i
Ljutomer. Naši liberalčeki predbaeivajo pristašem katoliške stranke pomanjkanje narodne zavesti in mlačnost, ker „baje“ zadostno ne podpirajo liberalnih društev in njih podjetja. Na to predbacivanje stavimo mi katoliški Slovenci dve vprašanji: 1. Zakaj tega greha ne predbacivale v prvi vrsti svojim somišljenikom, ki se, kakor vemo, sami ne brigajo za prireditve in podjetja svojcev? 2. Kje pa je Vaša narodna zavest, kadar se gre za podpiranje strogo narodnih, obče koristnih, a žalibože na katoliški podlag stoječih drnštev? Dokazano je, da liberalni stranki v takih slučajih ne zadostuje preziranje, temveč da skuša škodovati vsakemu podjetju, ki ima svoj vir v katoliško narodnem taboru. Liberalci, kje je vaša logika, kje vaša doslednost?
Večkrat napaden katoliški Slovenec.
Konjice. Ker se zopet in zopet ponavljajo od nasprotnikov napadi na Kmečko hranilnico in posojilnico med ljudstvom, kakor tudi v nasprotnem časopisju, zato podamo svojim zvestim pristašem pa tudi zlasti onim, kateri še sedaj ne zaupajo naši denarni zadrugi, sledeče podatke iz poslovanja v prvem polletju 1. 1. Skupnega denarnega prometa je imela Hranilnica 152 217 K 40 v. Hranilnih vlog se je vložilo 59.427 96 K in vzdignilo 13 356 90 K; stanje vseh hranilnih vlog pa znaša okroglo 123.000 K, kar je za naše razmere gotovo lepa svota, ki kaže veliko zaupanje do hranilnice. Posojil pa se je dalo, kar je večjih večinoma na varno vknjižbo, skupno 29.140 K, nazaj pa se je plačalo 1502 K. Članov je na novo pristopilo 32, tako da šteje zadruga že 106 članov. — Kaj pomeni Kmečka hranilnica in posojilnica v Konjicah in kakega zaupanja je vredna, najboljše dokazuje poročilo o redni reviziji g. nadrevizorja V. Pušenjaka Zadrnžni zvezi v Ljubljani, kjer med drugim pravi: „Kmečka hranilnica in posojilnica je velikega pomena za prebivalce v okolišu, ker jim nudi pod zelo ugodnimi pogoji pomoč posojil. To dejstvo, kakor zlasti uzorno poslovanje in požrtvovalno delo članov načelstva je pridobilo mlademu zavodu velik ugled in zaupanje, ter se zavod zelo lepo razvija.“ To so besede najskrbnejšega g. nadrevizorja in izvrstnega poznavalca in po3peševatelja slov. zadružne organizacije na Štajerskem. Klevetniki, vi pa le obrekujte naprej, naše dobro slovensko okoliško ljudstvo tako ve, da iz vas govori le zavist in sovraštvo.
Rogaška Slatina. Nemci delajo na vse kriplje na ponemčevanja tukajšnjih in okoliških Slovencev. O veliki noči so odprli nemški otroški vrtec in jeseni bedo odprli na nemški ljudski šoli tretji razred, seve ne za 6 svojih nemških otrok, ampak lovili bodo zopet na vse mogoče načine slovensko deco v nemško mučilnico. Slovenci, postavimo se v bran! Podučujmo stariše pri vsaki priliki, naj svojih nedolžnih otrok ne dajo v nemško šolo; za silo „tajč pohrustat“, nikogar ne bo obogatilo m zveličalo. Dne
11.	julija popoldne cb 3. pa pojdimo vsi k Sv. Križu v čitalnico na veliko Oiril-Metodovo slavnost. Slavnostni govor bo imel g. jurist Ant. Ogrizek, nato bo dražba krasnih dobitkov in veselica na vrtu Fr. Ogrizeka. Ves dobiček se bo obrnil v prid ubogim slovenskim šolarjem pri Sv. Križu. Tudi vsi sosedje so na to slavnost iskreno povabljeni.
Stari trg. Zadnjo nedeljo je priredilo Kmetijsko bralno društvo na vrtu g. Petriča lepo veselico. Dasi je slabo vreme marsikaterega zadržalo doma, je bil vrt natlačeno poln. Predsednik društva g. Sehöndorfer je pozdravil došle goste iz Legna, Šmartna, Golovebuke, Podgorja, vrle domačine, izrazil posebno veselje, da je počastil veselico dež. poslanec dr. Verstovšek. Domačini so prav dobro rešili svoje uloge v prav težki igri „Za križ in svobodo“. Igra je napravila na navzoče velik vtis, ker označuje prav izrazito posledice liberalne vzgoje v naši mladini. Dočim je bila ta igra resna, so igrale vrle mladenke šaljivo igro „Pri gospodi“, ki je povzročila mnogo smeha. Čast marljivim igralcem in igralkam, ki so popolnoma samostojno vprizorili to lepo veselico! Po igrah je spregovoril dež. poslanec dr. Verstovšek nekoliko besedi, in zahvaljuje se zlasti navzočim možem za zaupanje, katero so mu izkazali pri volitvah Naslanjajo se na vsebino prve igre opozarja na važnost mladeniške organizacije in vzgoje naše mladine, ki je naš up in naša nada; obljublja tudi, da bode deloval v to, da se tudi v tem okraju izvrši ta organizacija. Po veselici smo še ostali precej dolgo v pogovoru med seboj. Želimo le, da kmečki mladeniči in mladenke nadaljujejo svoje delo in še večkrat uprizorijo igre in nam nudijo zdravo zabavo, katero tudi mi na deželi potrebujemo.
£alec. Liberalni glasili sta bili tako prijazni, da sta prinesli govor našega neodvisnega poslanca Robleka v državni zbornici. Z zanimanjem smo iskali mest, na katerih govori o hmeljarstvu. Omenja tudi hmeljarsko društvo ter pravi, da je vršilo svojo dolžnost. Mi pa pravimo, da je ni, kajti za ime našega hmelja je vse premalo storilo, in to zraven nadprodukcije hmeljarji moramo težko občutiti. Vsled
izborne kakovosti našega hmelja bi moral priti savinjski hmelj do slovesa, ako bi društvo bilo na svojem mestu. Vodstvo našega hmeljarskega pokreta so pač vedno imeli prekupci v rokah, ia to je glavna ovira, da se kupčija hmelja ni razvijala v pravem smisla.
Braslovče. Tudi letos nas suša hudo stiska, kajti sena smo še manj nakosili, kakor lani, ker je trava silno redka; to je nasledek lanske suše. Posebno pa je naša občina najhuje prizadeta. To pa takole: lani je dal naš občinski odbor škodo, katero je suša in toča povzročila po občini komisijonalno ceniti in sicer zato, da bi nam c k. davkarija nekaj davka odpisala, kar se je pri vseh sosednih občinah zgodilo, samo pri nas ne. Cenitev je stala, kakor se splošno govori, veliko nad 200 kron. Ako županstvo ni imelo namena, da bi se nam nekaj davka odpisalo, zakaj je pust io škodo ceniti iu občini stroške povzročiti? Koliko je resnice na tem? In kdo je to povzročil? To nam naj županstvo blagovoli pojasniti.
Več d&vkoplačileev.
Koroško.
„Freie Stimmen“ o političnih uradih. V zadnji številki se norčujejo „Freie Stimmen“ o priliki poročila o neki porotni obravnavi radi postopanja c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici in trdijo, da ni treba hoditi v Galicijo, da se spozna nezmožnost politične uprave. Posebno klavern utis je po poročilu tega lista menda napravil c. kr. narnest-niški koncipist baron Teuftenbacb, ki je baje priznal, da je slab v računstvu in da zato ni mogel sam nadzorovati štetve o izidu volitve. Tudi radi slabega spomina baje ni mogel sam nadzorovati štetve o izidu volitve. Tudi radi slabega spomina baje ni mogel dati potrebnih pojasnil o dotični volilni zadevi. Mi smo celovškemu vsenemškemu listu prav hvaležni za to poročilo, ki priznava, da pošilja vlada v slovenske in laške kraje nemške uradnike zgoraj označene kakovosti. Pogrešamo v tem članka samo logičnega sklepa, ki ne more biti drug, kot da je neumna, nesmiselna in državnim interesom nevarna taktika avstrijskih germanizatorjev, ki zahteva, da se na vseh količkaj važnih mestih na slovenskem ozemlju nastavljajo nemški uradniki. Kako ti ljudje uradujejo, kaže navedeni slučaj. Bridko to čutijo Slovenci in Lahi.
V Šmarjeti pri Velikovcu se je zgodila na Petrovo huda nesreća. Krčmar Hernetter je kupil konja in ga vpregel v voz, da bi ga poskusil za vožnjo. Konj se je pa ustrašil psa, ki je lajal v njega, skočil naprej, ter zdirjal z vozom po cesti. Voz se je prevrnil in hlapec je padel tako nesrečno z voza, da si je tilnik zlomil. Bil je na mestu mrtev. Gospodar se je pa tako težko poškodoval, da je drugi dan v bolnišnici umrl.
Borovlje. Ljudje se pritožujejo radi nezmožnosti slovenskega jezika tukajšnjih davčnih uradnikov. Človek prinese večkrat zadnjo krono v davkarijo, da le zadosti svoji davčni dolžnosti; a kaj, ko prideš v našo o. kr. davkarijo? Dobro bi bilo, ako ne znaš sam nemško — in koliko je takih! — da bi si vzel tolmača s seboj, da bi se mogel z uradniki zgovoriti. Posebno je naš g. asistent navdušen za
—	a ne mislite, da mogoče za to, da bi se nčil našega jezika, nego za — nemštvo. To dokazuje, ker kolekuje svoja pisma prav z dvema kolkoma „nemškega šulferajna“.
—	Pritiskajte, gospod, v bodoče magari po celem ovitku polno teh nemških obrambnih kolkov, a okraj Borovlje bode ostal slovenski, v našo c. kr. davkarijo bode še vedno prinašal slovenski Rožan svoj slovenski denar, in sicer še dolgo potem, ko že vas davno več v Borovljah'ne bo. Res že večne pritožbe!
Sprejem iu izpiti v prvi razred srednjih šol na
Koroškem se vrše: Zia gimnazijo v Celovcu: 12. in 13.julija ter 13. septembra. Pismeni izpit se prične vsakokrat ob
9.	uri popoldne. Oglase sprejema ravnateljstvo 11. in
12.	julija, oziroma 15. septembra. V Beljaku: 10. julija in 16. septembra. V Št. Pavlu v Labudski dolini: 9. julija in 16 septembra. Za realko v Celovcu: 10. julija iu 16. seo-tembra. Za učiteljišče v Celovca: 16. in 17. julija. Oglasiti se je pismeno ali ustmeno najkasneje do 15. julija.
Zilska Bistrica. (Korošci vun!) Hranilnica in posojilnica v Zilski Bistrici je sklenila dne 6. junija, da odstopi od celjske zveze.
Železna Kapla. Zborovanje kršč.- soc. izobraževalnega društva se je obneslo zelo dobro. Krog 20 j ljudi se je zbralo, ki so z zanimanjem poslušali govor č. g. župnika Grma. Pevski zbor je pod priznanim vodstvom g Hander-lapa pel izborno. Največ veselja pa je naredila ljudem igra „Boj za doto“. Pristopilo je nanovo sedem udov. Naši fantje in dekleta so zelo delavni. Zato pa upamo od njih, da bodo na predvečer slovenskega praznika, dne 4. julija zažgali po kapelskih gorah mogočne kresove.
Djekše. (Korošci vun!) Naša posojilnica je odstopila od celjske „Zadružne Zveze“ in pristopila k „Zadrnžni Zvezi“ v Ljubljani.
Prevalje. (Na adreso županovo). Naše županstvo izdaja nemške razglase, katere mora ubogi občinski sluga pred cerkvijo tolmačiti, kakor zna in ve. Zato se zgodi, da se mu navzoči večkrat v obraz smejejo, ko prodaja svoje modrosti, kakor zadnjo nedeljo v zadevi „pasje svetinje“. Skrajni čas je že, da se možu dajo v roke slovensko spisani razglasi, katere naj doma pridno pregleda ter jih potem slovenskemu občinstvu lepo slovensko prebere. Tako bo konec tistega škandaloznega tolmačenja, kjer omenjeni sluga našo lepo slovenščino tako neusmiljeno pači in deva na natezalnico, da h koncu sam ne ve, kaj je razglasil, kaj Šele občinstvo! Gospod župan, tu pokažite, da ste Slovenec, kar zatrjujete gospodom v Celju!
Celovški občinski svet je podaril „Šnlfereinu“ 200 K. Že prej je sklenil dajati 10 let zaporedoma poleg letnega daru še izrednih 200 K. Mesto ima že itak dolgove in namerava najeti še 10 milijonov K, čeravno še prejšnjih ni poplačalo.
Kranjsko.
Strašna nesreča na železnici pri Ljnbljani. Na
progi južne železnice med postajama Zalog in Laze se je dogodila v četrtek zjntraj strašna nesreča. Med obema postajama so popravljali hrvaški delavci železniško progo. V usodnem trenutku so stali delavci sredi tira in so gledali na mimovozeči tovorni vlak. Kar na enkrat pa prisopiha na drugem tiru brzovlak v smeri proti Ljubljani. Radi ropota tovornega vlaka, so preslišali popolnoma prihod brzovlaka, katerega stroj je zagrabil delovodjo Juraja Brozoviča, doma iz Selc na Hrvaškem 65 let starega in ga raztrgal na kosce. Poleg njega je obležal smrtno nevarno ranjen 62 letni	Grgo	Jeličič iz	Selc in smrtno	nevarne
udarce je dobil	Tomo	Kralič 18	letni delavec iz	Bribira.
Na kraj nesreče je prihitela kmalo ljubljanska rešilna postaja, ki je prepeljala ponesrečence v bolnišnico. Oba težko ranjena sta med potjo umrla.
Poučno potovanje za planšarstvo bo priredil kranjski deželni odbor v Bohinjske planine v dneh 19., 20. in
21.	julija. Poučno potovanje bo vodil deželni mlekarski nadzornik.
Matura na idrijski mostni realki se je vršila pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika Frana Hubada od 24. do 26. junija. K izpitu se je prijavilo 19 kandidatov, 17 jih je	napravilo maturo,	eden z odliko,	eden je
odstopil, eden je	bil pa	reprobiran	za pel leta. Z odliko je
napravil Slejko Maks
Letošnja košnja na Kranjskem zopet ni izpolnila nad, ki jih je imel poljedelec. Seno je sicer še dokaj dobre kakovosti, toda malo ga je, ker je bilo silno prizadeto in redko vsled lanske in letošnje suše.
Ljubljanska zadruga za zgradbo stanovanj je imela minuli teden svoj redni občni zbor. Ravnatelj g. dr. Rupnik je pövdarjal v nagovoru, kako koristno je delovanje te zadruge, da njeno delovanje napreduje sicer skromno a vendar se bo že zidala stanovanjska hiša v Hilšerjevih ulicah. Zahvaljuje se vsem, ki so pripomogli k nabavi stavbišča v prvi vrsti g. državnemu poslancu dr. Žitniku, dalje pa tudi centralnemu društvu računskih uradnikov, za njih izborno pomoč. Po poročilu tajnikovem je izšla zadruga iz „Uradniškega stavbnega društva“, ker je imelo društvo namen graditi v prvi vrsti uradniške stanovanjske hiše. Rednih članov šteje zadruga sedaj 62. Denarnega prometa pa je imela zadruga leta 1908. 5869 kron, vplačanih zadružnih deležev 2642 K in ostalega denarnega premoženja 4359 K. Zadruga deluje zgolj na gospodarskem temelju, da reši v vzajemnem delu tako važno stanovanjsko vprašanje v korist njenih članov ali zadrugarjev.
Na Triglav je prišel letos prvi g. Hrovatin Albin v pondeljek 28. junija Hoja na Triglav je bila radi snega, ki se še nahaja na njem, zelo težavna.
Državno podporo je dobila živinorejska zadruga v Selcih od poljedelskega ministrstva v znesku 3000 K.
Pred garnizijsko sodnijo v Ljubljani sta se morala zagovarjati v sredo dne 30. junija brata Premrov, ki sta tudi obtožena, da sta umorila kočij aže v Trstu.
Primorsko.
Ns Goriškem imajo mnogo občin, ki se bavijo s to ali ono obrtjo. Največ občin je seveda kmečkih in le malo industrijskih. Za industrijske občine se v zadnjem času še precej skrbi, bodisi da si obrtniki sami pomagajo, bodisi da jim priskoči na pomoč dežela ali država. Tako
n.	pr. vidimo v Mirnu, da se čevljarska obrt lepo razvija. Ustanovila se je zadruga čevljarjev, ki si je zgradila svoj dom, v katerem dela uže mnogo delavcev. Ta zadruga je delo domačih razumnikov, ki vidijo blagostanje ljudstva v zadružništvu. V Mirnu pa je tudi strojarska in kamnoseška	obrt še precej	razvita. Za	tako obrt je	potrebna	obrtna	šola, ki	se v Mirnu	tudi nahaja in	pa
strokovni tečaji, s katerimi se obrtniki spopolnijo. Nadalje vidimo v Solkanu obrtno šolo za mizarje, v Nabrežini obrtno šolo za klesarje, nadalje v Sovodnjah košarsko šolo in te dni se otvori istotam čipkarska šola. Zavod za pospeševanje male obrti prireja po deželi razne strokovne tečaje za krojače, čevljarje itd., kar je vse hvale vredno	in le	povzdiguje	blagostanje ljudstva. Take	šole
in taki strokovni tečaji so pa v Furlaniji veliko bolj razširjeni	kakor	na slovenskem delu	dežele. Temu	pa
so krive nekatere občine same, ki bi se morale zganiti ter prositi na pristojnih mestih za ta ali oni poučni tečaj ali to ali ono strokovno šolo. Posebno bi bila na mestu predavanja o sviloreji, katera se v slovenskem delu goriške že prav pridno neguje. Zanimanje za svilorejo čim dalje bolj narašča a strokovnega tečaja za to panogo še ni. Merodajni faktorji naj gledajo, da v tej panogi pomagajo slovenskemu prebivalstvu z ustanovitvijo strokovnega tečaja za svilorejo.
Svilo di so se letos še precej dobro obnesli. Cena jim je bila od K 3 20 do K 3 80. Svilodi so se kupovali v Gorici na trgu, v Mirnu, v Sovodnjah, v Fari in v Kor-minu. Cena svilodom pa je dnevno menjavala in sicer menjavala za 60 in še več vin. pri kilogramu. Tako je bila neki dan cena svilodom K 3 80 za kilogram, dan pozneje pa niti po 3 K.
Poročilo o dosedanjem delovanju društva za podporo izpuščenih kaznencev in njihovih nedolžnih rodbin v pokneženi grofiji Goriško-Gradiščanski. Do koncem 1. 1908 zglasilo se je za društveno podporo 119 oseb oziroma rodbin, od katerih je bilo vrednih in deležnih podpore 179. Izposlovalo se je za 54 delo, 29. se je nakupilo obleke, orodje itd., v 6 slučajih je bilo preklicano vs!ed društvenega posredovanja policijsko nadzorstvo oziroma se je doseglo, da se je izpustilo kaznenca iz prisilne delavnice, 50 prositeljem so se dale denarne podpore in v 51 slučajih se je pomagalo na drugi način, kakor n. pr. z vsprejemom v zavetišče maloletnih. Denarnih podpor se je izdalo v skupnem znesku za 1252 K 54 vin. Za vzdrževanje zavetišča,
hrano in obleko ter druge stroške za maloletne potrosilo se je do 31. decembra 1909 leta 5756 K 55 vin. Iz tega izkaza se razvidi občno koristno delo takega društva, ki bi se naj po vseh krajih in deželah upeljala in osnovala.
Narodnoobrambno delo.
Ciril-Metodova družba dobro prospeva, kakor poroča „Narodni List“, tudi brez klerikalcev. Ne samo da ni s tem, ker so jo užaljeni klerikalci zapustili, nič oškodovana, nasprotno ima sedaj več dohodkov; zakaj družba nabere sedaj, ko klerikalcev ni zraven, čez 100000 K v enem letu. No, ljudje božji, kaj pa potem hočete? će družba sedaj, ko naših pristašev ni zraven, tako brilantno izhaja in napreduje, čemu pa zabavljate, da mi to „nadstrankarsko“ družbo bojkotiramo? Ce ste tako bogati, čemu pa pri naših somišljenikih beračite? Od sedaj naprej pričakujemo, da nam liberalni listi ne bodo več predbacivali naše abstinence napram Ciril-Metodovi družbi, temveč nam bodo izražali svojo hvaležnost, ker je naša odsotnost liberalnim činiteljem v družbi vzela spone z rok. Kot protiuslugo pa jim privoščimo veselje, ki jim dela primera C.ril-Metodove družbe z našimi obrambnimi društvi, izražena v razmerju Krezus: berač.
Roseggerjeva ustanova v nemškem Scltulvećemu napreduje od dne do dne. Veliko ti^oč kron se je v njo prikotalo iz Nemčije. Tako bratci v rajhu pomagajo svojim avstrijskim bratcem zidati nemški most do Adrije. To je seveda vse prav. To ni pan-gerinanlzem. Ce pa pride samo eden rubel iz Rusije, je to panslavizem in protiavstrijsko. .Quod licet Jovi, non licet bovi.
Ostmarka se imenuje 'obrambno đrušljvo nemških soeialcev. Društvo si je v kratkem času ustanovilo veliko podružnic in pridobilo veliko člainov. Soditi o njem Še zdaj ne moremo, ker ne vidimo njegovega delovanja. Upamo pa, da ne bo hodilo Siid-markifia pota nestrpnosti, nepravjl&iosti in grabežljivosti nasproti slovanskim narodom.
Südmarka — Ostmarka. Nemški krščanski socialci, osobito graški krogi so dolgo časa mislili, da jim bo mogoče z nemškimi svobodomisleci sodelovati v Siidmarkl. Mamil jih je navidezno plemeniti cilj Südmarkin, in ker niso tisti težnji, ki dandanašnji splošno vladajo med narodi in ki se je tudi njih polastila, namreč braniti narodno posest, mogli dati druge konkretne oblike, so vstopili v Südmarko. Toda kmalu so spoznali končne Südmarkine namene, ki so direktno nasprotni načelom krščanske pravičnosti. Obenem pa so se tudi dodobra uverili, da svobodomisleci Südmarko smatrajo kot svoje torišče, na katerem smejo samo oni komandirati, dočim bi naj krščanski socialci bili liki kuliji, ki smejo prinašati tovore svojih prispevkov. To je prisililo krščanske socialee, da so vsako sodelovanje s svobodomiselstvom na obrambnem polju pretrgali, ter si ustanovili lastno obrambno društvo — OstmarKo, ki ji načeluje državni poslanec dr. Sehlegei. To dejstvo je ves nemškonacionalni Izrael spravilo po konci. Z vso razka-čenostjo se nemški svobodomiselni časniki zaganjajo v Ost-marko, ter ji zanikajo pravico do obstanka. Nemški na-cionalei so v svojem sovraštvu še šli dalje. Skušajo namreč onemogočiti ustanovitev Ostmarkinih podružnic s tem, da se trudijo razgnati in razbiti ustanovne shode. V to svrho ne pozabljajo samo svojih raskavih grl in lastnih pesti, temveč tudi pesti — socialdemokratičnih delavcev. Ti veliki tevtoni se torej ne sramujejo z mednarodno socialno demokracijo se združiti proti narodnim Nemcem. Kakor vidimo, so te razmere podobne našim. Tudi pri nas smatrajo liberalci narodno obrambo kot svoj eldorado. Gospodovalo bi naj svobodomiselstvo, naši somišljeniki, ki so po svobodomiselni sodbi Slovenci druge vrste, pa bi naj bili priganjači in nosači. Liberalizem je nestrpen, sebičen in razdiralen vselej in povsod.
Za ,.Društveni Dom“ v St. liju: Semeniščani po petošolou Bratinu 3 K 70; Notar Stupica 1 K; I. B. 6 K. Na godovanju mestnega župnika v Slov. Gradcu zbrani duhovnik 40 K.
Malo spominov na Poljake.
Ob lanskem časnikarskem shodu v Ljubljani je pisal poročevalec v nekem slovenskem listu poln navdušenja: „In tako se raznese te dni v 120.000 izvodih tega lista (ne spominjam se več prav, o katerem da je govoril) glas in sloveB o krasoti naše domovine po širni Poljski.“ G. poročevalec je bil gotovo vesel tega dejstva. Tudi jaz, dasi sem si takoj žalosten priznal: „A pomena in vspeha to ne bo imelo nikakoršnega ali vsaj zelo majhnega.“
Vedno sem visoko cenil slavno poljsko zgodovino. Srečen bi bil, če bi imeli mi četrtinko tega! A imamo le svojeglavost in strankarstvo mogočnih nekdanjih velikašev poliskega kraljestva. Njihova nesreča je bila to, naše gorje je! Nemci nabirajo na poziv Roseggeijev stotisočake za svoje agresivno šolsko društvo. Ami? V obrambo ne moremo storiti ničesar, ker vleče eden na desno, drugi na levo, tretji strmi nevoljen pred se in drži roke v žepu, češ: „Je tako vse zastonj!“ Pristni Slovani! — Občudoval sem in občudujem krasno slovstvo poljsko. Nemilo me je zadelo, ko mi je rekel pred kratkim v Opatiji g tajnik nadškofa Teodorowicza: „Kaj me briga poljska literatura!“ Armenec namreč je, ud samostana Mehitaristov na Dunaju, rojen 4000 m visoko na Kavkazu, kakor mi je pravil. Nadškof ga je sprejel šele pred kratkim v svojo službo, in še ne zua poljski. Omenil sem, da je vredno učiti se poljščine že zaradi bogatega slovstva. A gospod je bil drugega mnenja. Mislim pa, da ni izčrpano življenje človekovo, tudi ne duhovnikovo in najsi je tudi tajnik nadškofov, s tem, da ves dan ugiba, komu morata z ekscelenco še vrniti obisk. Mislim, da je tega mnenja tudi gospod nadškof, duhovit
mož. Manj bi se govorilo in pisalo o inferiornosti duhovščine, ko bi se pečala več s knjigo, tudi z lepo knjigo. Moje ponižno mnenje je to, ki je morda napačno, in ga seve ne vsiljujem nikomur.
Kakor cenim in spoštujem vse to, istotako zelo meje vedno bolelo, da sem našel pri Poljakih vedno izredno malo zanimanja in umevanja za naš narod. Le dvoje, troje zgledov z odisejskih mojih potov.
Za svojega bivanja v Karlovih varih 1. 1900 sem sedel pri mizi skupaj z nekim poljskim duhovnikom. Majhen mož je bil, a velik gospod. Bil je generalni vikar tedaj osirotele armenske nadškofije lvovsko in v temu za nadškofijski sedež. Dobil je sicer to visoko mesto tedanji kanonik dr. Teodorowicz. Vsako opoldne je prinesel gospod s seboj svoj poljski list. Oblike je bil velikanske, tako da je majhni mož ves izginil za njim, ko ga je razgrnil. Opazoval sem ga z resničnim spoštovanjem: „Vsa modrost sveta mora biti v tem velikem glasilu!“ — Kar me vpraša nekega dne, katerega velikega naroda majhen sin da sem pravzaprav.
—	„Slovenec!“ — „Slovenec? Kje ste doma?“ — „Na Slovenskem!“ — „Na Slovenskem? Kje je to?“ — „Na jugu, blizu morja spodaj! Na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Primorju prebivamo.“ — „Ob morju? A tedaj ste Hrvat!“ — „Ne, gospod, Slovenec! Ali niste brali še nikoli v vašem listu o nas Slovencih?“ — „Nikoli! Vsaj ne spominjam se!“ — Žalost mi je napolnila srce, ko je zibal v težkih dvomih glavo, ali bi naj verjel ali ne, da so tudi Slovenci na svetu. In mislil sem na naše male dijake v drugem gimnazijskem razredu, ki poznajo že ves svet in govorijo o Kašubih z isto gotovostjo, kakor o prleški svoji domovini.
Spominjam se nekega večera pred leti v Lošinju v Istri. V nekem — pravzaprav slovenskem — hotelu sta igrali dve slovenski citrarki in peli poleg slovenske pesmi. Vsi gostje, Hrvati, Nemci, Mažari so navdušeno ploskali. Le neki čemeren poštni uradnik, Poljak seve, je ogorčeno protestiral. Hndo sva se sprejela zaradi tega. A vsi pri mizi, sami Nemci, so bili istih misli, kakor jaz: da so slovenske pesmi pravi užitek. Drngi dan me prime na ulici. — „Vi ste me snoči razžalili!“ — „Vi mene, gospod! Ali vas ni sram, da ste nasprotovali ravno vi, Slovan, a noben Nemec in ne Mažar!“ Malo je bil vendar v zadregi in se je opravičeval.
Lani sva bila z g. župnikom Solncem iz amerikanskega St. Pavla malo v Iki. Nekega večera se pogovarjava po večerji o naših političnih bojih. Pridruži se najinemu pogovoru tudi neki poljski duhovnik iz Poznajna — meni sicer ne posebno simpatičen, ker je kazal preočividno svojo oholost. Dolgo smo govorili in primerjali naše in njihove boje, kar pravi čisto hladnokrvno: „Mi se že ohranimo, ker smo velik narod, vi se seve,ne boste!“ — Glasilo se je, kakor bi nameraval reči: „Čim preje poginete, tem bolje! Škode ne bo nikake!“ Sicer pa je menda vprašanje, če so oni tako gotovi večnega življenja pod prasko premočjo.
Peljem se pred kratkim z juga. Nesreča me vrže v kupe, kjer je sedel en sam gospod z zelo birokratičnim obrazom. Mislil sem, da je gotovo kak visok uradnik z Dunaja. Ponižno se stisnem v kot; ker kaj je strah kitajskega parija pred dolgo kito najmogočnejšega mandarina proti mojemn strahu in svetemu spoštovanju pred močjo, oblastjo in veličanstvom avstrijskega birokrata. Tih, kakor miška ob zelo blizu prežeči mački, izvlečem brevir, da se pomolim Gospodn Bogu in si oddahnem ob molitvi. Kar me nagovori gospod sopopotnik in me vpraša nemški, ali sem morda duhovnik. Na moje potrdilo se čudi: „A nosite tako čndno suknjo? Ali nosite tod vsi duhovniki takšno?“
—	„Ne, gospod!“ — „Kako Vi pravite temu?“ — „Ča-mara ali surka menda, če se ne motim.“ — „Ali je to narodna noša?“ — »Bila menda. A jaz sem malo zaostal za modernim časom“. — „Pri nas Poljakih glejte nosijo take suknje narodni prenapetneži in nestrpneži“.— „Tako? Ali jih je mnogo?“ — ga vprašam kolikor mogoče naivno.
—	„Neravno preveč!“ — „Ali ste blizu tukaj doma?“ — „Ne predaleč od tod“. — „A govori se todi slovanski ?“ — „Slovenski, gospod“. — „Čuden jezik, ta slovenščina Mi Poljaki je ne razumemo prav nič. Hrvaški pa izvrstno. Bival sem v Gorici, a s Slovenci nisem mogel govoriti ničesar, s Hrvati lahko“. — „Res? Čudo božje!“ — „Res čndno. Knpoval sem si tudi liste. Slovenskih nisem mogel brati, hrvatske z lahkoto“. — „Čndno, čudno“. — „Res čudno“ — govoril je tako počasi, da bi bilo res več kot dolgočasno, če bi vsa stvar ne bila tako zanimiva. — „A veste, to je od tega, ker smo bili s Hrvati nekdaj en narod. Vsi smo bili Poljaki; a so prišli Mažari iz Azije in so se vsilili kakor zagozda med nas.“ — „Morda bo res tako. A precej sem že pozabil iz gimnazije to poglavje zgodovine“.
—	„Ali ste bili v slovenski gimnaziji?“ — „Ko je pa nimamo! V nemški!“ — »Tam seve niste pravega slišali. Nemci zasučejo vse po svoje. Zdaj vladajo svet v obče dvojni: Prusi in Židi!“ — „Tndi meni se zdi tako“. — „Vse hočejo imeti za se! Nekdaj smo vladali vendar Slovani svet“. — „Brž“ — menim zelo previdno. — „Stari narodi, ki so hodili tod, so bili sami Slovani. A Nemci so jih naredili kar za Grmane. Tndi Cimbri in Tevtoni so bili. Slovani, a Nemci si jih seve lastijo“. — Malo čudil sem seti zgodovini in temu patriozmu. — „Mislite, goäpod ?“ —„Ni dvoma o tem! A boste videli, nazadnje se Prus pošteno opeče. Na Pruskem je bilo nekaj tisoč Poljakov, ki so se poluteranili. Ti so, dasi znajo morda le tri besedice nemški, trdili vedno: »Nemei smo!« A sedaj, ko so jih začeli Nemci sami tlačiti, so se jim odprle oči, da so Poljaki. Dobro je to preganjanje“. — „Preganjajo in stiskajo tndi nas. A na žalost ne morem trditi, da je nam to tako koristno, kakor tem protestantskim Poljakom“. — „Ste najbrž sami krivi. Preveč se vdajemo mi Slovani Nemcem“. — „Žalibog!“ — sem vzdihnil, a mislil sem pri tem tndi na Poljake, ne samo na Slovence“. — „Že glede občevalnega jezika, glejte, da moramo govoriti nemški. — „Gotovo je sramotno. Res bi se naj učili vsi ruski ali francoski“. — „Tadi moje mnenje. Znate kaj francoski?“ — „Malo“. — „Malo? Pa poskusiva“.
—	A ker mi je moral popravljati brž slednji stavek, sya kmalu nehala. — „A kakšno je slovensko ljudstvo tod okoli?“ — Peljala sva se od Št. Petra do Ljubljane. — „Krasno. Ni boljšega na svetu“. — „Tako? In ste sami katoličani? Ker pri nas je Poljak in katoličan eno in isto“.
—	„Tudi pri nas! Sami katoličani smo“. — „A menda Wasserkatholiken?“ — Tedaj sem pa vendar vzkipel. Povedal sem mu zelo odločno, da so Poljaki lahko ponosni, če imajo toliko resničnega verskega čuta in prepričanja, ter toliko store in žrtvujejo za svojo vero, kakor Slovenci. — »Sicer pa oprostite, gospod, pogovor ste pričeli Vi, ne jaz. Čemu me torej žalite?“ — „Oprostite, nisem mislil tako“.
—	„Verujem. A imam še precej brevirja, zato prosim, da me tudi Vi oprostite“. — Šel sem na hodnik. Ko smo se peljali že proti Ljubljani, je prišel za menoj. Govoril je spet zelo prijazno. A onih besed mu nisem mogel prav pozabiti. Še danes me pečejo.
Umevam pa tudi po vsem tem, zakaj da hodijo Poljaki, večina vsaj, v državnem zboru povsem svoje, čudne, neslovanske poti. So gotovo osebne ozir. strankarske koristi pri tem; a krivo je tega mnogo tudi, ker nas, naših razmer, naših bojev, našega življenja ne poznajo in ne umevajo.
Dal Bog, da bi bUo sčasom drugače in bolje!
Ksaver Meško.
Zahtevajte v gostilnah katoliško-na-rodne liste: Straža, Slov. Gospodar, Naš Dom, Slovenec!
Razgled po svetu.
Ciganske grozovitosti. V Karlovcih so prijeli nedavno celo cigansko tropo, ki je imela seboj tri deklice, katere so na umetni način pohabili. Cigani so hoteli baš odvesti še četrtega otroka, hčerko nekega arhitekta, ko so jih zasačili. Ljudje, ki so prihiteli pri vpitju deklice od vseh stranij, so planili na cigane in bi jih raztrgali in pobili, ako bi jih orožniki, ki so bili takoj na mestu, ne bi branili.
Upor mornarjev. V Marzilju se je vršil pogovor med zastopniki lastnikov ladij in med upisanimi mornarji radi provizorične pogodbe in uravnave delavskih razmer. Pogovorom je prisostvoval tudi minister mornarice. Ako bodo občni zbori obeh strank sprejeli provizorično pogodbo, se bo sklenil kompromis in se bo pričelo delati takoj na vseh ladijah.
Razstava pijač. Na naselniškem otoku Ellis Islandu se je priredila nehote v naselniškem uradu mednarodna svetovna razstava pijač. Na otoku je namreč vsaka alkoholična pijača strogo prepovedana. Kdor naseljencev tega ne ve, prinese gotovo seboj kako dobro kapljico bodisi še od doma, bodisi, da jo kupi kje na poti. Toda takoj, ko pride na otok, ga peljejo v naselniški urad in neusmiljeno in kruto ga ločijo od kapljice. Steklenice, sodčki, čuturice in podobne pcsode se prelepijo z naslovom lastnika in hranijo v velikih omarah. Tam so v bratski slogi razna žganja, kot madžarski heruž, naša izborna slivovka, brinovec, nemški rum in rozolija, laški špirit, angleški kumnovec in drugi z boljšimi in slabšimi umetnimi in naravnimi vini. Vrste se razne vinske steklenice, med katerimi gotovo dobiš tudi dosti naših takozvanih „sauerbrunarc“, ki jih dobi ljudstvo od kislih voda, po čemur ime, sicer spačeno, a steklenice so bile in so v splošnem jako pripravne. Le šampanjca seveda manjka in pa tistega nemškega jabolčnika, ki ga neopravičeno imenujejo „Lacrima Christi“. Koliko da se je te konfiscirane pijače nabralo, si lahko mislimo, če pogledamo v naselno knjigo, ki kaže v minolem tednu
31.000	priseljencev različnega spola in starosti.
Javno predavanje V hlevu. Znana anarhistinja Ema Goldman je nameravala prirediti v Orange predavanje „O modemej drami“. Pridobila je za-se razne bogataše, da so jej najeli veliko mestno dvorano. Toda policija je v zadnjem trenutku predavanje zabranila in zaprla že pred hišo zbranemu občinstvu vstop. Ker si ni vedela pomagati, je šla k svojemu zaščitniku milijonarju J. Fremanu, kateri je dovolil sestanek v svojem velikem hlevu. Zbralo se je okrog 1000 ljudi. Navdušena je stopila na provizorično napravljen oder in govorila nad eno uro. Policija in vladni zastopniki so sicer prišli tudi v hlev, toda Freman jih je s svojim ugledom v toliko potolažil, da predavanja niso ne samo dopustili, marveč mu tudi sami sledili z vidnim zanimanjem in so govornico po končanem govoru z množico vred burno pozdravljali.
10 milijonoT funtov dinamita bodo rabili pri gradbi panamskega prekopa za poslovno leto, ki se prične 1. julija 1909. Čim bolj namreč napredujejo s prekopom, v tem trši in slabši svet prihajajo ter potrebujejo vedno več razstreliva. Lansko leto so ga porabili za 1 milijon dolarjev.
Nad tisoč zastopnikov je morala odpustiti newyorška zavarovalnica „N. W. Insurans Company“. Ne more jim dati več zaslužka, ker ne sme sprejemati nadaljnih zavarovalnih ponudb. Dosegla je namreč že postavno dovoljeno število ponudb 150,000 000 in više ne sme iti.
Proti slabim knjigam. V svetovnem pristaniškem mestu Hamburgu so se vse politične stranke zjedinile v tem, da bojkotirajo vse one knjigarne, ki prodajajo slabo čtivo. Ta korak vseh združenih strank, da se ugonobi slabo čtivo, je vse hvale vreden.
Patriotičen socialist. Pri razpravi v bndgetu za zunanje stvari v italjanskem parlamentu je prekrasno govoril social-demokraški poslanec Enrico Ferri, ki je bival zadnji dve leti v Južni Ameriki. Opisal je socialne razmere laških emigrantov v Argentiniji in Braziliji ter visoko slavil njih kulturno delo, ki nosi pečat Italijanstva. Dajal je vladi navodila, kako povzdigniti stališče emigrantov in ugled Ita-iijanstva ter pozval kralja, naj, kakor to dela marljivi
Viljem II., obišče z vsem diplomaškim'sijajem Južno Ameriko. Velepatriotičen govor je vzbudil silno zanimanje in je logorniku vsa zbornica toplo čestitala, le njegovi internacionalni kolegi in brezdomovinski svobodomisleci so bili v veliki zadregi.
Kopniški stotnik zopet aretiran. Čevljar Voigt, ki je v Nancyju v uniformi pruskega stotnika prodajal razglednice, je bil ondi aretiran.
Nevarnosti brezžičnega brzojava. Na francoski oklopnici „Juno“ se je zgodila pred nekaj časom grozna razstrelba smodnišnice, ki je napravila ogromno škodo in zahtevala precej žrtev. Vkljub najnatančnejšim preiskavam pa niso mogli dognati, kdo ali kaj je povročilo raz-strelbo. — Slednjič je prišel neki član preiskovalnega odbora na misel, da je mogoče povzročil razstrelbo električen tok oklopnične brezžične brzojavne postaje. — Sestavili so posebno odsek strokovnjakov in jim poverili nalogo, dokazati ali je to mogoče ali ne. — Delali so poskuse najrazličnejše vrste v arsenalu v Toulonu. In res se je v kratkem posrečilo tehniku Naudinu, da je zažgal z električnim tokom, katerega je prosto poslal od svoje postaje, zaboj smodnika in sicer v precejšnji oddaljenosti. — Ta pojav je jako neprijetno presenetil vse vojaške kroge. Velika vrednost brezžičnega brzojava, od katerega so šele veliko pričakovali posebno vojaški krogi, zgubi veliko na svoji veljavi, ali pa se mora, če se ne da stvar zabraniti potom kake izolacije, popolnoma opustiti. Kajti kakor bi bil pojav oddaljnega užiganja potom prosto letečega električnega toka dobrodošel za napad in uničenje sovražnika, ravno tako ali še bolj je pogubonosen za napadalca samega. Na vse možne načine poskušajo sedaj prosto poslan tok omejiti na ravno smer od ene postaje k drugi. Boje se tudi za podmorske mine v onih pristaniščih, kjer je postavljen brezžičen biroja v. Ker je učinek daljnega užiganja možen, bi se pač tudi lahko zgodilo, da užge lastne mine in uniči pristanišče. Posebna nevarnost preti v tem oziru tulonskem bojnem pristanišču, kateri je grozovito podminiran, in ima na obrežju tri 84 m visoke stolpe za brezžične brzojave. Vendar pa mora ta užig, kateri je baje povzročil razstrelbo na oklopnici Juno in katerega je demonstriral Naudin, biti vsekakor odvisen še od nam še vedno nepoznatih okolščin in posebnosti smeri in toka samega, ker bi se bil sicer že preje na ta ali drug način pojavil. Vsekakor pa je stvar resna in nevarna. Za preiskavo teh pojavov je odločila francoska vlada posebno komisijo, ki se bo na državne stroške bavila edino le s kakovostjo, smeijo in najrazličnejšimi učinki prosto letečih električnih tokov med brezžičnimi brzojavnimi in telefonič-nimi postajami.
Kava se sežiga. Brazilska vlada namerava sežgati desetino vse v Braziliji nabrane kave, da se zvišja cena. Evropski ,upniki soglašajo s tem načrtom. Brazilija producira večino kave, ki prihaja na svetovni trg. Če se izvrši ta kapitalistični načrt, se sežge skoraj milijon vreč kave, vsaka vreča po 60 kilogramov.
Narodno gospodarstvo.
Tržne cene v Maribora. Pšenica K 27 —; rž
K 18 — ; ječmen K 18'—; oves K 19’—; koruza K 18’—; proso K 17-—; ajda K 16 50; sladko seno K 12-—; slama K 6’— po 100 kg. Leča 64 v.; fižol 28 v.; grah 52 v.; krompir 10 v. po 1 kilogram. 1 liter mleka 24 vinarjev in 1 jajce 6 vinaijev.
Stanje hmeljnih nasadov na Spodnjem Štajerskem je zelo nepovoljno. Akoravno je 26. in 27. junija, prav dobrodejno deževalo, so vendar noči postale precej hladne, kar slabo vpliva na rast mladega nasada. V slabejših nasadih so pa še mrčesi zelo na delu. Stanje je prav nejednako; ena tretjina je dobra, ena srednja in ena pa slaba. Zgodnji hmelj srednje kakovosti je pričel že cvesti.
Država za petrolejsko industrijo. V državnem zboru se je predložila nedavno vladina predloga tičoča se ojačenja petrolejske industrije. Po zakonski osnovi zahteva vlada za 8 milijonov kredita, da bo zidala rezorvarje v Galiciji, ki bodo obsegali blizo en milijon ton s potrebnimi napeljavami za olje in kar še zraven spada. Ti rezorvarji, ki se bodo zidali, naj bi bili v skrbi državne regije ali naj bi se dali pa v najem kaki avtonomni družbi ali na gospodarskem temelju slonečem podjetju. Sledeče obrti se razglase kot koncesijonirane in sicer: Obrtnijski promet vložbe kamne-nega olja, obrtnijski promet za napeljavo kamnenega olja in obrtnijsko predelovanje kamnenega olja. Koncesija se podeli od politične deželne oblasti. Spečavanje petroleja po železniških vozovih, ki so nalašč za to narejeni je pa odvisno od dovoljenja trgovinskega ministrstva. V osnovi predloge se ozira vlada po malem zgodovinskem pregledu na dobavo surovinskega petroleja in na predlansko državno pomožno akcijo, po kateri se je pogodilo za kvantum surovinskega petroleja v visočini 300.000 ton letno, za dobo petih let. Država je razun tega dovolila predujem 1% mil. kron za zgradbo petrolejskih shramb za 30.000 cistern. Radi zvišane dobave surovinskega petroleja so bili rezorvarji kmalo prenapolnjemi in cena je znatno upadla, ker ni bilo pravih shramb. Ako se pa hoče cena z dobavnimi stroški zjednačiti, potem se pa morajo zidati potrebne shrambe in ker se domači kapitalisti za to niso hoteli brigati ju pa država posegla s svojo akcijo vmes.
Proti terminski kupčiji. V državnem zboru se je vložila interpelacija na ministrskega predsednika, v kateri se navaja, da se je ogrska vlada v členu XXI. pogodbe med obema vladama z leta 1907 izrecno zavezala v najkrajšem času predložiti zakonodaji zakonsko osnovo, po kateri še uravna promet na budimpeštanski borzi. Od tega je preteklo sedaj že več kot eno leto pa še vedno ima veljavo v Budim-ešti pod isto vlado, ki je napravila pogodbo, terminska upčija. Pa tudi avstrijska vlada ni posvečala tej stvari
tako pozornost, kot bi jo morala, po določbah člena XXVII. omenjene pogodbe- Terminska kupčija z žitom, ki je na budimpeštanski borzi v navadi, je naj večja škoda avstrijskih producentov in konzumentov. Zato naj pa gleda vlada na vso moč, da odpravi čimprej tem bolje, terminsko kupčijo na budimpeštanski borzi, katera je dosedaj redila na lahek način židovske mogotce.
Mednarodna razstava v Buenos-Airesu, katero otvo-rijo 1. 1910. obeta biti jako bogata in zanimiva. Vsi večji in manjši krogi velike obrti in trgovine v Ameriki in v inozemstvu delajo že sedaj obsežne predpriprave za razstavo svojih izdelkov. V prospeh avstrijske obrti na razstavijo dovolila avstrijsko-ameriška parobrodna družba za vse predmete avstrijskih trgovcev in obrtnikov, kateri na razstavi ne bodo prodani, prosto vožnjo nazaj. Tudi zniža oficielnim zastopnikom Arstrije osebno vožnjo za 25%.
Izseljevanje preko Trsta v letu 1908. Po oficijelnih natančnih podatkih o izseljencih v letu 1908 je šlo preko Trsta v Ameriko 5903 proti 21.133 leta 1907 in 18.103 leta 1906, je torej nazadovalo število za celih 15 230 oseb. Od teh 5470 izseljencev je bilo 2078 Avstrij-čev. Med avstrijskimi kronovinami je na prvem mestu Galicija z 947, potem Dalmacija z 431 osebami. Iz drugih držav se je izselilo na črti preko Trsta 1637 oseb. Tako kakor se zrcali amerikanska kriza v mali in neznatni izselitvi, tako pa narašča število nazaj se vračajočih. Leta 1908 se je povrnilo iz Amerike preko Trsta 20.287 oseb proti 7564 osebam leta 1907. Od teh vseh je bilo 3609 avstrijskih državljanov, 15 69? pa ogrskih. Te številke so majhne za izseljence, ker gre njih glavni kontingent prek» nemških pristanišč.
Oderuštvo in zvišanje cen od strani vlade. Država je v prvi vrsti poklicana, da napravi konec visokim cenam, katere nastavljajo razni karteli in borze. Znano je pa tudi, kako zaspana je vlada ravno napram tem škodljivcem ljudskega blagra. V zadnjem času se je pa dogodilo, da je ena država stopila na čelo tem škodljivcem in upeljala v velikih orisih oškodovanje več milijonov konzumentov. Braziljanska vlada namerava namreč sporazumno z evropskim upniki seveda dati sežgati deseti del v Braziliji se nahajajočih kavinih zalog, da bi s tem ceno kave, ki je v zadnjem času radi cenenih delavce? in bogatega pridelka znatno upadla, na umeten način zvišala. Ker je Brazilija glavni pridelovalec kave na svetovnem trgu, bi omenjena nakana imela za posledico, da bi se podražila znatno kava in to bi zopet hudo zadelo ono ljudstvo, ki je dandanes skoraj izključno navezano na kavo, in to so vsi revnejši sloji brez izjeme po celem svetu zlasti, pa v Evropi, človek bi mislil da je v 18. stoletju, ko so takrat v Marzilju metali cele-zaloge riža v morje, da bi dosegli s tem višje cene. Tudi plan in namera braziljske vlade uničiti približno šetsdeset milijonov kilogramov kave na ljubo nekaterim evropskim bankam in braziljskim mogotcem in bogatašem, da bi se ceDe kolikor mogoče zvišale, kaže na objestnost onih krogov, ki so v prvi vrsti poklicani, da nastopajo proti takim ode-ruštvom. Kako se to zgodi, kaže ravno prilika v Nevjorku. Tam je vlada na delu, da brani ljudstvo pred izkoriščeva-njem brezvestnih špekulantov po kartelih in borzah in si je priborila tudi vpogled v knjige teh borznih špekulantov, da še o pravem času lahko nastopi proti brezvestvem ode-ruštvu.
POZOR!
Kupujte le vžigalice: „V korist ob* mejnim Slovencem“.-Kolekujte ,vsako pismo z obmejnim kolkom!
Književnost in umetnost.
„Doling krvi“ (Glenanaar). Roman. Napisal
A.	Sheehan. Iz angleščine prevel Fran Bregar. Kot osmi zvezek Leposlovne knjižnice je Katoliška Bukvama v Ljubljani izdala ta najnovejši roman glavnega irskega pisatelja Sheehana. Pri nas je Sheehan Še malo .znan, dasi so njegova dela tudi v tujih slovstvih vzbudila veliko zanimanje ter doživela že mnogo prevodov, v Original njegoviega romana:, „Moj novi kaplan“ se je razpečal v teku dveh let v
30.000	izvodih in je sedaj preveden celo na hrvaščino. „Glenanaar“ je povest irskega naroda, zlasti povest o neuklonljivi verski in narodni zvestobi Ircev, ki je bila edina krivda v njihovi žalostni zgodovini, a ob enem tudi edina življenjska moč in odporna sila v stoletjih surovega zatiranja. iToda dasi ima A. Sheehian te velike cilje svojega romana pred očmi, vendar ne prezre vsled tega malenkosti, temveč slika irsko življenje tako živahno, resnično in naravno, kakor bi se vršilo pred bravčevimi očmi. Njegov šMg 'je sedafii miren, sedaj strastno kipeč,( sedaj-ljubečedovtipen. Vsaka stran in ves roman pa je kakor slavospev krščanstvu, ki je oplemenitilo irske duše, jim dalo neizčrpnih sil in še sedaj blagodejno sije nanje kakor toplo solnce na posejano njivo. Irski narod je majhen po Številkah, velik po trpljenju in slovensko ljudstvo mu je tako zelo podobno v obojem; morda bo bralo v „Glenanaaru“ svojo povest in je bo veselo. Cena broširanemu izvodu 4.20 K, vezanemu pa 5.80 K. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Zlbranf spisi za mladino. Engelbert G angl. Prvi gvezek: Pripovedni spisi. Izdalo društvo za zgradbo učitelj ikdgaj konvikta [v Ljubljani*. Cena 1’ K, po pošti 16 v večj
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vi n ar j e v- Drugače se ne odgovori.
Hdvozidana, dvonadstropna hiša,
8 let prosta davka, s popolnoma novo opravo, lepim dvorišičem in majhnim vrtom se pod ugodnimi plačilnimi pogoji v Mariboru proda. Kje, pove upravništvo lista.
132
T trga Šmarje pri Jelšah se proda posestvo, obstoječe iz hiše z večimi sobami, kuhinje, prostorne kleti, vrta za zelenjavo, njive in vodnjaka v bližini hiše. Posestvo je jako primerno za penzijonista, ker je blizu kapela, kjer se lahko mašuje, primemo je tudi za rokodelca. Cena 6000 K. Natančnejša pojasnila daje Dragotin Zelič, organist, Šmarje pri Jelšah. 131
Edina narodna čevljarska trgovina Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica št. 3 priporoča svojo bogato zalogo črevljev za moške, ženske in otroke. Izdeluje se tudi obuvalo po meri in se da na obroke. Najnižje cenel Postrežba točna in solidna.	130
2 učenca z dobro šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eichberger, trgovec, Slivnica pri Sv. Jurjn ob juž. žel.	129
100 kg ovsa stana 14 K,
če se ea del ovsa nadomesti z mo-laBin. Sestavina iz 5 kg ovsa in 2 kg molasina ima več vrednosti kakor sam oves. Molaskrma je sladka in ima 36—40%, sladkarja in je najboljša krma za konje ia drugo živino. 60 kg stane brez vreče franko na vsako postajo 7 K, če se naroči cel voz, drugače 7 K 60 v. K. Stein, Dnnaj II, Praterstrasse 54.	128
Stare dopisnice s znamkami kakor tudi kuverte in znamke kupuje po najvišji ceni Karl Navratil urednik, Dunaj 18/1 Leitermayergasse 36.	126
Brata Rieger, c. k. dvorna tovarna
orgelj, Jegemdorf, avstr. Štezija, se priporočata velečastiti duhovščini. Cenik zastonj 1	127
XX
XX
XX
XX
XX
XX
XX
XX
xa
SME* Za nakup priporočamo tvrdko
SL E. Šepec, Maribor
Grajiki trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno) modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	7
X
X
X
X
X
X
X
X
X
F
j r i
k:
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
MARIBOR, Kasinotasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
-a
Postrežba točna! ::	:: Cene nizke!
4Ö
,^. ,0. 'tjfr' ~yt'	č " frč č'~ č ^ č'
X
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/s % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 51/,0/» brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem račnnu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertacija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.
: Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
O MelovateU cerkvenega orodja in posode O
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim! 38 Svoji k svojim!
I8isisi»:i8i
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cenel Najsolidnejša in točna postrežbaI
3üa debelo.	Ufa drobno.
£pOOCX Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške Češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m.
Slovensko platno m. . . Savinsko platno m. . . Vojašto platno m. . . Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m.
Istri j a tkanina, mehka m. Holandska tkanina, mehko m.
po 36 v. po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
68
Slikar in pleskar
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah.
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Marna sv. Cirila ? Maribora.
Brzojavi: „Kamnoseška dustrijska zadruga Celje
S: Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska dražba
Brzojavi: „Kamnoseškaindustrijska zadrnga Celje“.
Edino narodno kamno-
Stavbena in umetna kamnoseška
::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brnšenje, pnliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
ietie v CELJU.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih 'ali betoniranih ::: rodbinskih'grobišč (rakev).::
m
Tlakovanje cerkva, dvoran hodnikov s šamotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih :::	vrst v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, ndela-:::	vanje napisov v iste. :::
■ ■
■ ■
Zastonj
se ne trži, ampak po zmerni ceni s tiskovinami za posojilnice, ki so pri ljubljanski ali celjski zvezi, za občinske urade, za krajne šolske svete in šolska vodstva, za odvetnike, notarje, trgovce obrtnike in zasebnike in vsa društva. Krasne diplome za častne ude, zavitke in pisma s tvrdko, vizitke, vabila za društvene veselice, lepake in letake izdeluje tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Zastonj
se ne trži, pač pa po nizki ceni s trgovskimi knjigami, odjemalnimi knjižicami, papirnatimi vrečami, kredo, svinčniki, črnilom, peresi, tablicami, kartami za tombolo, lampijoni, papirnatimi krožniki in servieti, pismenim papirjem v mapicah in kasetah, albumi za fotografije in razglednice, spominskimi knjigami za gospodične, vsakovrstnimi : : :	razglednicami.	: : :
Zastonj
se ne trži, pa ugodno kupite podobice za molitvenike, slike v spomin na prvo sv. obhajilo, podobe sv. družine za steno z milo godbo po 15 K in 20 K, stenske slike papeža, cesarja, škofa, raznih svetnikov, rožne vence iz ribje kosti, lesa in kokosa, svetinje iz aluminija, ki nikdar ne rjavijo, škapulirje vsake vrste, križce stoječe, ki se rabijo pri : : bolnikih in križe viseče za steno. : :
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
SBureš
Maribor
Tegethofova cesta 33.
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
(rrnmrvfnnA 8 si0Tens*imi ploščami, čistim in vVl rtlllUIUlltJ jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
oooooooooo
V trenutku
ogenj
mnogim posestnikom poslopja in s trudom spravljene pridelke. Nimajo pričakovati izdatne pomoči,
ako niso dobro zavarovani
Kdor potrebuje tozadevnih pojasnil, naj se obme na Vinko Vabič-a mlajšega, trgovca in okr. zastopnika Dnntyske zavarovalne družbe v Žalcu.	108
Zavaruje najceneje!
Skrbi za takojšno in knlantno izplačilo oškodovanimi
!■ B ^1 K
Pozor! Slovenci! Pozor l
Josip Mačah, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
Hotel
Pri belem volu v Celju
A
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
s se priporoča za obilni obL
Cerkveni slikar
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov. jr občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij,
božjih grobov, altamih in banderaih slik, križevih jr 15 potov itd. vse na posebno trpežno platno in v 15 ♦♦ jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško star A re nmetne slike. Sprejema vsa večja dela: sli-K kanje cerkva v različnih slogih, cele notranje poprave cerkvä (v tem slučaju poskrbi in posre-duje vse drage umetnike in rokodelce). Cene po Si	dogovoru in brez vse konkurence.
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in knpnjem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor. Šolska ulica 2.
55
I Gospodje kateheti!
23;
Pohištvo 22 Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru,
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
.Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov1
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. :::
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.	36
78
Tegethofova ulica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi. :
Izvrstno domače usnje :
priporoča po najnižji ceni
Elizabeta Welle, usnjarija v Framu.	71
Krasne slike v spomm na prvo sy. obhajilo, dobite :: po 6,10,14,18, 20, 24 in 30 v.
v Trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru
Italijanski jezikovni kurz
po sistemu Berlitz 5	mesečno za 10 K.
Naznanila se sprejemajo do 15. t. m. Šolska ulica št. 5, I. nadst., Maribor.
elektriker, Grobelno 37, pri Celju
I Štajersko
se priporoča za napravo, preiskavo in popravilo strelovodov, električnih hišnih telegrafov in telefonov mm	vsake vrste.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.