V v Glasilo članov S. K. Melbourne, Mie. - IZHAJA MESEČNO - Predsednik M. Molan - Naslov uprave Kluba: 371 a Park St., Princess Hill, Mie. - Tel.: 38-1679 - Za uredništvo odgovarja tajništvo Letnik V - Ndboamejecembek m- 5H56 31(icj os [o vijake ^ Oz [c n e praznike Ln Srečno hfovo lAo 1%i zeli i Ilota u 3 nu ba s, k, m . U sern svoj lm. elanom, roja U o ill prijateljevi si*om m \z\jen domovine fìu^st raU^pe Vestnik [K I M D- December, i960 rim Često pridemo v razgovoru, ko se pogovarjamo o našem'delu v klubu in sodelovanju rojakov, na vprašanje s Zakaj je ljudem tako malo mar za organizirane, skupnost, zakaj ne sodelujejo in tako hitro pozabijo vse za čemer se skriva - naše narodnostno življenje v Avstraliji?'- Še drugo vprašanje se vrine vmes, ki ga zopet drugi postavljajo in na katere se ravno to prvo nanaša, namrečs Kaj mi je pa tega mar - slovenskega organiziranega življenja, tu v Av» straliji? Sploh pa saj je drugih dosti, če jaž ne pomagam se'niti poznalo ne bo. Dva mišljenja, dva vprašanja, ki so tako enostavna, da jih sploh ne bi smeli uvrstiti v probleme našega delovanja, pa sta kakor je praksa pokazala največja problema in tudi največji'oviri v našem kulturno-prosvetnem, socialnem in družabnem življenju. Prvo vprašanje pojasnjuje drugo in zop. t obratno. Vendar hotel bi k prvemu še nekaj dodati. Velikokrat so sploh takšna razmatranja nepotrebna. Preveč se čaka, razmišlja o nepotrebnem, z c'ruge strani pa se najde marsikje poudarjanje dela, ki se stori za to skupnost. Zakaj toliko poudarjati svoje delo za cilj, kateremu je Klub namenjen? S tem poudarjanjem človek marsikdaj nekoga, ki je morda novinec, ali ni vpeljan popolnoma v delo takšnega kluba, naredi bolj-poplašenega, kot koristnega za"skupno delo, ki seveda ni brez žrtev. So pa tudi ljudje, ki so zase, življenje vidijo samo preko prizme materialnega povračila za njegovo delo in ne morejo doumeti skupnega idealističnega dela. Za take ni" čudno, da jih ni blizu in zakaj si zaradi njih toliko razbijati delo? Seveda tudi Slovenci nismo brez takšnih ljudi. Sploh pa bi bilo nujno potrebno organizacijo'pretresti, vklju čiti v njo samo ljudi, ki se zaveda jo svoje narodnosti in narodovega duhovnega blaga. Potem bi gradili z večjim prepričanjem v uspeh in seve '""VESTI" IK " JE enomesčnik. Izdaja ga Uprava SKii, kot glasilo Zveze Slov. klubov. Tiskarska dela opravlja Stanko Hartman. Rokopise po šiljaj te na naslov Kluba. C t\ Že dolgo je minilo, odkar smo'v Melbourne videli zadnji kulturni nastop, ko gledališka skupina pod vodstvom g. Koširja uprizorila "Stare grehe". Uovi niso niti tega videli, starejši naseljenci so že pozabili, da je potrehnó tudi v zamejstvu nèkaj duhovnega Življenja v taki obliki, Upravni odbor SKM si je zadal ob sprejetju svoje dolžnosti nalogo, pošivfeti kulturno prosvetno dalo med'fcämi* Žo na podlagi tega je bila v vsem začetku njegovega delovanja ustanovljena Slovenska šola. Slovenci smo širom sveta poznani, da v vsaki zakotni vasi uprizarjamo igre na odru. To nam je Že v krvi. Zakaj ne bi bili tudi tukaj v Avstraliji bolj agilni na tem polju? Slovenska mladina je na svojem zborovanju to spoz» naia, zatem so se ji priključili še starejši rojaki in s svojo trdno voljo, požrtvovalnostjo in mladim elanom se pripravljajo, da prerede "Kulturni večer". Priprave sp pred koncem. Bliža se uprizoritev pestrega, resnega in veselega programa, kjer bodo pok?.v. 1}. kaj so se naučili. Eelo je res s Violili so ogromno truda, dati publiko zadovoljili! Ali pa se bodo rojaki potrudili, da pridejo na prireditev, ki je z najboljšimi nameni namenjena njim in s tem priznali trud in Žrtev nastopajočih? Boročevalec DA TUDI preračunano na število in zmogljivosti res članov takega kluba. Slovenski dom, ki ga imamo je vsekakor uspeh za nas vse, vendar na prav vse. Veliko je tistih, ki bi lahko več pripora ogli'za Dom, pa ne, ravno zaradi tega, ker so e-ni izmed tiètih, ki so le na številu. Seveda so tudi opravičljivi razlogi marsikoga, da materialno ne !(_ podpre. Da, kdor koliko zmore. Eden več, drugi manj. Vrednost je išta, če stvar gledamo kot idealisti. Velik dokaz za to je ravno ta naš največji uspeh S10VMSKI DOM. nekaj tisočev Slovencev, ki žive V Melbournu in Okolici ne more zbrati, posojila, poadarjeno posojila v znesku £ 7.000, ko se pa ne bi nikomur 111 č poznalo, Če bi vsi darovali, da darujemo. Ravno tu je .tistè število , ki pravi s Saj bodo drugI in drugi spet rečejo isto, dokler se številka ne stisne na peščico, ki se sprašuje? Je res to Slovenski don« Hišupak r/ S d ep J/1 (O Si CD X, Z- VESELE BOŽIČNE PRAZ- I II Ein SREČNO NOVOLETO želim vsem rojakom in sodelavcem na kul-turne-prosvc-tncm polju! Bogomir Jesenko TRI—PERESNA DETELJICA - Lojze, Stane in Jože, _ Želi obilo vsega za božične praznike ter novih večjih uspehov V Novem letu -VSEM PO JAKOM TU IN DOMA! VESELE BOŽIČNE PEA Z NIKE IN SBEČNO NOVO. LETO ŽELI B 0 T R U I N BOTBI ŠAJNOVIČ V KANADI TEE VSEM P E I J A T E L J E M IN Z N AS C E M -----.------------------------------------družina M. HARTMAN! Vesele. BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno,uspehapolno ter zadovoljno NOVO LETO 1961 želitavsemrojatom doma in po svetu ter slovenskim organizacijam v Avstraliji rojaka %/ft Jauk in Kapušin! SLOVENSKI KLUB GEELONG ^ želi' vsem svojim ' Članom, simpatizer-JiJ jem, prijateljem in r o - jakom širom Avstralije ter slovenskim društvomin Ustanovam vesele BOŽIČNE PRAZNIKE IH USPEHÌPOLNO SREČNO NOVO LETO! SLOVENSKA T V E D K A DR. JURE KOCE ' PERTH, W.A. j želi vsem svojim odj emalcem in (BO O^F I N G rojakom tu in doma VESELE BOŽIČNE PRAZNIK / K L E P A E S T V 0 in SREČNO NO V^ L E T 0 ! ' Opravljemo vsa kleparska dela no n:-. j n i z j i h cenah" Za. infoitna.c.i.je se obimi te nas JANEZ ŽEMLJIC 40 Carlton Street, CARLTON. VIC. n p TT - T „T „ ~ b * „ T Vesele Božične praznike in ? S S ? J S i l „ ZELI VESELE uspehapolno Novo leto vsem A A* ® 1 3 PBlZlnE 1 11 SREČNO rojakom' -NOVO LETO, VSEM ODBORNIKOM SLOVENSKEGA KLUBA MELBOURNE VSEM PRIJATELIEM IN ZdT • A N C E M» TER V, S,E M BRALCEM » .. a ~ "VESTNIKA" DRUŽINA A E ne sicer z zadovoljivo naglico^ vendar še, vedno upamo, da, to stvar polagoma 10 krenila na prato pot. Navedemo lahko pet novih vpisnikov in sicer so tos " g.g. Purgar Frano i Brunswick; Marjan Oppelt, ELwood", Frano Kas teliš j, Biohtondf Cvetko Gosari Moonee Pondsj Vsi po eno obvoznico. Gospodična Julija MrSum, East Melbourne; pa je vplačala pet obveznic (£100). Imenovana nam je'izjavila da je pripravljena nuditi še gotov znesek oziroma vse njene prihranke, to pa le na podlagi predhodnega dogovora.^ Na primer; ka^o je v slučaju bolezni aH sličnih slučajih potrebe po denarju. Zelo verjetno njene ponudbo ne Imo mogli sprejetij in sicer v primeru, če ne zberemo vsaj dvesto obvoznic, kar amo ob raspisu posojila poudarjali. Stanje današnjega dne jes Enajst vpisnikov v snosku £580; Kar predstavlja vsem našim članom dosedanji uspeh razpisa. Komentar k temu uspehu je odveč, odnosno si istega lahko vsak sam doda. Vsem novim vpisnikom izrekamo najtoplejšo zahvalo za njihovo razumevanje. Z zavest jo neosamljenosti;bomo vstrajali naprej! Se-nas je preščica, ki han beseda idealizam ni tuja. čim; večji bodo napori za dosego naših ciljev, tem slajša bo končna zavest uspeha. Končno to pot le labko enkrat zapišemo, kaj nam sporočajo naši člani, Družina Ana Kapaun nam piše (navajamo dobesedno)? Hvala za prejeto pismo &lede posojila za Slovenski Do©* Bada, zelo rada, H -vam pomagala,.'a nemorom, | ker sama skblm za družino. 'Dam vam pet funtov, ako vam bo prav. Tiskovine, za posojilo nisem izpolnila^ ker ne morem dati dvajset funtov. Pozdravlja vas družina Ana Kapaun. Družini Kapaun izrekamo še prav poseko zalivalo, ker ji za njenih darovanih pet funtov po vseh pravi lih pritiče. Hi nam mogla posoditi dvajset funtov, ker jih pač nima; podarila pa nam je po svojih močeh 5 funtov in to prav gotovo toliko bolj od srca! El li obstojal kakšen problem radi plačila Slovenskega Doma, še bi bilo med nami vsaj polovico takšnih družin? NajbrS ne. Drugo pismo! Spoštovanirf prejel sem vaše pismo s prošnjo za posojilo . z Slovenski dom. Berem vsak mesec Vestnik in je re. tako kot ste zadnječS zapisali; če nismo v stanju zbrati večjega." zneska r osojilo, je najboljšo ^ še tisto vrniti. Bo vsaj konec besedičenja. Jaz da: -es še ne morem, obvč~„, žem pa se vam poslati vsaj I, za tri obveznice in to naj ki, ape je v dveh meseuih. To sem vam hotel sporočiti, S spoštovanjem Janez Brosen. Morda sta n avedeni dve'pismi prebili led in olajšali pot ostalim članim. Vsaj "cas tè že bili, slišati njih mnenje. Od strani bratskega kluba Geelong smo sprejeli pismih in povabilo na njihovo tradicionalno Stefanovanje, ki ga vsako leto prirejajo. Obveščamo vse tiste in ostale, ki so se nam lansko leto pridružili, glede skupnega pre-vožaj, da letos SKM nima v načrtu nobene organizacije glede skupinske^udfelež-be, na to zabavo bratskega kluba Geelong. Razlog je preprost, letos'žal, rav- •no na ta dan prirejamo po dolgem času zopet kluturni večer. Hi to po naših, toda pod silo razmer smo se morali prilagoditi, kar bo trajalo vše dotlej,'dokler ne bomo imeli lastne dvorane. Dragi geelongčani, vzemite to, prosimo, z razumevanjem na'znanje. Saj nem je zelo žal; imeli bi zopet priliko izmenjati razne misli, pa tudi malo razvedrila, ki se'p o večnem delu prav psileže. Drugič se bomo morali pogovoriti malo poprej, pa bo prav na vse strani. Miklavževanje je za nami z vsemi svetlimi in senčnimi stranmi. Nobenih opravičil nimamo name-a navajati, ker kakšnih poèehnjh. neròdnosti ni bilo. Ponoven pogled na naše Miklavževanje za o draslej 10. dec.t nam narekuje, da je prišel čas, ko smo primorani podvzeti dosleg nepoznane ukrepe. Da se torèj ne ponavlja slučaj lanskoletnega Silvestrovanja in letošnjega Miklavževanja,^ ko nam je tankajšnja policija kratkomalo zaprla vrata in zabranila nadäljnnji vstop v dvorano, zaradi prenapolnjene dvorane, obveščamo vse člane SKM, kakor tudi vse naše podpornike, da bodo za Silvè strovane , ki ga letos prirejamo v potek dne 30. dec. v prahranski dvorani, veljala za vstop vabila^ ki jih boste dobili . Torej vstop v dvorano bo možen le na podlagi teh vabil. He po zabite ptinesti teh vabil s seboj! Obvestite o tem našem ukrepu svojo znance in prija telje, kajti le na ta način bo možno obdržati dvorano, v kateri uživamo gostoljubje za naše plesne prireditve. Upravni odbor KU -55- Spet je leto okrog. Saj sam ne vem, kam je šlo teh dvanajst mesecev, pa spet pričakujemo božič Iii novo leto. To so pravi: spet smo za ono leto starejši, ono leto starejša je tudi naša organizacija- Ali pa smo tudi kaj bogatejši na uspehih, lastnih in skupnih? No, do lastne strehe, SIDVENSKEGA DOFA, smo se prikopali s težavo v tem lotu, pa SLOVENSKO ŠOIO smo začeli. Vsekakor uspehi, za katere si je pa žal le peščica razbijala glavo in razdajala svoj čas. Vsa čast jim! Marsikdo izmed njih je naše skupne uspehe postavil nred svoje lastne in večkrat se sprašujem, ali jc naša skupnost sploh vredna take žrtve. Pa menda že mora tako biti, da je eden poln idealizma in. se žrtvuje, drugi pa stoji ob strani in. čaka, kdaj se bo lahko zasmejal polomu. Vsaka izseljenska skupina ima ene in druge, tudi naša. Kako lepši bi bili lahko naši skupni uspehi, ko bi se vsi zavedali, kaj smo dolžni narodni skupnosti. Naj bi novo leto prineslo med has več idealizma in aktivne povezanosti, ki jo zlasti tisti redki delavci za skupnost tako pogrešajol •?;- Fant, ki je na našem zadnjem izletu izgubil dosetalc, se je javil. Eral je oglas v zadnji številki "Vestnika", telefoniral in dobil denar povrnjen. Ni mogel verjeti, da so še pošteni ljudje na svetu. Pa so, hvala Bogu! * Zopet moram pisati o smrtnem slučaju: Dne 1^.decembra zjutrajvje zapustila solzno dolino po dolgi in mučni bolezni naša rojakinja Anica SPUR. Doma je^ bila iz, Kamnika, kjer je bila rojena lota 1923. in kjer se je leta 1?U0. tudi poročila. Z možem Stankom sta si nato v Mariboru ustvarila svojo družinico. V Avstrijo so vsi skupaj zbežali leta 1956, naslednje leto - dne 10.februarja -pa na "Fairsea" dospeli v novo deželo, Avstralijo. Družinica je inola svoj do- mek v Kew. v 4-1 Za pokojno gospo Anico Spur sem v cerkvi sv.Mihaela v North Melbournu v petek l6.deeombra opravil mašo zadušnico, nato pa smo njeno zemske ostanke pokopali na keilorsken pokopališču. Naj v miru počiva, žalujočemu možu Stanku in otrokoma Sonji ter Francu pa našo iskreno sožalje. Enako materi in štirim sestram v Evropi. Zožalje izrekamo tudi mlademu slovenskemu pam Milanu Hubner in Favli r.Turk v Nevrportu ob izgubi trimesečne hčerkice Ingrid. Bog jo je teden pred božičem vzel med svoje angelčke, kjer bo lahko prosila za svojega očka in. mamo. * Krščovali pa smo dne 19.novombra v družini bivšega urednika "Vestnika", Cirila KOVAČICA in Sare r.Borštelj:rodil se jima je fantek, ki mu bo ire DAVID. - FRANCEK pa je imo prvorojencu Franca SABCA in. Jožefe r.Vodopivec, ki je bil krščen 3.decembra. -Dno 10.decembra pa jo bil krst v Geelongu: Na ime LOJZEK se bo oglašal sinko Alojza REZLJA in Ane r.Rome. - KONRAD pa je drugi sinko Konrada ODER in Jožice r.Grams v North Carlton-u: dne 17.decembra ga je oblila krstna voda. - Glej, glej, to pot pa kar sami fantki! Kje pa so punčke ostale? Naše čestitke vsem družinicam, kjer so zazibali! * Porok ni bilo oreveč, jih bo pa zato okrog božiča^cela vrsta. Dne 10.decembra sta v stolnici stopila pred oltar Jožica MEDVED in Stefan PETRAS. Nevesta je iz Sv.Boštjana pri Dravogradu, ženin iz Slavonije. V St.Albansu pa je Milan OGRIZEK ta dan popeljal pred oltar Marto GERBEC. Ženin je iz V.Ubeljskega, nevesta iz Gorico/ - Dne 17.decenbra pa sta v cerkvi sv.Brigite v North Fitzroyu začela _ skupno življenjsko pot Branko PELOZA to Marija VOZILA, oba doma iz Istro: ženinov rojstni kraj so Mune, nevestin na Voziliči. - Vsem trem parom nase čestitke! * vodno me sprašujejo, če so res že vsi evropski kampi zaprti. Pa to se govori že vsa lota,"kar sem v Avstraliji. Menda enega zapro, pa zato odoro drugega ali oa novečajo. Vsekakor ladje z novimi še prihajajo ir. vsfea Ima indi nase rojake. Ne v velikih skupinah kakor pred tromi leti, a vendar. Bonegilla se pa zdaj veliko hitreje prazni kakor se je prej. * Na oolnočnico vabim vse, ki jim. je božič Še verski praznik in ne samo začetek počitnic. Ker ira vsaka župna cerkev svojo pol nosnico, se bomo morali tudi to leto kar lepo stisniti v našo cerkvico prve nedelje v mesecu - St.Louis, Burnley. Prav nič pa ne vabim tistih, ki pridejo k polnočnimi zgolj voščiti svojim znancem ter delajo napolpijani pred cerkvico tak kraval, da -elo petje prevpijejo. _ Tem svetujem, naj to sveto no? oswejo dona, pa bodo poklOM.li najlepši božični dar vsem, ki so še verni Slovenci. In končno: T7ESEL BOŽIČ vsem rojakom po Viktoriji, NOVO LETO pa naj bi prineslo obilo uspehem J' . zdaj jo pa tudi "nezadovoljni Kranjec" tako zadovoljen, da vse poka of jeze; kakor oni, ki se'v Slovenskem domu ni mogel komo t vsesti v naslanjač, ker je pač vsaka šara dobra - kakršno smo §i sami pripravili - samoda je. Divan je menda nekoliko pretrd, saj se je tista oseba menda nekako talco izrazila0. "Kaj pa ne pripravite boljšega divana?" - Kako lepo in imenitno je to rečeno, toda komu? ze najmanj mesec dni si razbijam glavo, kje bi izvohal tosti forum, da bi se mu pritožil, kdo je kriv, da Slovenski dom ni tako posebno in fino opravljen, pa ga'ne morem, še niti od cL-leč ne, izvohati. Kaj čem, zdaj sem se tega iskanja reSil,..prepričan j da bo tisti "forum".že iz teh vrstic zvedel za to pritožbo nekoga ki so je pretrdo,vsedòl, tako trdo, da ga je pritožbovrod kar v zrak vrglo, morda celo do^foruma. Ti razumeš ti to, ti forum in ali boš še Čakal na take pritožbe ali pa boš končno doumel; potrebno je nekaj ukreniti? Ho forum, forumček, kaj praviš ti? Miklavževanj e pa je res lepa tradiciga. Pokaže se včasih, da to tradicijo obrajtamo. Kako je pa ne bi; Obiščeta nas Miklavž in hudič. Jaz sem se letos • spiel v pogovor s hudičem. Kaj vam bom pravil kakšen je, to toliko veste kot jaz, ki sem včasih tako malo nezadovoljen - kaj bi pa pisal, ce bi bil zmeraj zadovoljen? Hudič je hudič, včasih je pa samo "hudič". Ta, je bil pa prav poseben. Peoval je, d da me je vse treslo. Pa sem le hudiča hotel, če ze ne o grehu, pa vsaj o oliki, poučiti, da se v družbi, kjer se mešani spol, v vseh treh oblikah, ne preklinja. Pa ni maral poslusati, raje mi je dal še svojo lekcijo s "Kaj misliš da drugi ne vedo? Pa se kako vedo*" Hudič ima pač odprte oči in ušesa, seveda., tuli takih stvari ne prezre. Zadnjič mi je nekdo pravil? "Večkrat, me vprašujejo, aü bo posojilo za Slovenski dom uspelo ali ne, pa ne vem kaj drugega narediti, kot'da zmigam z rameni. Kako se bi izggnil tem vpraSanjem?" Cisto preprosto bi naredil, kot tisti, ki se posojilu odpovedujejo z malozanimanjem, ali pa bi mu rekel s tisto našo narodno s "Moja volja bi že bila, pa za mam»co se ne ve!" Kaj bi posojali, saj mlajša generacija in^slovenski otroci lahko zapojejo tistos "Ti si kriva ljubezniva...". Oh, ti nasa generacija, daj stegni vsaj en pedenj pred nos! Gani še? Mimogrede, ko sem okrog brez potrebe stikal nos, sem izvohal, da naši ta pridni pripravljajo "Kulturno prireditev", Ha, kaj takega! Zopet so si nekaj novega izmi-sl2.li, kaj ne? Spmo, da d'nar vlečejo; Tako sem si takoj mislil, ko sem to reč olisal. Pa nisem hotel biti prenagel in sem se pozanimal, koliko pa imajo ti ljudje placano. Pa sem se moral namreč vgrizniti v jezik in po domače rečeno, držati gobec, ker ti ljudje kar precej denarja zdajejo in potrošijo sami, za vaje itd. Potem je potrebno dati nekaj tudi za dekoracijo pri prireditvi, plačati oder, plačati po »o to za vabila itd. itd, da se nabere kar okrog sto funtarjev. Ti, presneta reč, kako si me zvarala! Sem pa sklenil, da pridem pogledat, kaj so se naučili, ko me §e misijo zabavati / in plačati tisto nekaj vstopnine. Končno pa ni slaba reč videti včasih nekaj kulturnega. Morda bom potem tudi jaz vsaj malo zadovoljen? Bozic je tu m Uovo leto' O-kako se ga bomo nažehtali! Me, zdaj pa Še ni čas za žehtanje, ampak da si čestitamo. Torej čestitam vsem kolikor vas je, ki včasih berete te moje navdihe Vesele Božične praznike in uspeha polno Movo leto. Kaj pa vam bi želel, da bi imeli z Uovim letom. Tisti, ki nimate še avta, prav gotovo avto; tistim pa ki-ga ze imate čimmanj akrobacij. Dalje mi se je eden otožil, ki samo na ženske misli, da je imel to leto smolo, prave ni mogel najti, pa mu želim da bi letos dobil ta pravo, bo morda imel več Časa za kaj drugega, ko ga do zdaj ni imel. gegova prijateljica, ki jo je imel pa se je potožola, da so fantje preveč vihravi. Da vsaj burje ne bi doživela! Veste, ko sem bil majhen, pa sem vsem okili hodil čestitat m voščit na Movo leto zjutraj s'tem besedami» "Jaz Vara voščim srečno Movo leto m vam želim da bi tako dolgo živeli, da bi vsi posivelii" Pa naj bo tudi to za Vas. Sicer, Bog ne daj, da bi posiveli od brig, posebno pa ne takšnih, kot jih je imel to leto oni, ki je samo na ženske mislil, da bi dobil kmalu večni penzion. nislim, da se ni preveč bati, da bi vi skrbeh za Klub in Dom kdo zelo posivel? S tem upanjem Vas pozdravlja Va" J - 6 - Mezadovoljni. "Ljubijo ,, Yugoslavia, Harch 10. l$2ß. "Nere is a town to shame the whole world. It is ftill of statues, ad not on© of them of a soldier, Only poets and thinkers have been so honoured. Put on a chorus of cool-miners children for a Columbi'.;. School of the Air programi They sang magnificently like Nelsh coal miners. Afterwards at th.e station, waiting for the Vienna train, much good Slovene wine with the local priest-., - Slovenia being a strong Catholic province..,,." Berlin Diary« by William L. Shirer. The Journal of a Foreign Correspondent, 1934-41« Page 77« Published 1943« "According to logeidS, Ljubljana was founded by Jasonj it is built on the site of Augustus' city of Emona, devastated by the Huns in the fifth century. Today with many attractive old buildings and many modem ones, including- factories, it is a scenic Alpine city and the capital of Slovenia» Bithin easy distance are the fourteen-mile-long Postojna grotoes (Postumia-Grotie), the largest stalactite and stalagmite caves in Europe, once visited by Dante, who refrained from "personalising" the Walls as Byron did the pillar at Suniumi In one of them, brightly illuminated for the occasion, a lively ball is held eaah year, here the young people dance traditional as well as modern dances." Europe, "„ Journey with Pictures by /cine Frenantie and Bryan Holme, page200 "In the liaribor museum are some lovely wood-carvings of the Go this period aid a glass-painting apparently by Durer« "It is not, however, in the naive style of the peasant glass-painting, which is unfortunately dying out. These pictures, actually on glass, painted by a lasting process which has survived the centuries, ...re not great works of art, but they are extremely charming, by reason of their gay colours and doep religious sense. They are dying out for a ver;- practical reasons they were originally painted so that the holy figures might survive the smoky winters in the little Alpine huts. In other words, that the Holy Saints might be periodically washed. How that housing has improved, their reason for existence has gone. "Another art, which I believe to be peculiar to Slovenia, is the beautiful pointing of the beehive boards, decorated with scriptural scenes and figures of saints or, more rarely, secular heroes, A group of twenty or thirty of these box-like hives, each with its gaily painted panel, is a lovely sight which may still be seen, although the modern Slovene peasant mostly uses plain washes of colour. The best specimens are now in museums. "let another thing- typical of Slovenia is the "klapotec" or windrattle, used to sosre birds farom the wineyards. Slovene poets have used it as the symbol of their country." Introducili'Jugoslavia» hy Lovett P. Edwards, London 1954, p. 233« od ŠESTEGA DO PETNAJSTEGA STOLETJA Slovenska glasba je bila v prvem stoletju svojega razvoja na novem domačem ozemlju - sedanja Slovenija in ostale pokrajine - zelo primitivna. V njenih glavnih izrazih je bila takozvana ljudska glasba? različno komo petje, ljudsko petje je bilo karaktezirano. Paralelno z ljudsko vero in s to zgodnjo razvito ljudsko glasbo med narodom, se je v samostanih m gradovih graščakov ondašnjega ozemlja Slovencev širila glasba oz. petje, ki je imelo poplni vpliv iz Nemčije in Italije. Samostani so bili prvi, ki so prakticirali nemško in italijansko glasbo, katero so gradualno širili po farnih cerkvah. Torej se je to stoletno ljudsko petje naših prednikov obo-telo z novimi oblikami. O* O 6"* Za casa križarjev so bile v Sloveniji pogoste procesije, kakor omenja kronologist Puklave, s prapori in petjem. Peli so nabožne pesmi (distincti-onem linguarum i. e.) v tedanji slovenščini oz. v jeziku, ki ga je govoril razred prisotnih v tej procesiji. Slovenci so bili vedno navdušeni zp romanja. Romali so celo tako daleč kot Köln na Renu, Koeln am Rhein, katerga i-me so celo okrajšali v Kelmorainj pa tudi v Santiago v Španiji. Od teh romanj so izhlapevale take pesmi kot "Ta dan je vsega veselja" Dies est laetitiae, 13. stol. j, -astirci, poglejte, kaj tem se godi" (Adeste nune puelli, 14. stol.), "Eno dete je rojeno"(Puer natus in Bètlehem, 14. stol.), "0 moj romar, tukaj bodi" (o vos omnes, qui transitis, IS.stol.) m druge. V ozadju mistike in trpljenja kot tudi legend in stoletnih b--lad, so se v tem _času pojavile med Slovenci tudi naslednje pesmi pripovednike oblike, ki jih še danes dobro poznamo kot ljudske in umetno ponarejene? "Povodni mož, Hlada Breda, Lepa Vida, Mlada Zora itd. . Izmed najbolj za- rokopis ";S"7iiLsLte):hranili sta stiSna speTOik * Najbolj zanimive glasbene šole so bile v Mariboru (ustanoviiena 1 "IPoVl Ljubljani (ustanovljena leta 1228) in v Gorici (ustanovi jenHItal^).^ ^ ' caHl'1 v f ist0^"Sn0 Pevci organisti. Svuotato bo licen- ci pomagali ustanavljati glasbene šole po drugih delih Evrope, izven tedanjega slovenskega ozemlja, ter bili učitelji in profesorji na evropskih fa m U^TlV" Vepike Les? (Joan-a d* Lieg) Je bil pevS v Mi- T" , Baltazar Prasbergius iz Mozirja je bil nrofesor — he na baselški univerzi, kjer jo napisal tudi knjigo o karaSh h?o!) ^nrysippus, 1,-56 - 1522) iz Ljubljane je bil nadglasbenik pri Sv. Štefanu ÄÄl^ dUna'?i md!k0f ^'Premenil glasbeno ži^fnje v Avstriji in ostali Evropi.Bil je tudi vodja avstrijskega dvornega kora ki je vedno imel prece* pevcev-Slovencev. Desetine siovSskih pevfev or^-ÄX?J8V je igralo in delalo na glLS S Dalje prihodnjič. tlÄSä-iÄM 1 Listi, AI so se prijavili na mladinskem sestanku! - ft I I b ( i' u h :;i ^ kkP m ^iii (5. nadaljevanje.) Meki nagon ga je gnal naprej, ne da bi se zavestno zavedal s kam gre, kaj hoče, zakaj vse to"ž Mislil ni ničesar, em sppn cilj mu je bil pred očmi - obvarovati Marijo pred ln-1-ge. 'i hotel, da bi tisto dekle, ki mu je pokazalo nekdanje, v prsih ih bodočnosti ze zdavnaj zatrte,ideale, postalo žrtev Inginga tovarištva. Mekje izza vogala je pridrvel taksi voznik, Stane mu je pomahal in že drvel proti Inginemu stanovanju. Tam je izstopil. Mekoliko mu je prišlo na misel, kako bi pri tej ženski opravil. Kako bi začel? Mi maral, da bi se mu Inge pos-mehovala in ga s tistimi svojimi krokodiljimi očmi gledala stekleno brez pomena, vendar ne tolikega pomena, da ne bi čutil, kako se mu posmehuje? češ, fante na sebe misli in ne na druge. Ona je bila prepričana, da'je ni napake v njenem življenju. S te strani je gledala nagj kot vsi ljudje, ki žive med cenenimi značaji ljudskih obrazov in ne vedo, da je nekje življenje, M ima svoje mere, življenje, ki razločuje slabo od dobrega. Izgubila se je v'družbi teh ljudi in bila prepričana, da nihče ne more biti drugačen, če je, pa je to le prevelika človeška velikost ali pa nadutost in skrivanje ljudskih notranjosti. Imela se je za odkritosrčno in ji je bilo vseeno, kje je mera dovolj polna v pristojnosti. Ma drugi strani je bila Inge ženska, ki se je ravno s to svojo ženskostjo ponašala in jo precenjevala na slabo stran, bila j e tolmun kalne vode. Stane je vse to vedel, zato ge je nekoliko ustavil ter hotel premisliti, toda ravnokar je prihajala Inge iz hiše. "Ti tukaj Stane? In'tako zgodaj? To je proti tvojim običajem." - ga je začudeno nagovorila Inge. "Hotel bi s teboj govoriti Inge. Resno in pošteno." - je dejal mirno. "Resno? Ali ti veš sploh resno govoriti, ti zagrenjeni petelin?" -se je ponorčevala Inge in ga oSinila z očmi, da je Stane opazil tisto.'.za-nimanje, ki ga ni mogla skriti, kaj neki ji ima tako resnega povedati, Inge je nekoliko pomislila, kaj ji ima Stane povedati. Ali se je nekaj zgodilo, kàr se tiče nje. Kič takega ne bi moglo biti, Mekako miren je, pa zaskrbljen. Takega Inge še ni poznala. Horda je bil nekoliko tak, ko sta se spoznala. Čisto m§lo podobnosti je bilo. Inge je bila res začudena, zato je tekoj nadaljevala! "Toda, bolje je, da stopiva gori in se p govoriva." " Kaj imaš tako važnega?" - je še takoj zategnila, nekoliko norčavo. V tem hipu je pomislila? Stane se morda pripravlja nazaj, na odhod tam odkoder je prišel, nazaj k svojemu življenju. Presunilo jo je. Res, rada se nikoli nista imela. Inge še daleč ni čutila nič do'Staneta. Saj nikoli ni tega občutila. Bil ji je isto kot katerikoli dru&i. Bil je ob njej kot prijatelj po frazi. Resničnosti med njima dvema ni bilo. Če bi se Stanetu kaj pripetilo, Inge še zdaleč ne bi bila zaskrbljena. Morda bi samo vzdihnilas""Poznala sva se." in s tem bi bil pozabljen ali pa tudi tega ne. Če bi umrl... Bač umrl bi. Inge ve, vsak človek umre in s tem je končano. Toda Stane jo prišel k njej. Rad bi resno govoril in tako miren je, iz oči pa mu sije tisti blesk, ki malo, čisto malo, podoben tistemu, ki je seval, ko ga je Inge spoznala. To pomeni, Stane odhaja, odha ja nazaj in zdaj je prišel rečis "Ti, pokvarjenka, jaz grem. Zbogom. Življenje s teboj mi je bilo mora." To je Inge streslo. Spoznala je, da je zgubila moč nad Stanetom, tudi'tisto moč nad pijanim Stanetom, V njej se je pojavila užaljenost in jeza, da more Stane reči tako hladnokrvno in pogumno s Zbogom, Čutila je to, to mora' biti, Zda$ bo gori nastopil resno, mirno in odšel, Bokazal se bo močnejšega, ona bo poražena. V tej svoji užaljeni jezi "ge začutila, da ji Stane ni bil samo kos moškega. Saj tako si je domišljala. Stane ni mogel pogledati v njene misli. B?" je nekoliko vznemirjen'v skrbeh, ali ji bo mogel prav dopovedati, da sta onadva dva med t:'stirai, ki ne umejo živeti, "Vsedi se in povej, kaj imaš tako važnega ovedati," - mu je rekla Inge kazaje na foteljo v sobi ter se vsedla na posteljo, " s" Daljo' str* 11. - > r7 /J- Vestnik IFoO. :ogoneT&: Lestvica 11. j:ve. (anno.) nogometne lije 'O ..'« kolu: jo1. avio.. slovenske iiogome&nc lige no č, kolu: Lesv-vi ca Tr Loko: .0 civ, Čelik ..... Sx oemk Bor- c alobod -, 'Aagréb ! rlov .c Odred V- ' rt a V roleter o 6 /* u V J 1 b 16: 1 11 S >lota L' 4 2 0 15: 7 10 4 0 © -L ) v 10 n Ilirija Ü 4 1 1 11: / 0 s n o •3 0 1 . 10 s C ✓ n O Ljubljana /• 3 2 1 10: / O i j 1 0 12: e / hrim s O 4 0 2 lo: 7 n O 3 1 p 91 C 7 . iaribor C / 0 r\ Ć. 19: 9 n O 3 1 f~\ C. 11. J .1 J p 9:12 5 11 div.r u 2 1 nt 15 5 n 0 4 i « _ ___:. 0 15 /i lova Gorica. s 0 2 1 3 11: 10 5 1 o 3 C' > » 13 4 Olinp 0 1 2 3 12: 11 5 C p i * h 4 Slovni 0 1 p 3 12: 11 4 p 0 4 O • » 10 4 Tri ' lav i.'J 1 0 5 13s T O 2 1 1 4 11: 13 3 If if te ' r O 0 0 s O 2: 36 0 Lestvic najboljših strelcev golov v slovenski ligi po 6. kolu 9 golov "Iribernik (l.l .livar) ; C jolov Sl:r;.ba (krim) 5 hauSec ( ohota); 6 Florjan (Olinp)j 5 olov Brervr St. (Triglav), ."mojcič(nrb.) i.t.d. Rezult ti nogometnih tekem slovanske ligo v 1. kolu. Ljubljanas Ilirija s Olinp s Sobota s ki-1"! bor : SI -.di var 5:1 (..si)? Kafta lliO (610)5 dio v -.n 2:1 (l:0)$ .•■■ud r 4»« (0:4) 5 ova Goric-2:2 (isO)j Triglav 2:C{2:$>) ; aauBLJ ; - VI .do T rsee; Slovenec, je u ,jnl „j5i sverdii no. .omelui sodnik v Jugoslaviji, hdauBll. hITROVI01 - Pred 15.000 , led lei je mladinska nogometna reoresont nos prem : gal.,, reprezentanco ladjarske S 4:0 (l:$). LJlCLJaa. - Odreči je v prijateljski tekni pre,; al 1. li-viin iz Srlit- -T-iduI^ £ 5:1 (3:0). J " ' J " opnij - ,'li veste, d je letos u j boljša nogometna ena j storio na rive t u leal iz x.adrida? LJU3L J lil, - V Ljubi j: ni ja ustanovi j on.-. Viaoka šol... s..-, telesne vago jo. V 71 ;.:.ll - V "oven Sadu je bila odigr na odbojla.rska tekma med Jugoslavijo m Francijo 3:1 (lp:9, 13*15, 15*13). " 11. str. Vestnik nadaljevanje iz 10» str»s Šport December, i960 PULJ - Slovenski kolesar Žirovnik, udeleženec Olympiade v Himu (kjer je med najboljšimi kolesarji svetä zavzel prav dobro 8. mesto pred nekaterimi velikimi asi v tej disciplini), se je udeležil dirke Pulj - Buje - Pulj. Proga je bila dolga 156km. Na cilj je privozil drugi v času zmagovalca-4:21j30. Je tudi državni prvak kolesar, pri članih. G, Bizjan, tudi Slovenec, pa je mladinski državni prvak» BEOGRAD - Ženska košarkarska ekipa Crvena Zvezda iz Beograda je letos osvojila že petnajstih naslov državnega prv,-.ka. V košarki za moške pa je državni prvak letos Beograd. V tekmovanju za evropski pokal bo igral s prvakom Švedske, potem pa z zmagovalcem srečanja Belgijas Portugalska. LJUBLJANA - V namiznem tenisu sta tekmovali Slovenija in Hrvaš ka. Slovenija je premagala Hrvaško z rezultatom 9s 3. Leipzig - Na XIV. šahovski olimpiadi v Leipzigu (Austria) so tekmovali šahisti štiridesetih držav. Navajamo nekaj'rezultatov šahistov iz Jugoslavije v sku-^ pinahs Jugoslavija s Bolgarija 2s2, Indonezija 3sl, Francija 4s0, Malta 4s0, Albanija 4*0 in Finska 2sl. ADIS ABEBA - Olimpijski zmagovalec v maratonu Bikila Abele je bil odlikovan z najvišjim abesinskim odlikovanjem, to je z redom etiopske zvezde. Odlikovanje mu je izročil sam cesar Haile Selesi, Atene - Balkanske igre i960 v Atenah :--o bile pravo zmagoslavje za ekipe atletov iz Jugoslavije, Samo eden izmed nastopajočih je bil brez točke. Atletinje so zavzele drugo mesto, pred Bolgarijo in Turčijo. Za razglednost še uvrstitve pri moških od prvega do šestega mesta* MoŠki I. II. III, IV, V. VI Jugoslavija 9 11 5 5 7 3 Grčija 3 8 6 6 5 4 Romunija 5 0 7 3 6 Bolgarija 5 3 3 2 5 3 Turčija 0 t 1 4 2 2 Škraba J, mmmm® €@ Nadaljevanj es V neonskih lučeh, "Dobro me poslušaj, Inge, nato presodi, če sploh veš presojati, kar ti bom rekel, pa boš videla, da je to prav, kar ti bom povedal" - je začel, "In kaj je taj bi bilo tisto prav, kar imaš povedati, povej hitro, nekoliko me spravljaš v radovednost. Veš me ženske smo nekoliko radovedno." ga je prekinila, ne da bi se izdala, kako jo boli, ko jo Stane tako podcenjuje. ' "Veš, Inge, včeraj si pripeljala s seboj tisto dekle,,,". "Oh, torej nekaj imaš povedati'o tisti svoji neumni rojakinji Mariji, Včeraj si jo menda/ pošteno razjezil, ko sem prišla zvečer k njej v sobo me je kar ven nagnala," - a je zopet prekinila, "torej tako", je pomislil Stanè in se zmedel, ne v doč ali ji bi povedal naprej, po kaj je prišel ali ne, "No, pokaj si prišel, kaj si naenkrat obmolknil? Daj izusti zdaj svojo modrost." - se je norčevaje nagnila k njemu Inge, Torej zdaj je vedela. Stane je prišel radi Marije, V Inge se je zbudila pritsjena ljubosumnost, ne da bi sama vedela zakaj. Stane je molčal. Mislil je,-Ravnokar mu je Inge povedala, da je ona njegova rojakinja, Prki j4 mislil, da je vse kar pride njegovim potem v deželo strašno izmaličeno in to vse polagoma gubi smisel živeti, Zdaj je bil prepričan, da ni tako. Toda otresel se je premišljanj in se dvignils "Zbogom!" - -je rekel Inge, "Kdaj se vidimo zopet? In tako hitro odhajaš? Še mi nisi pcžvedal niti po kaj-si prišel." — ga jè ustavila Inge in stopila ptedenj ter mu hotela položiti roke okoli vratu. Dalje prih odnjiČ. /1 G H A D d 1 11 2 J 4J 5 6 7) O j C" j 10) u) ? ? io IG) 21) 22) '"'4) °7) 30) 31) 3d) 34) 36 37) 1 2 l 1 7 s / JO // -a" lì ! 1 j /v • /i : Pl u. '7 • m " JC j p sj jj. ii i K Ut> T r -7 1$ r a m m 3v SJ # it 1 f Vodoravno? al davpično dp .čokj izmaličer.ec; dočno ; r strelivo j dr -stole5 konkrement; (iz zrno spri j e t ... k a: eni ca) ; Padž:rsko žensko ine; Okence; An lo ;-lerisko moško ine; ~tor •!--; Park v Ljubljani ; Indijski kr-lj v 3 stoletju pred a.S. »--.slušen za razširitev budisnaj Trenjoj iioSko ime (zadnja črka je ;i§,;) novinarske i znisljotine ; dedokaz -:ia trd:, te v; Ira e italijanske filmske igralke del l'aggio (v it ..lij acciai); V Ameriki in dgliji nelo popularna športna igra z ovalno zono ; 'dili jonsko kit-.jsko mesto; do It t® lp4> prestolnica kitajske (da.....?) Literarna zvrst; oituacija; poloaaj ; Pasja p .srna; Francoski inp©esijonistični skladatelj; Sodobni neriški kuljŽevnik (Conrad Poldrag k men; Deli teles- ; Žensko ime; d,ver iz rodu rr-čk; Holandski naseljenec v južni „friki; -4) Tiranija! Zatiranje; Pripadnik uralo -al taj skega plemena ; Zvočnik; ilesto v Slovenskem Primorju; Venci, krone (odlikovanja an tienile zmagovalcev) ; Raskošna stavba, resinane.,; desto v zahod, Siriuniji (P. ksarae) 13) ,d\'_ leski ponorsS d: ki je prvi objadral svet; 1 Vestnik Decorni»!*, I9ÖO * :■ s;- •::- SLOV k IT G K A T V a D ■::■ -::- -::• -:- LLlS.l TVKDKA JB IT '.JOT/JikJŠi TT IkJTČJA T! "S VODIITA SLOVZiTSEA TV3DKA SA DilBILìf : POŠILJA..: (PälkJTk) UT ZA VPOSLIO D"XL'"T (Z AOČlTin ., SOPODITIKOV III PHIJ C "J T). ITaš cenik paketov jeobj, vljen v oktoberski številki "Vestàika". Tam boste našli seznam paketov, ki so carine prosti in takih, za katere je treba plačati carino, ki pa ni prevelika? tako, da je Se vedno boljše poslati domov paket kot pa denar. Vse bralce "Vestnika" posebno opozarđamo, da so TJSjJTTTI 5 TvUI brez razlike, DOHA C/JONa PkOSki. i Z k 02ISTIT1 T 0 P 3 I L I K 0 in pošljite svojcem domov obutev iz usnja, ki jo sedaj v zimi nujno potrebujejo! Obrnite se na nas z z upanjems ai če želite naročiti vozovnice za ladje ali avione povsod na svetuj b) če želite dobiti pravilen prevod Vaših dokumentov? cJ če Želite dobiti nasvet glede polnomočja; testament-, itd., dy> če želite dobiti odličen angleško - slovenski -li slovensko— ngleški slovar! DP. J. K 0 C k , G . P. 0. Box 670, P k P T Ü , "J . A . Zastopnik za Viktorijos lir. J. VI, 2 EODäli ST., ST AL3.ik'0, VIC. TBL 65-937O Zastopnik za IT. S. il.j kr. H. CLIP, 65 HOlTCÜP ST., i'OOLLàJIHà, SYDj i BY, K. S. W. TIL, STB-4GO6 //////////////////////////// IZLOČIL IT IC A SUSllAkJBÌTJkj LIBkPJJA: B.' LJ IkOVETAs PPkZTABs Ik.TkLIJ.ls lìAGISTRàTs IIOKRiliJAC: Iz vsake gornje besede izloči po eno znano zemljepisno ime. Začetnice novih besed, dajo pristanišče pb našem Jadranu, EkSlTVk kkOIlklT" kkIZklk : SPIìDJkìiA UIìBDJTISTVO DO % JuüllBJl I96I. na kASLOV ÜPIUVB S.k.ll., ITOklP BODO I.kGIklJ; ITGI DOBILI PO POČTI "T „GHOJ ET BODO OBJ"JZLJ_ra[ V BASLDj!.TJI STkTXL.il VLSTLTIKA, kk POZiBITB PPJLOZITI GVOJkGA TO J "kG, 1TASL0VA, Vestalk ? •■;, December, I960, H_ E...... Q C Cl® (.? O O : . , ' O O -C © O © O O C U ' f c c o Jj & L •"'*"'X../óeri slovens'.ri pesnile je n..,pia.l verges v svetlobi, v senci menjajo obraz stvari svet:-s najlepša vi. red slece rosna Suda, a česar me zamete zimski čas, kar sije vonomir kot draga rud,-., je luč srca» . ileo se je imenoval v grški mitologiji pes» ki je cuvl vhod v podsenlje? ?ri kateri bolezni rr.vadno upor abljajo jeklena pljuča0 - JLi ln.-. kaka žival več kot pet prstov na nogak' kak^liči vrst;, svečk se uporabi j pri 'Jienloven motorju'. V kakšnem t- ktu se ploše f ostro tt' - Koliko let je vladal .'.vstrijski cosar 3V-.no Jožef Iv kako visoko la'iko skoči slon/. 0 Q Q C- O O Q © C) O @ @ @ @ © odgovoiìi :;,:.;. vprasìtj: 1 iz pir -jäwr: Stüvii&s, Uradna imena Finske, HoLmdije, Irske, Horveške in Švedske sos Suonili iederlaiid, lire, IToige in S verige, V Ljubljani se je rèdil 1, I869 Fritz Pregi, ki je kot univerzitetni profesor v Gradeu, dobil 1. I923 ITofcelova nagrada sa kemijo. -14- "Tadal j evan j e stra.15 Vestnik , o ; i ! Decemberp 1960» K? Sil S k i l i io ' O ow £ oZjG.dee, iqeo oh orSirec. v ß7l££ p/34P//9M D C / i iv it i ,/j i t f M r " c N i v j £ .DA CP, v J f/ B J. NET* o fi^iw^ C2 kadaljevanje iz s trn» 14 !Lajni~jo točko doseže Švica v svojem delu Lago Maggiore (l97ta«), povprečno p-, jo vsa 1350m. nad morjem. "2 lucevaii le stelle" je iz Puooinijeve Tosoe. Sedemoktavni klavir ima 35 tipk. *■*-:;- y Sirmi ju, današnji Sremski Hi trovici, se je rodil rimski cesar Pro bus. "*** Izrekes Od vzvišenega, do smešnega je le en korak" je ITapoleonov, Ljudje, ki trpe za sSiderodrofomijo", se bolestno boje vožnje vlaka», ///////////////////////// Ptešitev križanke z izrekom is zadnje številke jes "5T03:iTi sTviP r: Riari K4Soa PHIJkZTO Pisno, III IH BILO P1S./11;o. •• iXrrrrrcrrr TrTTT^A ( t na d, na m oks beri nazaj -komandanti { kad, d - t, (r-aster) - kataster. Morda želite vpoklicati v Avstralijo svojce ter zanje placati prevoz? Detern se obrnite na r"Tt,# ur> 6a Elizabeth St. , MELBOURNE Gl Tels MF 6178, z vec s JJ263C *** P ROD. i JA LADIJSKIH j LETALSKI ŽELEZHIŠKIH VOZOVHIC ZA VSE DAliE SVETA * DIREKIHI LETALSKI PREVOZ IZ JUGOS. V AVSTRALIJO ZA GOTOVIHO ALI POGOJITO ODPLAČILO * POJASNILA V ZVEZI S POTO' V AH JEMy POTNIMI DOKUMENTI IN PRENOSU DEHARJA! vHj i o.jf «c v list " VESTZ3 >~j .a cm czzj r-j r-i i zz/ <-z;i o o i i Na celi strani Polovica strni Četrina strani Standard oglas £ 4/-/-£ 2/-/-£ 1/-/-12/- Če prodajate ali kupujete hiše ali zemljišče, obrnite se na to poznano tvrdko, pri kateri je tudi naš slovenski zastopnik, s katerim Lahko tudi pri tem poslu po domače pokramljate. V času uradnih ur se obrnite na naslovi 4Eascoe Vale Rd., M 0 0 N E E P 0 H D S i Tel? 37 5JO4 in zahtevajte Maks Hartmana« Po uradnih urah se pa za vse informacije obrnite nas 36 - 6432! IJ Ulf1 J u O / ri, JììabuUj ko čS&ll e G) 64 Spencley St., CT.,IFTOH HILL Izdelujemo vse vrste oblet in plašcev po zadnji modi, Posebno se priporočamo za poročne obleke. V zalogi imamo veliko izbiro čevljev in perila ... CENE PRI NAS SO ZMERNE! tel 5 jw 6378 .............^..«y.M!,.,.,............................it.., i ............ ......■■.„■■i............ „,......... Pri nas lahko v SLOVENŠČINI OBRAZLOŽITE, kakšno vrsto pričeske želite. Trajno kodranje las z najmodernejšimi sredstvi! U" In *I / m2 'jjeaufi LJ di.CH 165 Sydney 3D., COBURG j TEL s Ell 2288 CONTINENTAL SMALL GOODS r /-7 // I / of m dio i C Do nas Vas pripelje tramvaj številka- 19, 20 ali 21, Tramvajska postaja štev. 34! STROKOVNI NASVETI BREZPLAČNI 213 St. George Rd,, fi t z r o i vam nudi najrazličnejše mesne izdttlkei hrenovke, kranjske klobase in specialitetes. strassburger, galio, li-berwurst itd, ,,, OBIŠČITE NAS IH SE PREPRIČAJTE NAŠIMI izd:aid; t T IT» ILI L J W 6 6 5 6