PRIMORSKI DNEVNIK ^ Postale i gruppo Cena 35 lir Leto XVU. - Št. 278 (5052) TRST, četrtek 23. novembra 1961 Odobrena resolucija Indije, ZAR in Gane o razorožitvi Poziv ameriški in sovjetski naj poskrbita za obnovitev vladi pogajanj Verjetno še ta teden novi razgovori med Zorinom in Stevensonom Nadaljevanje razprave o dekolonizaciji - V posebnem političnem odboru se nadaljuje razprava o Južni Tirolski yORK, 22. — Politični odbor OZN je soglasno j to resolucijo Indije, ZAR in Gane, ki poziva ZDA tojj1 ^aj takoj začneta privatne razgovore za rešitev ^itv sestave organizma, ki naj se pogaja o raz-*■ Ameriški delegat je izjavil, da so ZDA pri- ]i!?e kopiti vsak trenutek v stik s Sovjetsko zve- Pl A k', tega vprašanja. Vu _Se zvedelo v New ,Se bodo sovjetsko-1 razgovori glede se-°rganizma, ki naj se ' 0 razorožitvi, začeli V h u tedna. Razgo- verjetno začela S>°n in Zorin, fen SL*nJi nočni seji % ,,,e OZN se je nadalje-lk|i,s,Prava o kolonializmu. I *tter!fi?elegat je oP°zoril 'iiktJ Poizkus, da ohra-Ll'ki. Obtožil je ti lij® Pripravljajo oboro-ie a s3 t° deželo. Zahte-dekolonizacijo Porto-ti nnev.a.kuacijo vseh voja- SbsI1SČ.v tuiini. Pred-' na t, P°rišča v Guantana- V .Kubi. jtitl1 ■ ' delegat je zavrnil S „1? [e dejal, da je Por-fldjj. ,5v°bodno izbral svoj ^kriški a!tonomne dežele v 'šjjjs .skuPnosti», in da je \st DJa stranka za neod-l^taže V°P0ma z£ub"a svo- S>m Al»rnim Političnim Jltvai. se je danes nalij. 2 razprava o Južni Ti- ■ °rnii- anih je bilo še 26 *>1 p “v- Prvi je danes go-.Jojn., stavmk Peruja, ki ta j 'talijansko tezo, da J)( azito pravno vpra-% je dodal, da po nje-Jbk ^Oenju niso bila po-" ie ,“!®d Avstrijo in Ita- H na °rpana’ ter ie Pred" i Ca Se obe vladi pozo- V v Padaljevanje razgo-se primeru neuspeha pa ,ij2,.?rneta na mednarod- v Haagu-Vd« delegat je tudi iz-)','ievatmorata 0 strani pogajanja in v ir* n.neusPeha predložiti A jdtednarodnemu razso-Jr in francoski in ame-► ital?^at sta v celoti pod->b'lsnsk° tezo. N' tlaki delegat je izjavil, i *i' ja njen vitn širši avto-!( ^ v.se manjšine. Dodal ■ . btad primeren forum in Av i? spora med Ita-hj.^ftrijo v tem prime-b j. 'sce v % *»*ni k '•tle i,®fih ni mogoče, se Haagu. Ker kat'* .krsjevni činitelji, ni mogoče, se , teva ivčiti možnost, da b Utejs^Predloži mednarodni* burt^Valn> komisiji, ali h* Uti , Pomoč obema vla-■k?*vttat08aianjih s pomoč-5 tie mnt£a predstavnika. " ore priporočati no- ).1ti de°pe strar,i- ce sp z njo ne ij. ’ (kK, ““ailblV itairm pa je v celoti *i Pr.a Jansko tezo, da Irji «2° vprašanie- in .* la« , at se je sklice-i;t' italiit , resolucijo in ji tart ° tezo o pred-S' ^di ^ • ^sodišču v la«., britanski delegat Nil, V«e .v*aki ega* ie izrekel pod-ll«v ‘Pobudi OZN za ob- V dvostranskih poga- da niso bile izčr- ij. 'ae «. .. *“au viic Ck?°Va r. ' ,za pogajanja. N ort v ?uc,Ja mora-t* bi .obritev obeh stra- Utt hotela biti učinko- >sta„ lišča dejanskega stanju in s pi-avnega stališča. To velja tu-dj za katero koli mednarodno vprašanje, ki zajema človeške činitelje in človeška čustva. Razprava se je nadalevala na večerni seji, ko je bilo vpisanih še okoli 12 govornikov, med njimi tudi predstavnika Italije in Avstrije. Kekkonen odpotoval v Moskvo HELSINKI, 22. — Finski predsednik Kekkonen je odpotoval davi v spremstvu zunanjega ministra Karjalainema v Sovjetsko zvezo, kjer se bo sestal v petek s Hruščevom v Novosibirsku. Ob 15. uri po krajevnem času je predsedniški vlak bil na finsko-sovjetski meji. Kekkonen se bo vrnil v Helsinki v nedeljo. Prva faza sovjetsko-norve-ških političnih razgovorov se je končala danes s kosilom, ki ga je norveški zunanji minister Lange priredil sovjetskim gostom v norveškem poslaništvu. Na kosilu so Lange, Gromi-ko in Mikojan v svojih govorih poudarili, da nikoli ni bilo spora med Sovjetsko zvezo in Norveško. Prihodnje dni bo Lange obiskal Uzbekistan. Vrnil se bo nato v Moskvo, kjer bo imel 2. decembra razgovor s Hruščevom. V skandinanvskih diplomatskih krogih v Moskvi pravijo, da je norveški zunanji minister Lange med svojim razgovorom s sovjetskim zunanjim ministrom obrazložil vlogo Norveške v atlantskem zavezništvu. Govoril je tudi o obisku zahodnonemškega o-brambnega ministra Straussa v Oslu. Domnevajo, da sta o-ba ministra govorilo predvsem o položaju na baltiškem področju v zvezi s sovjetsko noto finski vladi od 30. oktobra. Norveški obrambni minister Harlem, ki je sedaj na obisku na Danskem, je izjavil, da ne bo zalegel noben sovjetski pritisk na Norveško in Dansko, naj bi izstopili iz NATO. Pripomnil je, da je zgodovinsko pravilno trditi, da sta Stalin in Molotov leta 1948 in 1949 s svojim ravnanjem potisnila Norveško in Dansko v NATO. Harlem je dalje izjavil, da bi sedanji položaj bolje razumeli, če bi izhajali s stališča, da je Sovjetska zveza dejansko zaskrbljena zaradi svoje varnosti. Mogoče je tudi, da je ta zaskrbljenost tako močna, da so v Sovjetski zvezi zaskrbljeni tudi takrat, kadar nimaio vzroka. Norveški ministrski predsednik Gerhardsen, ki je na obisku v Jeruzalemu, je izjavil, da je treba zadnjo sovjetsko noto Finski tolmačiti kot vmešavanje v notranje zadeve Finske in je dodal, da je ta nota za severne države nerazumljiva. Nota trdi, da Sovjetsko zvezo ogrožajo severne države, toda «mi ne vidimo obstoja takega ogrožanja«. Kar se tiče prodajanja vojaškega materiala Zahodni Nemčiji, je Gerhardsen izjavil, da gre za izmenjavo «na izključ- liiiiimiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiimiriiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiii Vlada razpravljala o Konju in Južni Tirolski Dotacijo opernim gledališčem zvišali na 5 milijard letno Andreotti, Remondino in Teržani odpotovali v Kongo - Okrožnica Scelbe... proti La Piri - Moro o bližnjem kongresu KD V" snN delegat ie if ! J" fž nikakor ni iz- 1#!itvtežnjee?a ?načajUl k0 š. 7 ln čustva pre- 1 i> tliač?'0 j® sP°r Puli" >„ Kre;Ji',a‘ Pripomnil je, 1 h*f'jsk zagotovil, da av'.6 zahteve omcju- .‘lomijo occensKe Vjtičj,:. vsebujejo re-iV%ti 2?bt.ev. Zato je rtNiu ,res‘tev spora ob Ni ,teea- je napovedal 'jp in Zesolucije skupno f?>li s- donezijo. V te) pi "ie jj.ejema skupščina r* heusn LVe obeh strani P°6aiani in 'A; Uma o izbiri tja‘v4 QNrno rešitev. Za-bt ‘l 6°0b® državi, naj na- fW,Sv‘a,ania na P°dla . ’š « aP°razuma ter naj dporo posredoval-‘'‘lii išnj Primeru neuspe- My.il,k’L delegat Martino f» i‘!e, čes ?e sprejema te .Hu h»k0 P^a ie v nasprot- ra i.Mtj resolucijo. t^hvij^elegat je pred 0 UCD^ pouda. V *>e v« 'i.rn hle Gasperi-ret, določb, ka-j 't.Sn? Ujei° spori. Ta-,1 itNciio vR?buje niti lan-^ S*!1! v ^a določa, naj ugtjN) i?urimeru neuspe- OZN. Pred. Plitev, kakršno • -na u se zdi tore) dl N Vsi]it.’ ker skupščina i.Vaarort-nobene rešitve. Nu*ega ne morejo sto- le' et> 'po,,^«0. Priporočati R t !edstv8 lanj in skupno 'Hu1 tle rta rešitev spo- hjf Pad-.irURa stran ne h ; “'jevanju poga- i '1. da p'nd'iski dele- *S ?0r Sari, Pravilno 8'e-'er č mp s pravnega \ ^stavil VSakim s°- Plati sP°r dve 1 ‘h sicer s sta- (Od našega dopisnika) RIM, 22. — Na današnji seji ministrskega sveta je Fanfani poročal o dogodkih v Kongu, Scelba pa o poteku razprave v ZN o vprašanju Južne Tirolske; Andreotti je poročal o dejavnosti italijanskega letalskega kontingenta v Kongu ter o tragičnem dogodku v Kindu in o letalski nesreči v bližini jezera Tanganike. Andreotti in šef generalštaba general Remondino sta odpotovala danes zvečer v Kongo, kjer se bosta razgovarjala s kongoško vlado in poveljstvom OZN o nadaljnjem sodelovanju italijanskega kontingenta. Fanfani je poročal tudi o korakih zunanjega ministra Segnija, ki skuša vplivati na QZN, da bi ponovno proučili celotno kongoško vprašanje. Med drugimi ukrepi iz rednega poslovanja je ministrski svet odobril tudi zakonski o-snutek, s katerim se dosedanja finančna podpora opernim gledališčem v višini 3 milijarde letno, zviša na 5 milijard; do konca leta Pa so odobrili posojilo tem gledališčem v višini dveh milijard in pol. V zvezi s polemiko, ki jo je povzročila pobuda florentinskega demokristjanskega župana La Pire, ki je povabil nad tisoč oseb na zaseben o-gled filma «Ne ubijaj«, ki ga je cenzura prepovedala, je Scelba sporočil ministrom, da je razposlal ((izvršilnim organom« (policiji) okrožnico o uveljavljenju čl. 668 in 266 kazenskega zakonika in določb zakona o javni varnosti, ki določajo, v kakšnem primeru je moč smatrati predvajanje filmov za zasebno, tudi če se vrši izključno pred povabljenimi osebami v javnem lokalu ali zasebni dvorani, in kdaj takih predstav ni moč smatrati za zasebne bodisi zaradi števila gledalcev ali zaradi drugih okoliščin. Toda zdi se nam, da je omenjena okrožnica precej jalov poskus proglasiti za javne tudi take prireditve, ki imajo zaseben značaj; prireditev, na katero imajo dostop izključno le povabljene osebe, ne more izgubiti zasebnega značaja samo zato, ker se je udeleži večje število povabljencev. Osebe, ki jih je La Pira povabil na ogled filma, so bile dejansko njegovi gosti in njihovo število samo še ne more spreme- umu .................. Gospodarski sporazum med Italijo in Tunizijo RIM, 22. — Danes je prispel v Rim tunizijski minister za finančno načrtovanje in zunanjo trgovino Ahmed Ben Šalah, ki bo jutri podpisal sporazum o gospodarskem^ sodelovanju med obema deželama V četrtek bo obiskal industrijska središča v Severni Italiji! v soboto pa bo odpotoval v Ženevo. Ob prihodu je minister izjavil, da Italija more dati »znaten prispevek na področju mednarodnega so, delovanja v korist afriških dežel*. niti zasebnega značaja tega ogleda. Na televizijski oddaji ((Politična tribuna« je danes govoril politični tajnik KJ) Moro o bližnjem kongresu svoje stranke in v bistvu potrdil že znano stališče, da bo o bodočih političnih zaveznikih KD odločil kongres stranke. V odgovorih na vprašanja novinarjev pa je Moro dejal, da vlada levega centra ne pomeni ((odprtja v levo«, ampak ((srečanje solidarnost med KD, PS Dl in PRI; srečanje na programskem terenu, kateremu (Nadaljevanje na 2. strani) «»--------------- Sovjetski parlamentarci odpotovali iz Rima RIM, 22. — Sovjetska parlamentarna delegacija, ki se je mudila kot gost italijanskega parlamenta na enotedenskem obisku v Italiji, je danes dopoldne odpotovala z letališča Fiumicino preko Pariza v Moskvo. Sovjetsko delegacijo je vodil podpredsednik vrhovnega sovjeta Nikolaj Bajan, v njej pa je bilo osem poslancev raznih sovjetskih dežel. Pred odhodom je vodja delegacije Bajan izjavil, da je sovjetska delegacija zadovoljna z opravljenim potovanjem po Italiji ter se je zahvalil za sprejem, ki ga je bila delegacija deležna, rekoč, da ti obiski služijo za boljše medsebojno spoznavanje med narodi. Na letališču so sovjetsko odposlanstvo pozdravili člani ita-lijansko-sovjetske parlamentarne skupine ter veleposlanik SZ v Italiji s člani veleposlaništva. Po letalski nesreči v Kongu Preživeli letalci prispeli v Lcopoldvillc LEOPOLDVILLE, 22. — Sest preživelih oseb s ponesrečenega italijanskega letala v džun gli Tanganjike je prispelo danes z letalom v Leopoldville iz Albertvillu. Gre za tri italijanske člane posadke, enega oficirja indijskega letalstva, e-nega irskega funkcionarja in enega egiptovskega funkciO' narja OZN. Povedali so, da se je po dveh urah letenja zaradi slabega vremena pokvaril eden od dveh motorjev. Pilot je bil prisiljen zasilno pristati v džungli. Našel je čistino, toda pri pristanku je letalo premočno udarilo ob tla in zadelo pri tem ob hlode, tako da se je pilotova kabina razbila in vse tri osebe v kabini so bile takoj mrtve. Četrti član posadke pa je izdihnil takoj nato med razbitinami. Od vseh v kabini se je rešil samo motorist. Preživeli so nato preživeli strašno noč, ker so se morali braniti pred zvermi, ki so hotele požreti trupla njihovih tovari- šev. Bali so se tudi bližnjega plemena, zato so se odpravili na pot in nosili s seboj ranjence. Hodili so dva dni in eno noč. dokler niso srečali skupine domačinov, ki so jim pomagali in jih pripeljali do najbližje ceste in nato na letališče v Kasulu, kjer jih je čakalo norveško letalo OZN in odpeljalo v Albertville. Franz Hocfler umrl BOČEN, 22. — V tukajšnji bolnišnici je zaradi možganske kapi umrl Franz Hoefler, ki so ga preteklega julija aretirali v zvezi z dinamitnimi napadi na električno omrežje visoke napetosti v bocenski pokrajini. Spričo njegovega slabega zdravstvenega stanja so ga pred kakimi desetimi dnevi prepeljali iz sodnijskih zaporov v bocensko bolnišnico. no trgovinski podlagi«. Iz Osla poročajo, da je bil dosežen sporazum o ustanovitvi skupnega nemško-danske-ga poveljstva za baltiško področje. Poveljstvo bo baje prevzel danski častnik, Pomorskim silam bo baje poveljeval nemški častnik, kopenskim in letalskim silam pa bosta poveljevala dva danska častnika Anglija sprejema nadaljevanje pogajanj v Ženevi LONDON, 22. — Predstavnik Foreign Officea je sporočil, da se bo Velika Britanija udeležila tristranske konference o prekinitvi jedrskih poizkusov, ki se bo začela 28. novembra v 2enevi. Dodal je, da po mnenju angleške vlade ne vsebuje sovjetski odgovor na angleško-ameriški predlog nobenega izrecnega pogoja, ki ne bi bil sprejemljiv. Angleška vlada meni, da bi lahko zelo hitro sklenili sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov, da pa bo vse odvisno od sovjetskega stališča. Predstavnik je tudi sporočil, da bo angleško delegacijo v Ženevi vodil v začetku prejšnji delegat Wright. Britanska vlada bo stopila v stik s sovjetsko vlado v zvezi z nadaljevanjem konference. Poudaril je, da gre po mnenju britanske vlade za obnovitev pogajanj, «ki so se prekinila zaradi sovjetskih jedrskih eksplozij«, in ne za novo konferenco. Dodal je, da bodo morali nadaljevati proučevanje angleško-ameriških predlogov, ki so bili predloženi pred prekinitvijo pogajanj; ne izključuje pa se možnost nove zahodne pobude. Na koncu je predstavnik izjavil, da Velika Britanija' ne bo sprejela novega nenadzorovanega moratorija glede jedrskih poizkusov med pogajanji, pripomnil pa je, da nihče ni predlagal takega moratorija. V Parizu je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva izjavil, da Francija ni dobila nobenega vabila, naj bi se udeležila razgovorov o prekinitvi jedrskih poizkusov. Dokler ne bo določila takega vabila, ne bo zavzela nobenega izrecnega stališča glede svoje udeležbe. MOSKVA, 22. — Včeraj so v Kartumu podpisali sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in Sudanom. TASS dodaja, da sovjetska pomoč zadeva razne načrte za gospodarski razvoj dežele, med katerimi je tudi izgradnja tovarn cementa in postavitev kmetijskih in veterinarskih laboratorijev. Poročilo o ameriško-nemških razgovorih Po sestanku Kennedyja in Adenauerja se bodo morala pogajanja Adenauer bo odšel še na razgovore z Mac Millanom in de Gaullom Protinemške demonstracije v Washingtonu ka in njena vlada, ki je bila demokratično izvoljena. V o-kviru vsega tega predsednik in kancler poudarjata: (Nadaljevanje na 2. strani) «»--------- Adjubej bo intervjuval predsednika Kennedyja WASHINGTON, 22. — Ale-ksij Adjubej, glavni urednik »Izvestij« je prispel v Wash-ington, kjer bo prihodnjo soboto intervjuval predsednika Kennedyja v Hyannis Portu (Massachussetts). Glasnik Bele hiše Salinger je po razgovoru z Adjubejem izjavil, da bodo »Izvestija« objavile popolno poročilo o Kennedyjevih izjavah glavnemu uredniku tega lista, ki je zet Hruščeva. NEW YORK, 22. — Policija je sporočila, da je odkrila zaroto portoriških nacionalistov, ki so se hoteli polastiti oddajnih stolpov štirih radijskih postaj na področju New Yorka. Po trditvah policije je bil njih namen oddajati govor kubanskega poslanika v OZN. imimtiiitiimiiitiimtliiiiiimiiliiiii WASHINGTON, 22. — Kennedy in Adenauer sta imela danes zadnji razgovor v Beli hiši. Pozneje so objavili skupno izjavo o razgovorih, zvečer pa je kancler odpotoval iz ZDA. Večje število ljudi je danes demonstriralo pred sedežem Združenja za tisk v Washing-tonu, kjer je govoril za-hodnonemški zunanji minister Schroeder. Demonstranti so trosili letake z napisi: ((Nočemo vojne zaradi Berlina«, «Ne dajte atomskega orožja Ade. nauerju«. Uradna izjava se glasi; »Predsednik Kennedy in kane. ler Adenauer sta si v poslednjih treh dneh na široko izmenjala poglede o nekaterih vprašanjih, ki so življenjskega interesa za njuni vladi. Izmenjava pogledov ie potekala v odkritem in prisrčnem o-zračju in je omogočila ugotovitev obstoja bistvene enakosti pogledov Dodisi na jedro vprašanj, kakor tudi glede načina njih obravnavanja. Obisk kanclerja je * nudil priložnost zunanjima in o-brambnima ministroma obeh držav, da so se udeležili diskusije in si izmenjali mnenje. Berlin, glede katerega je Sovjetska zveza ustvarila mednarodno krizo, je bil predmet temeljite izmenjave pogledov. Predsednik Kennedy in kancler Adenauer sta poudarila odločenost, zagotoviti svoboden obstoj berlinskemu prebivalstvu. Strinjata se o temeljnih elementih, ki bodo omogočili mirno rešitev te krize s pogajanji, če bo So/jet.ska zveza pokazala zdrav razum. Predsednik Kennedy in kancler Adenauer sta se sporazumela o ukrepih, ki so potrebni, da se doseže ta smoter v skladu z zaščito zakonitih interesov vseh strani, ki so zainteresirane pri tej zadevi. Na drugi strani sta predsednik in kancler poudarila potrebo povečanja moči atlantskega zavezništva, da bo lahko obvladalo vsaj vojaški položaj; Razgovori se bodo nadaljevali med stiki kanclerja Adenauerja z Mac Millanom in de Gaullom. Zaključili se bodo s sestankom zunanjih ministrov in z ministrskim sestankom NATO, ki sta določena za sredo decembra v Parizu. Predsednik Kennedy in A-denauer sta poudarila končni smoter svojih vlad, ki je, doseči mirno združitev Nemčije na podlagi samoodločbe. Prav tako sta se sporazumela, da je ta smoter moč doseči, ne da bi oškodovali zakonite koristi SZ in sosednih držav Nemčije. Pri proučevanju položaja NATO sta predsednik Kenne-dy in kancler Adenauer ugodno sprejela ukrepe, ki se sedaj izvajajo za okrepitev atlantskega zavezništva. Poudarila pa sta potrebo močnih naporov za izboljšanje sposobnosti zavezništva za primer napada. Kennedy in Adenauer sta sprejela na znanje sovjetske obtožbe, da ima atlantsko zavezništvo napadalne namene, in da sta glavna tarča teh obtežb nemška zvezna republi- Kennedy in Adenauer med razgovorom v Washingtonu ......................... Razočaranje kongoškega ljudstva nad ravnanjem poveljstva OZN Kongoški notranji minister je izjavil, da je za umor italijanskih letalcev kriva nemarnost poveljstva OZN - fldula ne nastopa dovolj odločno proti Čombeju in popušča pred spletkami nekaterih krogov v poveljstvu OZN Danes nadaljevanje razprave v Varnostnem svetu LEOPOLDVILLE, 22. — V poučenih krogih izjavljajo, da je kongoški notranji minister Gbenye v r-vojem poročilu, ki ga je poslal osrednji kongoški vladi, iz‘a-vil, da je bila »nemarnost« sil OZN glavni vzrok umora 13 italijanskih leh lcev v Kindu miiiiiMiimmiiifiiiHiiiimmiiimiiiiimiiiiiimnniiiHiiiMiiiiumiiimMiimiHiniiimiiiiimntittiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiMiiiMiiiiiMiimiiiti Danes govor de Gaulla v Strasburgu skupini častnikov in podčastnikov Atentat v brzem vlaku Pariz-Dunaj ■ Razpuščen odbor iz Vincennesa PARIZ, 22. — General de Gaulle bo govoril jutri v Strasburgu pred 2200 častniki, ki so jih v ta namen povabili v Strasburg. V pričakovanju de Gaullovega prihoda v Strasburg je nastala danes eksplozija v stranišču vagona prvega razreda brzovlaka Pariz—Dunaj kmalu zatem, ko je vlak prispel na strasburško postajo. Eksplozija je povzročila veliko škodo, toda nobene žrtve. Cez 25 minut je nastala druga eksplozija na hodniku poslopja v bližini postaje. Razdejana je bila trgovina v pritličju poslopja. Oblasti so mnenja, da gre morda za ustrahovalno dejanje OAS, ki je v zvezi s prihodom de Gaulla v Strasburg. De Gaulle bo odšel v petek in soboto v London, kjer se bo sestal z Mac Millanom. Sredi prihodnega tedna pa bo sprejel v Parizu kanclerja A-denauerja. Častniki, katerim bo de Gaulle jutri govoril, so po večini že prišli v Strasburg. Izbrali so jih na podlagi njihovih činov in niso upoštevali političnega prepričanja posameznikov. O vsebini govora ni bilo mogoče nič zvedeti. Domnevajo, da bo de Gaulle pozval vojsko, naj se zdrami in naj gleda bolj realistično na sedanji položaj. Baje bo skušal de Gaulle pripraviti častnike na novo fazo v zvezi z alžirskim vprašanjem, ko se približuje začetek pogajanj. Zatrjuje se, da bo poudaril, da ima francoska vojska sedaj «važno nalogo v Evropi«. Kar se tiče /azgovorov de Gaulla z Mac * Millanom, se bodo med drugim nanašali na sedanji sestanek Kennedyja z Adenauerjem, zlasti v zvezi z Berlinom in s položajem na baltiškem področju. Domnevajo, da bo de Gaulle načel med razgovorom z Mac Millanom tudi francoski načrt za politično enotnost Evrope. Govorila bosta tudi o skupnem tržišču. Kar se tiče prihoda Adenauerja v Pariz, pa se poudarja, da bo ta poročal o svojih sedanjih razgovorih v Wa-shingtonu. Francoska vlada je danes sklenila razpustiti tako imenovanj odbor iz Vincennesa, ki so ga ustanovili lani razni politiki, ki nasprotujejo neodvisnosti Alžirije. Med temi so bivši predsednik vlade Bi-dault, bivši guverner v Alžiriji Soustelle in bivši predsednik vlade Bourges Mau-noury. Odbor je vedno nasprotoval sedanji politiki de Gaulla glede Asirije. V četrtek je bilo zborovanje, ki se ga je udeležilo 4000 ljudi. Pri tem je več govornikov zagovarjalo dejavnost OAS. Pozneje je policija aretirala bivšega policijskega komisarja Jeana Didesa, in obtožili so ga žalitve predsednika republike. Zaslišali so tudi Bidaul-ta in nekatere druge politike. Na seji vlade so odobrili ((četrti načrt« za gospodarski in socialni razvoj. Načrt se tiče prihodnjih štirih let začenši s 1. januarjem prihodnjega leta in določa zvišanje življenjske ravni za 5:5 odstotka. Med drugimi so razpravljali tudi o vprašanju odškodnine za materialno škodo, ki jo povzročajo atentati OAS s plastičnimi bombami. Kar se tiče položaja Ben Bele in ostalih ministrov, ni še znano, v katero kliniko jih bodo premestili. Maroški zunanji minister Hatib je danes odpotoval iz Pariza v Tunis, kjer bo po nalogu maroškega kralja poročal o sklenjenem sporazumu v Parizu. Predsednik de Gaulle ima danes 71 let. Ob tej priložnosti ni bilo nobene posebne svečanosti. Zjutraj je predsedoval seji vlade, pozneje pa je bil gost na kosilu predsednika bivšega francoskega Konga Juluja, ki je sedaj na obisku v Franciji. Pozno zvečer je de Gaulle odpotoval v Strasburg, kjer bo jutri govoril skupini častnikov in podčastnikov. Avstrijski nacisti skrunijo grobove INNSBRUCK, 22. — Na o-srednjem pokopališču v Innsbrucku so nacisti porušili nagrobne spomenike na 40 židovskih grobovih. Avstrijska policija je po radiu oddajala poziv prebivalstvu, naj »prispeva k identificiranju m are. taciji odgovornih«. SALISBURY (Južna Rodezija), 22. — Letalo vrste »Dakota«, ki ga je OZN najela za prevoz švedskih vojakov ZN, je strmoglavilo na letališču v Salisburyju; pri tem sta izgubila življenje dva pilota, strežnica pa je bila le laže ranjena Letalo je bilo namenjeno v Livingstone, kjer bi moralo prevzeti omenjene vojake in jih prepeljati v E-lisabethville v Katangi. Gbenye je poslal omenjeno poročilo po svojem obisku v Kindu, Bukavu in Stanleyvil-lu. V poročilu prav., da številka italijanskega ietala, ki so jo oblasti OZN sporočile kongoškim četam v Kmdu pred prihodom tega letala, ni ista, ki jo je imelo letalo «C-119». Zaradi tega so kongoški vojaki prišli do zaključka, da letalo prevaža plačance za Combeja in ne predstavnike OZN. Dalje poudarja notranji minister v svojem poročilu, da Gizenga nima nobene odgovornosti za ta pokol, ker je prišel v Kindu 14. novembra to je tri dni po umoru italijanskih letalcev. Osrednja kongoška viada ni še nič sklenila glede identifikacije krivcev. V zvezi s tem je prišlo med kongoškimi parlamentarci do nesoglasij. Mnenja poslancev so deljena. Številni člani parlamenta so proti sodelovanju z OZN, za katero se zavzema A luia. Poslanci stranke afriške solidarnosti, ki je Gizengova stranka, so obtožili Aduio izdajstva, ker- je izkoristil umor 13 italijanskih letalcev ter u-stavil vsako akcijo proti Com-beju. Dalje so nekateri poslanci obtožili poveljstvo Organizacije ZN, da izsorišča incidente v Kindu in Albertvillu kot spletko, da prepreči napredovanje kongoških čet v Katango. Na sinočnji seji Varnostnega sveta v New Yorku je kongoški zunanji minister Bomboko obžaloval, da je še vedno opaziti obotavljanja pri obsodbi odcepitve Katan- g®- . . Britanski delegat ja je izjavil, da je naklonjen nekaterim ameriškim spreminjeval-nim predlogom. Izrekel ra )e velike pridržke . lede tistega ameriškega predloga, ki pooblašča uporabo sile za are’ tacijo in Izgon tujih plačancev in političnih svetovalcev iz Katange. Dodal je, da je pripravljen glasovati za afn-ško-azijsko resolucijo, če bodo sprejeti tudi ameriški spremi-njevalni predlogi. Na p-edlog liberijskega delegata je bilo sklenjeno, da se bo ra prava nadaljevala v petek zvečer. (Nadaljevanje na 2, strani) Ameriško brodovje še vedno križari v dominikanskih vodah WASHINOTON, 22. — Kubanska vlada je takoj po zahtevi za sklicanje seje Var- di sestanek sveta Organizacije ameriških držav v zvezi z ameriško intervencijo v San Domingu. Dominikanski predsednik Balaguer je predložil kongresu načrt zakona, ki daje mestu Ciudad Trujillo p~ejšnje ime San Domingo de Guzman, Balaguer je izjavil, da je nevarnost vojaškega udara odstranjena. Pripomnil je, da je bil režim v soboto in v nedeljo v veliki nevarnost:, da pa je zmagal «v preizkušnji, ki mu jo je vsilila ambicija in blaznost skupine ljudi zaostale miselnosti, med katerimi sta bila tudi dva člana vlade«. Dodal je, da bodo uvedli preiskavo, da ugotovijo, kako je «skrivnostno izginilo« 6 oseb, ki so bile povezane z umorom bivšega diktatorja Trujilla, ter da so odredili stroge ukrepe, da zaščitijo drugih 19 obtožencev. Balaguer je povabil mednarodno komisijo pravnikov v Ženevi, naj pošlje svoje predstavnike v Dominikansko republiko. V dominikanski prestolnici je včeraj velika množica manifestirala ob prihodu delegacije dominikanskih beguncev iz ZDA, ki sta jo vodila predsednik »Union Civica Na-cional« in »Stranska 14. junija«. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da ameriške vojne ladje še vedno krožijo v vodovju Dominikanske republike. Izjavil je tudi, da ne ve, kdaj se bo to brodovje umaknilo. Vlada ZSSR o aretaciji L. Vračarica MOSKVA, 22. — Sovjetsko zunanje ministrstvo je izročilo danes jugoslovanskemu veleposlaništvu v Moskvi odgovor sovjetske vlade na noto jugoslovanske vlade v zvezi z aretacijo Laze Vračariča v Zahodni Nemčiji. Sovjetska vlada najodločneje obsoja nezakonito ravnanje oblasti Zahodne Nem. čije in se strinja z mnenjem jugoslovanske vlade, da je nujno, da se vse vlade držav, ki so sodelovale v borbi proti fašistični Nemčiji, opozorijo na to ravnanje, ki ogroža interese teh držav. Sovjetska vlada ugotavlja, da se je Zahodna Nemčija spremenila v žarišče vojne nevarnosti v Srednji Evropi, in da so vsi narodi, ki so nosili na svojih ramenih glavno breme zadnje vojne zainteresirani za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, ker bi to prispevalo k stabilizaciji v Evropi in ustvarilo ozračje miroljubnega sodelova. nja med državami. tnillllilltiiitiiiiiiiHiillliliillHilliHtiititllnitiiiiiiiimimiiiiitiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii,mim Novice iz Jugoslavije Prvi osnutek nove ustave FLRJ na seji izvršne-ga komiteja ZKJ - Seminar za tuje novinarje (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Na današnji seji širšega plenuma izvršnega komiteja centralnega ko-miteta Zveze komunistov Jugoslavije, kateri je predsedoval generalni tajnik ZKJ maršal Tito, so proučili nekatera načelna vprašanja prvega osnutka nove ustave. Osnutek nove ustave bo najprej proučil na prihodnji seji zvezni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, zatem pa bo izročen v javno diskusijo in predložen zvezni skupščini. Izvršni komite ZKJ je na današnji seji odločil, da se 27. novembra skliče v Beogradu tretji plenum centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na katerem bodo razpravljali 0 vprašanju nadaljnje idejnopolitične in organizacijske graditve ZKJ. * • * V Beogradu se je začel nocoj enomesečni mednarodni seminar za tuje novinarje, štipendiste tajništva za informacije. Na seminarju je 13 novinarjev iz Latinske Amerike, Azije in Afrike. Tuji novinarji, ki bodo eno leto gostje tajništva za informacije, se bodo v Jugoslaviji seznanili s praktičnim delom časopisnih, a-gencijskih, radijskih in televizijskih redakcij ter obiškali tako seznanili z gospodarstvom Jugoslavije. Dr. Jovan Djordjevič, predsednik pravnega sveta zveznega izvršnega sveta je bil danes v Strasburgu promoviran za častnega doktorja strasbui^ ške univerze. Gospodarska delegacija Argentine obišče Italijo RIM, 22. — Jutri prispe z letalom argentinska gospodarska delegacija, ki jo vodi minister za gospodarstvo Roberto Aleman. Delegacija bo obiskala tudi druge evropske države (Veliko Britanijo, Belgijo, Švico, Nemčijo, Nizozemsko) in ZDA, da bi proučila razna vprašanja, ki zadevajo gospodarske odnose Argentine s tujino. Delegacijo bosta prihodnji petek sprejela i-talijanski minister za zunanjo trgoyino Martinelli in minister za industrijo in trgovino Colombo, nato pa jo bo sprejel še guverner državne banke Carli. Predvideni so tudi sestanki na zunanjem mi-nistrstvu za kmetijstvo. V soboto bo minister Aleman imel tiskovno konferenco. Delegacija bo zapustila Italijo pri» nostnega sveta zahtevala tu- več industrijskih središč in se hodnjo nedeljo. Nadalje vanja Adenauer (Nadaljevanje s 1. strani) 1. NATO je obrambno zavezništvo proti morebitnemu napadu, v celoti spoštuje določbe listine OZN. Miren značaj držav članic onemogoča NATO vsako napadalno dejanje proti komur koli. 2, Nemška zvezna republik« je dokazala, da postavlja zs-koniie zahteve za svojo varnost izključno v okviru NA TO. V ta namen je nemška zvezna republika vključila vse svoje obrambne sile v NATO. Kancler Adenauer je poudaril obrambni značaj zahodnonem-ških oboroženih sil in pripomnil, da je Zahodna Nemčija edina tako važna dežela, katere oborožene sile so v celoti pod mednarodnim nadzorstvom. Predsednik Kennedy je poudaril odločno podporo ZDA gibanju, ki vodi k evropski enotnosti s pomočjo evropske gospodarske skupnosti, evrop-»ske skupnosti za premog in jeklo in Evratoma. Kennedy in Adenauer sta se sporazumela o važni vlogi, ki jo razvoj teh evropskih skupnosti lahko ima za okrepitev vse atlantske skupnosti. Predsednik in kancler se strinjata o važnosti in pomenu sedanjih predlogov za proučitev politične enotnosti Evrope Predsednik in kancler st’ ugodno sprejela nedavni sklep sveta ministrov OECD, da se zviša do leta 1970 za 50 odstotkov bruto narodni dohodek držav članic. Obvezala sta se, da bosta delovala, da se doseže ta smoter. Oba državnika sta prouči'« tudi nujno potrebo povečanja pomoči nerazvitim deželam. Ugotovila sta, da je komisije OECD za pomoč in razvoj izvrstno sredstvo za večje napore na tem področju. Predsednik in kancler menita, da bo pozitivna izmenjava misli med njima omogočila tesnejše sodelovanje med ZDA in nemško zvezno republiko in okrepila prijateljske vezi ter medsebojno sodelovanje.* Zahodnonemški obrambni minister Strauss je ob zaključku današnjega razgovora v Bell hiši izjavil, da se Kennedy :n Adenauer strinjata o potrebi pogajanj s Sovjetsko zvezo glede Berlina, ki pa se morajo začeti na podlagi medsebojnih koncesij. Trdil je, da so razgovori potekali «bolje, kakor so predvidevali«. Kar se tiče začetka pogajanj s Sovjetsko zvezo, je Strauss izjavil, da je vse odvisno od sporazuma med štirimi velesilami. Zahodnonemški zunanji minister Schroeder je govoril v krožku za tisk names*o Adenauerja. Izjavil je, da se ZDA strinjajo s tezo Bonna, da bi bilo «nevarno» odpovedati se sedanjim pravicam v Berlinu v korist novim sporazumom s SZ. To pa ne pomeni, da se Zahod ne sme pogajati s Sovjetsko zvezo glede Berlina. Pripomnil je tudi, da 'e Adenauer, ko je znova prevzel oblast, poudaril, da se nemška zunanja 'politika ne bo spremenila. V Londonu je Mac Millan včeraj izjavil, da ne izključuje možnosti sestanka na vrhu v zvezi z nemško mirovno pogodbo. Pripomnil pa je. da bi bilo treba najprej rešiti berlinsko vprašanje. s« ; tiziral celoten načrt in ga o-značil za »demagoškega in ne. koristnega« ter ponovno potrdil stališče svoje stranke, na podlagi katerega bi morali u-resničenje tega načrta zaupati deželi sami. Komisija poslanske zbornice je odobrila zakonski osnutek o cenzuri filmskih in gledaliških del v obliki, ki jo je že odobril senat, in zavrnila vse popravke, ki sta jih predlagala Ferri (PSI) in Barzini (PLI). A. P. Kongo (Nadaljevanje s 1. strani) Italiji (Nadaljevanje s 1. strani) V zvezi s krvavimi dogodki v taborišču za begunce blizu Elisabethvilla. so švedski vojaki, ki stražijo v taborišču, nadaljevali iskanje trupei. Prvotno poročilo je poudarjalo, da je med spopadom pri nekem vodnjaku bilo ubitih 11 ljudi, nad 30 pa hudo ranjenih. Do sedaj pa so našli drugih 18 trupel, tako da je število mrtvih uradno narnst-lo na 29. Predstavnik plemena Baluba je izjavil, da pogrešajo še drugih 25 oseb, ki so verjetno mrtve.. Predstavniki OZN menijo, da število mrtvih presega 50. Spopad je bil plemenskega značaja. V Leopoldvillu so mnenja, da v nekaterih krogih preveč napihujejo dogodke v Albertvillu, ker hočejo diskreditirat: vojsko, ki je prišla iz Stanley-villa v Severno Katango. Nekateri funkcionarji osrednje kongoške vlade pravijo, da izjave predstavnikov OZN glede tega niso objektivne. Glede položaja v Kongu so zanimive tudi izjave, ki jih je v Rimu podal predsednik kongoške socialistične stranke Paul Fvamba. Med drugim je omenil spletke, ki težijo za tem, da bi diskreditirali kungoško vojsko in Gizengo za radi umora 13 italijanskih letalcev. Pripomnil je, da bo tudi Combe skušal izkoristiti ta dogodek in prav tako tudi vsi tisti v OZN in v leopold-villski vladi, ki hočejo za vsako ceno doseči kompromis s Combejem, namesto da bi začeli odločno borbo za konec odcepitve. Dalje je socialistični vpdit°lj izjavil, da, če bo prišlo do dokončnega razdora med Adulo in Gizengo, bo to pomendo, da je Adula prekršil sporazum o enotnosti z Gizengo. Poudaril je, da Gizenga ni prišel v Leopoldville, da bi postal pod-predsednik kakršne koli vlade, temveč da doseže enotnost vsega kongoškega prebivalstva. Ta enotnost pa pomeni neizprosno borbo proti Com-beju in vsem odpadnikom ter agentom kolonializma. Med drugim je socialistični voditelj izjavil, da so do sedaj edino čete, ki so pod poveljstvom Lundule, dosegle vi-den uspeh, s tem da so skupno s silami stranke Balubakat likvidirale Combejevo oblas’ v Albertvillu. Zatem je Fvamba izjavil, da v Leopoldvillu vlada korupcija. Američani, Angleži, Francozi in celo še vedno Belgijci dajejo uradne «nasvete» številnim državnikom in hkrati dobavljajo Combeju reakcijska letala, ki jih je kongoška vlada zaman zahtevala že od prvih dni svoje neodvisnosti. Dalje oborožujejo specialiste za gverilsko vojno v Rodeziji in v Južni Afriki. V takih pogojih vodijo Gizenga in vsi lumumbisti borbo v vladi, med množicami in med vojaštvom, da se doseže enoten nastop proti Combeju in kolonialistom. Fvamba je poudaril, da ne bodo dovolili, da bi Gizenga Kmetijski delavci in spolovinarji zahtevajo agrarno reformo mmm m V Bologni j« bila predvčerajšnjim velika manifestacija kmetijskih delavcev in spolovinarjev za dosego agrarne reforme. Manifestanti so nosili napise: ((Lastniki zemlje naj bodo tisti, ki jo obdelujejo«, »Zemljo Javnih ustanov tistemu, ki jo obdeluje«, »Odločno naj se izvedejo sklepi vsedržavne agrarne konference«, »Kmečki delavci zahtevamo moderne agrarne delovne pogodbe«. Policija je blokirala ceste z jeepi, vendar pa ni mogla preprečiti ogromne manifestacije desettisočev kmetijskih delavcev, ki jim je govoril Iginio Cocchi. — Za jutri so kovinarji pristaši FIOM (CGIL) proglasili dveurno stavko v kombinatu »Ansaldo«. Kovinarji zahtevajo dopolnilno delovno pogodbo in protestirajo proti zmanjšanju obsega kombinata. — Medsindikalni odbor prosvetnih delavcev pa je sklenil z današnjim dnem stavko prekiniti, ker bo obnovil pogajanja. Stavka se je začela včeraj zjutraj z namenom, da bi se nadaljevala štiri dni Dva nemška vohuna pred sodiščem ZSSR Brani ju isti odvetnik, ki je branil vohunskega pilota letala «U-2» MOSKVA, 22. — Danes sta prišla pred vojaško sodišče v Moskvi nemška študenta 27-letni Walter Naumann in 22-letni Peter Sonntag pod' obtožbo vohunstva za ameriško obveščevalno službo. Oba obtoženca sta priznala krivdo. Procesu, ki se bo verjetno zaključil jutri, prisostvujejo trije diplomati za-hodnonemškega poslaništva v Moskvi in okrog' 60 inozemskih novinarjev ter še okrog 200 opazovalčev, ki so dobili pošebria vabila. Občinstvu prisotnost na procesu ni bila dovoljena’. ' Sodišče sestavljajo trije' sbdniki in predsednik je že v začetku 'sporočil, da se 'bo! -delno odvijal proces za zaprtimi Vrati. Naumann in Sonntag sta prišla v-Sovjetsko zvezo lani v jeseni kbt turista in sta nameravala z avtomobilom pre- »HiiiitiliiliililllmilliMiiliiilililniiiliiiiitililiiiliiiiHiiiiiMlliHiiniimininiHillliitMiliNmitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiinimiiiliiiiMiHmmiiiimimiiiitiiiuiMimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiii Tretji dan sodne razprave proti morilki 13 oseb Ostra bitka med Dobra gospa iz Lou Predvčerajšnjim je doživela živčni zlom in včeraj je bila zaradi tega še vedno izmučena in bleda - Prof. Truhaut: «!Xesmisel je govoriti o bitki izvedencev, ker gre samo za primerjavo metod in idej» bi se pridružil povsem avtonomno PSI s formulo neposredne ali posredne podpore«. Na vprašanje, ali bo kongres , , . H končal tako žalostno kakor razpravljal o avtonomij: nasproti cerkveni hierarhiji, je Moro dejal, da KD ni katoliška stranka v smislu, da bi bila politični izraz cerkvene hierarhije, ampak da je stranka katoličanov, ki se politično udejstvujejo; izrazil je ipiepričanje, da bo kongres potrdil avtonomijo stranke. Na vprašanje, kako je moč vsklSditi nevtralizem PSI z atlantizmom ostalih strank levega centra, je Moro dejal, da atltntizem ni bil zanje nikoli in da ne bo nikoli »neka oblika neodgovornega ekstremizma«; po drugi plati pa tudi PSI zatrjuje, da «njegov ideološki nevtralizem ne preprečuje konkretnega sodelovanja, dejanskih sporazumov o tem ali onem zunanjepolitičnem vprašanju. Vprašanje je — in to vprašanje se bo postavilo jutri — ali je moč, izhajajoč iz ideološkega nevtra-lizma, oblikovati neko konkretno politiko atlantske solidarnosti, ki jo vse ostale stranke smatrajo za bistveno in za črto ločnico italijanske notranje politike« Na vprašanje, če izključuje možnost vlade desnega centra po novih političnih volitvah, je Moro dejal, da je glede te-mnenje KD skoro soglasna vprašanje, če izključuje s tem tudi vlado KD--PLI, je dejal, da PLI ne razpolaga z zadostno močjo, da bi mogel predstavljati alternativo. V poslanski zbornici so na daljevali razpravo o gradbe nih zemljiščih, v senatu pa so zaključili razpravo o 15-letnem načrtu za gospodarski razvoj Sardinije. Poročevalec manjšine Spano (KPI) je kri- ga no; Lumumba. Dejal je, da jih je ta smrt mnogo naučila. Toda mnogo so se naučili tudi parlamentarci, med katerimi je ogromna večina lumumbistov, in tudi vojaki. Toda tudi morilci in njihovi pomagači si ne bodo več upali nekaj takega. Zatem je Fvamba omenil akcijo za združitev vseh lu-mumbističnih strank v Kongu, ki so: stranka afriške solidarnosti, ki jo vodi Gizenga socialistična stranka ter kon-goško narodno gibanje. Izjavil je tudi, da je kon-goško ljudstvo razočarano nad ravnanjem OZN, ki je brez bojev popustila Combeju. Akcijo OZN v Kongu ovirajo kolonialisti, ki strašijo s komunizmom. To se ponavlja vsa-kikrat’, ko se postavlja zahteva borbe proti belgijskim, francoskim in angleškim interesom v Katangi. BORDEAUX, 22. — Tretja sodna * zprava proti Marie Be\ard, ki je obtožena, da je zastrupila 13 oseb, se je tudi danes nadaljevala. Danes se je začela tako imenovana • znanstvena faza. procesa: sodna dvorana se je spremenila v nekako univerzitetno dvorano, kjer se razpravlja o kemiji, fiziki, dinamiki tal itd. Poročevalci s procesa poudarjajo, da je obramba zelo u-spešna, ker je nabrala več dokazov v prid obtoženke. Obtoženka Marie Besnard pa je bila tudi danes skrajno izmučena in bleda kot zemlja. «Dobra gospa iz Lou-duna« je namreč včeraj med razpravo doživela nekak živčni zlom in posledice so se ji še poznale na bbrazu. Kljub temu pa je 'zelo pazljivo spremljala bitko med svojimi branilci in tožilcem, ko je pričal 78-letni prof. Maurice Le-moig g, član agrarnega inštituta in predsednik nacionalnega odbora za agrarne raziskave, ki je eden izmed »su-perizveden.cev«, ki jih je sodišče poklicalo za priče. Drugi izvedenec — za strupe toksikolog dr. Griffon iz Pariza, je precej prepričljivo izjavil med drugim, da se je nekoč zgodil primer, ko so v preiskav; «mislili, da gre za dve piščali (kost), pozneje pa se je izkazalo, da je šlo za eno rebro in za piščal«. Prof. Le-moigne je poudaril, da gre za • proces izvedencev« in dejal, da »odvetniki ne branijo Marie Besnard, temveč obtožujejo znanstvenike, na katere se je sodišče obrnilo za pomoč«. Tretji «superizvedenec» je prof. Truhaut. Dejal je, da je nesmisel govoriti o »bitki izvedencev«, kajti med njimi ne more biti nobene bitke, temveč samo primerjava metod in idej. «Ne more biti izvedencev obrambe ne izvedencev obtožbe, kajti obstajajo samo izvedenci resnice«, je vkliknil prof. Truhaut. «»-------- sko ter policijo za nudenje pomoči prebivalstvu. Najbolj so prizadeta področja ob Be-nadiru in spodnjem toku’Gju-be. Zdi se, da je izgubilo življenje tudi. mnogo' ljudi.. Ministrski predsednik je sklical sestanek šefov diplomatskih misij, katerim je ob-' razložil položaj Pozivom na pomoč se je že odzvala Velika Britanija, ki je dala somalski vladi na razpolago dve transportni letali, ameriško zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da je na prošnjo ministrskega predsednika Somalije ameriška vlada že sprejela vse ukrepe za vzpostavitev letalskega mostu za prevoz zdravil iz Evrope v Mogadiscio, kamor je' že prispela prva 'pošiljka zdravil. S posebnimi ameriškimi letali je prispelo v Mogadiscio tudi šest "bolničarjev, izurjenih nalašč za nudenje pomoči v primeri prirodnih nezgod. Ameriški predstavnik je tudi sporočil, da je že na poti v somalsko prestolnico 3580 ton živil. ■ mi Tako Je izgledala obtožena Marie Besnard po živčnem zlomu ria predvčerajšnji razpravi najbolj senzacionalnega povojnega procesa v Franciji Destalinizacija po vsem svetu Raketa «Titan» uspešno izstreljena CANE CANAVEKAL, 22. Osebje ameriških «Air Force« je z uspehom izstrelilo na Capo Canaveralu medcelinsko balistično raketo «Titan». Raketa je preletela razdaljo o-krog 8000 km in padla v morje na predvideni točki. To ie bila prva izstrelitev, ki jo je pripravilo in izvršilo izključno vojaško osebje. S strelišča Point Mugu v Kaliforniji pa so izstrelili protiraketno raketo »Nike Zeus« Pri tem sta bili preizkušeni samo prvi dve stopnji rakete, ki sta delovali brezhibno. Velike poplave v Somaliji VSE KAZE, DA JE IZGUBILO ŽIVLJENJE MNOGO LJUDI Maurice Thorez o Stalinu Tudi Gottwald premeščen potovati evropski del Sovjetske zveze od severne meje do Črnega morja skozi Leningrad in Moskvo. Po obtožnici sta bila aretirana zato, ker sta skušala zbirati podatke vojaškega značaja. V obtožnici je tudi rečeno, da so v trenutku aretacije našli pri njiju vohunsko gradivo. Naumann in Sonntag bosta skoraj gotovo obsojena na več let zapora kot se je to zgodilo oktobra z dvema nizozemskima turistoma, ki sta bila prav tako aretirana in sojena zaradi vohunstva v korist NATO in obsojena vsak na trinajst let zapora. Naumann in Sonntag sta bila obtožena na podlagi člena 2 zakona o zločinih proti državi. Ta člen predvideva smrtno kazen ali pa zaporno kazen od 7. do 15 let. Obtožnica zatrjuje, da sta bila študenta »agenta ameriške obveščevalne službe in da sta se posluževala turizma v okviru splošne aktivnosti a-meriškega vohunstva«. Še pO’ sebej navaja obtožnica, da sta Naumann in Sonntag obiskovala posebne tečaje v Frankfurtu pod vodstvom ameriških inštruktorjev. Med svojim potovanjem po SZ sta — tako zatrjuje obtožnica — obtoženca fotografirala radarske naprave, letališča, daljnovode visoke napetosti in druge vojaške objekte. Obtožnici so priloženi filmi, zapiski, številke in drugo gradivo, ki dokazuje krivdo obtožencev. Vsi ti predmeti so bili najdeni pri njiju v trenutku aretacije 27. septembra v obmejnem mestecu CeTmotki. Naumann in Sonntag sta priznala »popolno krivdo«. Branita ju dva sovjetska advokata, med katerima je tudi Mihail Grinev, ki je že branil Francisa Garyja Po-wersa, pilota ameriškega letala «U-2», ki je bilo sestreljeno 1. maja 1960 v bližini Sverdlovska. «»-------- Rockefeller še vedno išče svojega izgubljenega sina HOLANDIJA (Holandska Nova Gvineja), 22. — Guverner države New York Nelson Rockefeller je z najetim letalom »Dakota«, prispel danes dopoldne v Holandijo, pc fcoder je nadaljeval pot z letalom proti Meraukeju v Južni Novi Gvineji. Pred tem je guverner države New York pristal na otoku Biak, kamor je prispel iz Wake z reakcijskim letalom. Nelson Rockefeller hoče biti namreč osebno prisoten pri iskanju sina V Pragi so odstranili 17 m visok Stalinov spomenik Opozicija proti Ulbrichtu? MOGADISCIO, 22. — Zaradi velikih nalivov je prišlo v Somaliji do strahovitih poplav, ki sta jih povzročili na-rastli reki Gjuba in šebeli. Po prvih podatkih naj bi voda zalila 90.000 km’ in odplavila cele vasi, druge pa izolirala. Poplave so tudi uničile ves pridelek, tako da grozi lakota okrog 600.000 osebam. Somalska republika je včeraj izdala nujen poziv za pomoč iz inozemstva, da bi lahko bila kos opustošenju in nevarnosti lakote ter kužnih bolezni, ki so že začele razsajati. V nekaterih krajih je namreč prišlo do epidemij malarije, griže in pljučnih infekcij. Ministrski predsednik Abdul Rašid šermake je včeraj izjavil na tiskovni konferenci, da je bil uničen skoraj ves somalski prehrambeni pridelek in da bo treba dobiti živila za okrog 600 tisoč oseb, ki MAURICE THOREZ KLEMENT GOTTWALD PARIZ, 22. — Francoski ko- I enemu samemu človeku šo-munistični voditelj Maurice j vjetske uspehe tako glede gra- bi moralo zadoščati do prihodnje žetve. »Po prvih vesteh — je dejal ministrski predsednik — je obseg opustošenja takšen, da daleč presega zaloge in da je nujna pomoč od zunaj bodisi v obliki živeža, oblek in zdravil«. Somalska vlada proučuje možnost, da bi proglasila izjemno stanje na prizadetih področjih in mobilizirala voj- Thorez, ki že nekaj let velja za trdega stalinista, je izjavil, da »nič ne more opravičevati metode Stalina kot voditelja stranke in sovjetske vlade«. , Generalni tajnik KP Francije Thorez je podal to kritiko Stalina med govorom na partijskem zasedanju preteklo nedeljo, medtem ko je bil govor sam objavljen šele šedaj. Thorez je med drugim dejal: »Ce pomislimo na velike zasluge, ki si jih je pridobil Stalin in zaradi katerih ga bomo še naprej častili, smo globoko prizadeti. Globoko smo zagrenjeni že samo ob misli, da se je predal takim metodam ne samo s tem, da je spodbujal kult osebnosti, temveč tudi kršil partijsko, in državno disciplino, kar vodi ne samo k napakam in krivdi, temveč na žalost tudi v zločine«. Thorez je nato nadaljeval: »Ni bilo pravično pripisovati ditve socializma kot zmage nad Hitlerjem. Ni bilo mogoče molčati spričo gorostas-nih kršitev socialistične zakonodaje in notranje partijske demokracije, izkoriščanja o-blasti in nedopustnega zatiranja, katerega žrtev so bili številni nedolžni, vključno z voditelji, zvestimi partiji -in državi. V trinajstih letih od 1939 do 1952 ni bilo nobenega kongresa KP SZ in niti sestankov centralnega komiteja, Praktično sploh ni bilo več politbiroja in kolektivnega vodstva. Odločitve je sprejemal en sam človek ali največ nekaj ljudi. Politiko partije in države je na ta način vodila ozka skupina mimo nadzorstva partije in države. To ni bila več diktatura proletariata in nič ne mote opravičiti metod, ki so povzročile toliko zla sovjetskemu ljudstvu«. Po destalinizaeiji, ki je zajela tudi Češkoslovaško in ki je ,za sedaj dosegla vrhunec v odstranitvi 17 metrov Visokega Stalinovega kipa v mestnem središču ter premestitvi Gottvvaldovega trupla iz mavzoleja na pokopališče, prihajajo sedaj vesti tudi o čistkah v okviru komunistične partije Vzhodne Nemčije. Ravnatelj za informacije za-hodnonemške socialdemokratske stranke Stephan Thomas je včeraj med tiskovno konferenco izjavil, da obstaja v Vzhodni Nemčiji močna opozicija proti Walterju Ulbrichtu, ki izvira že iz neredov v vzliodnem Berlinu junija 1953, Tq -opozicijo naj bi vodil ravnatelj varnostne službe in prijatelj pokojnega Be-rije; Zaisser. Ostali Ulbrich-tovi nasprotniki naj bi po izjavah sotialdemokratskega glasnica bili bivši, direktor partijskega glasila »Neues Deu-tschland« Hernstadt ter stari komunisti Jendretzki, Ackermanne hi Schmidt. «Trapist» v Bosni BANJALUKA, 22. — V Novi Topoli pr; Banjaluki, v nekdanjem Samostanu Trapist jv. se bo ponovno pričela proizvodnja originalnega sira trapista, ki je prenehala konec druge sv^tpvne vojne. Mestna mlekarna v Banjaluki je namreč dosegla sporazum » tra pisti, ki živijo v samostanu, da se s pomočjo trapistov iz Francije proizvodnja svetovnega sifa obnovi. Dva meniha sta že prispela iz Francije, tako da je trenutno pet trapistov zaposlenih za proizvodnjo po receptu, ki ga tripisti drže v tajnosti. Po sporazumu bodo trapisti dolžni izdelovati sir iste kvalitete kot ja h i pred vojno. Računa se, da se bodo prve pošiljke tranrstov P.o.javilg v, prodaji y začetku decembra. Michaela, ki se je izgubil v nedeljo dopoldne na morju. O mladel Rockefellerju ni nobene pozitivne novice. Kljub temu pa je Rockefellerjev tiskovni ataše poudaril, da ima Rockefeller veliko zaupanje v napore, ki jih izvajajo nizozemske in avstralske oblasti, da bi odkrile kakšno sled za izginulim sinom. Pri iskanju sodelujejo tako enote nizozemske mornarice kot letalstva, prav tako pa tudi protestantski in katoliški misijonarji, ki živijo na obali Nove Gvineje in katerim pri tem pomagajo domačini. Podguverner Nove Gvineje Bondermaker, ki šam dobro pozna področje, na katerem naj bi se izgubil mladi Rockefeller, če bi mu uspelo doseči kopno, potem ko je zapustil svojo ladjico, je izjavil, da je težko verjeti, da bi kak človek mogel preživeti več kot nekaj dni na tem področju, na katerem mrgoli krokodilov in strupenih kač. Pod-guverner Bondermaker je izjavil, da bi bil čudež, če bi Michaela Rockefellerja še našli živega sredi razsežnega močvirja, ki sega od obale pa do prvih naselbin v notranjosti. Ameriški kozmonavt okrog Zemlje šele prihodnje leto? 22. pri LANGLEY (Virginija), — Na letalskem oporišču Langleyu je glasnik NASA včeraj zvečer izjavil, da ZDA še vedno računajo s tem, da bodo poslale ameriškega kozmonavta še letos na krožno pot okrog Zemlje, da pa bo zaradi zamud poskus izveden verjetno šele v začetku leta 1962. Izjavil je, da si bo NA SA prizadevala držati se predvidenega programa, ki predvideva za konec novembra izstrelitev satelita s šimpanzom na krožno pot okrog Zemlje in njegov povratek na Zemljo, nato izstrelitev satelita s človekom in njegov povratek na Zgmljo po dveh opravljenih krogih okrog Zemlje. Glasnik pa je dodal, da je neuspel poskus izstrelitve šimpanza v vesolje v začetku tega meseca zakasnil splošen program, ki ga je določila NASA, zaradi česar je zelo verjetno, da do izstrelitve prvega ameriškega kozmonavta ne bo, prišlo prej kot prihodnje leto. Kaj pa v Italiji? Svet, za prosvetna vprašanja narodni« manjšin v FLBJ Prav bi bilo, če bi se podoben svet us tudi za vse tri narodne manjšine v Italiji Beograd, 22. — (Tanjug) — Zrezni izvršni svet je izdal odlok o imenovanju novega Sveta za prosvetna vprašanja narodnih manjšin, strokovnega organa sekretariata zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo, ki bo obravnaval šolske in druge važne probleme narodnih manjšin na torišču kulture in na podlagi proučevanja dajal pristojnim zveznim organom in republikam priporočila. Za novega predsednika Sveta je imenovan član izvršnega sveta AKMO Kolj široka, ugledni predstavnik šiptarske manjšine v FLRJ in zvezni ljudski poslanec, za sekretarja pa svetnik v sekretariatu zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo Janoš Gabor, pripadnik madžarske manjšine v FLRJ. Svet za prosvetna vprašanja narodnih manjšin je doslej prispeval k ureditvi treh osnovnih vprašanj. Predvsem so bila z republiškimi zakoni o organizaciji šol narodnih manjšin postavljena njihova osnovna načela. Z zveznim dokumentom o načelnih osnovah dodatnih učnih načrtov in programov so bili položeni temelji programske politike v teh šolah, v sodelovanju z državnim sekretariatom za finance pa so bila izdana navodila za finansiranje raznih kultumo-pro-svetnih dejavnosti narodnih manjšin, zlasti kadar gre za izdajanje učbenikov in druge šolske literature ter strokovnih časopisov in revij. Sedanja dejavnost sveta je usmerjena pretežno na spremljanje izpolnjevanja omenjenih zakonov in navodil, čedalje bolj pa tudi na strokovna vprašanja, predvsem s področja šolstva, ki je najbolj množična osnova za uresničevanje splošnih načel o pravicah narodnih manjšin. Prav na področju osnovne izobrazbe so bili storjeni v minulem obdobju veliki napori,'katerih sadovi so prispevali k popolni e-nakopravnosti narodnih manjšin z drugimi jugoslovanskimi narodi. Kako pa je v [tal^o0, mo enkrat se 7f 2“ - da je predsednik sprejel - če upo samo slovensko s»»r v Italiji - Pr?ds;aL Si slovenske manjšine ^ takrat je bil njeQ0V ^ vor negativen, čes ^ čajte se na vladnega misarja v Trstu- v y ~ - - . hoditi' pa nimate po kaj t Za narodne moM™ j(J. Jugoslaviji pa len svet pri niint za prosveto, ki reki ji) načelna vprašanja, ^ podobni organi v znih republikah SK mjit jo v delo. Devetnai* fi. sko komisijo za J rolce je bila vlada v na ustanoviti šele V $ ko je prišlo do ■a & nih atentatov in. r vsega je ta komisij -j da je od 19 član° ^ sedem pripadnikov ^ „. ške manjšine. pa_ n i $ stanovila podoben „„ odbor ali komisiJ0^^g UUUUf Lili A/L/** svetna in druga vP 0 vseh treh manjšin ^ ji, pa v vladi ^ Lfi «s republike nikomur ^ pamet ne pade, in ■- « temu se hvali, da ^ bolj demokratične “ , od italijanske repu j0it il ILULIJUI Morda bi bito prav, če bi sprožil novi 0?”^ vladni komisar v 1 govorno s v avtonomnih svojimi^ Alto-Adi9et ti-J’Ansta>, «Trentino ----- ™- «La Valle d’Aosta>, ^ vsem pa dogovoru ^ da s prefektoma ,in p in Vidmu, na terih živi na des°M # pripadnikov slovenj^ rodne skupnosti. . ,■ komis1' 0/ da bi taka niš’ svet za narodne v Italiji lahko ze 4 no primerjal PT“ krivice, ki so Jlfl .■ # tri manjšine in, el vladi svetoval P°' , kr epe, ki bi mo ^ predvsem v sklad U, ki jih je la z vstopom v ^ se' pričani smo, da ta način odpravilo * fi nepotrebnih Tako rešujejo v socialistični Jugoslaviji sami predstavniki narodnih manjšin svoja prosvetna vprašanja. slabe krvi, saj W stila mnogokrat P nostavna vprašanj&.fai$ danes rešujejo J10, fi & SPLZFSS&i učeni, namesto^ da ^ ji-' delovanju s Pr ucem, namea™ - . da dala pril°zn°t ’ti 5 (i rešuje v prvi manjšin samih■ IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|llllin,ll,il>l> IH'"" Itniifji* ^ giedalibca m MBRJ wmm II) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH I — cjlfi,'il'fi ^ hlihnUdt^ INCIDENTI NA PREMIERI PASOLINIJEVEGA »BERAČA« RIM, 22. — Na premieri filma «Berač» (Accattone) mladega naprednega pisatelja Pier Paola Pasolinija v nekem rim skem kinematografu je prišlo do fašističnih izgredov. Okrog 30 mladih fašistov je metalo steklenice s črnilom na platno, toda gledalci so fašiste nagnali, policisti pa so priprli 8 oseb. Predvajanje filma je bilo prekinjeno samo nekaj minut. Fašisti so nato metali letake pred vhodom z napisi: »Subverzivna in necivilizirana propaganda«, ((Demagogija in lažna socialnost«. Na letakih je bil podpis: ((Nacionalno vodstvo nacionalnih mladinskih formacij nove Evrope». PREPOVEDANE SO TUDI ZASEBNE PREDSTAVE RIM, 22. — Vlada je poslala prefektom okrožnico v zvezi z zasebnim predvajanjem filmov za povabljene goste. O-krožnica poudarja, da predvajanje filmov brez predpisanega dovoljenja za javnost ni dovoljeno na podlagi določb kazenskega zakona, in sicer ne glede na določila zakona o javni varnosti, ki prav tuko predpisuje dovoljenje. V o-krožnici je nato rečeno, da morajo prefekti poskrbeti za preventivne ukrepe, da bi na ta način preprečili kršenje omenjenih določil. . je r t za kritiko, ®,?«• za tisto okolja, c;cef mogla prepričati. # o d 1,0-nrlnr « biStVU ^ mogla prepričati. vendar v TO z' vendar v v p je trčila ob z'd- je trčila oo • ok*9** zgrajen iz tlSte9.treg«1 / mu je svoj cas prt"j? kar s svojo k0 ji V kar s svojo kou - lZ r Pa je zgrajen 0poA* kanj, zavisti, * de>- m notranje nes\,Aa1ja, Nato pisec V°u sestava vsakoletne1) ^ j arja ljubljanske ^ J zapletena zadev , p (l* ’* rbfV, je domače dra je domače draa « #(i' še posebej podari^ J .liško vodstvo rt,o, .pl* .lisko vodstvo ' rtlo, 5-jt* svoj repertoar ..»tt1 no in VoVoln°m ept> nit11' , t A-rU.lVV** . kostne & i tjanja m sp*'— n stim umetnostne ,, apr ale .. i.škf, »tim ume- ,eiav-Msi' „ nasprotno , stvo zahti va 0 ( gledališkega s s t« v ..rS" gledališkega g(l ■ t drugem dela ’ J(l'rS tem uvrsti ah pi,K. Pertoar.i, „i r jtik , Se prej P« ’:h « ,i« d„ je vrecej%ar:ev‘ t ^ ki so jim Tor * .i zije resni'no - * z,je resni'no jf. ,J d". )* aV' urepkih V vaznih m K „ir»’ z veseljem h* lg voljstvom ale' .p „ VOJNA lN * - ,e »KA v ponedeljek ODMEV NA KRITIKO JOSIPA VIDMARJA LJUBLJANA, 22. — Na negativno kritiko Josipa Vidmarja premiere najnovejšega dela Igorja Torkarja v ljubljanski Drami se je oglasil Dušan Pirjevec v ljubljanskem «Delu». Pirjevec pravi med drugim, da «neuspeh» Vidmarjeve kritike eni polom grebškem nam < , šču premiera J miru slavnsergeia *V skladatelja Je pil ,■ va. To je Pr i ,r pere v P" ’ opera j i še ni bila <%vj »fjf# * i drugje kot « loreft m v Sofiji in • ie ■ I6 ip.n s IZDAJA ZA STOLETNICO ITALIJE Pripombe k publikaciji Valussi: Friuli e Venezia Giulia £ knjiga v zbirki «Regioni dltalia , Turin 1961, Založba UTET 2. S'cer pa je avtor pri tem Polnoma dosleden revan-' Ob vsaki priložnosti nam. c Ponavlja okostenelo ire-ntistično idejo o «prirodni J)' na Alpah in v Dalma-(n. pr. na str. 35.) Ka-r da bi sedaj ne potekala ^benih Julijcev, sicer še oliko vzhodneje od one, i in tel«- 116 Predvideval napredki Mazzini, ko je napisal ‘»ano oimo, če postavimo šestilo li Padovo iu začrtamo krog, začenja pri ustju Soče in i*I a pro*' severu skoro v U . s slovensko etnično Jo v Furlanski Sloveniji na raljske Alpe. Kot tene omenjeno je hotel z ,c ,:°m »Venezia Giulia« A-y«.1 Povezati staro rimsko citacijo z bolj svežo bene-pa° )^u^urno in politično eks-'Jo, iz česar izvirajo zgo-«■« pravice Italije za po. 'ki ozeme^i" vključenih v alp-Po' J0'5’ sPreiete v ostalem 8; S'eSitimnih) zakonitih tež-... italijanskega prebival-Va# (str. 5). čem sloni ta (degitim-Mv tezeni italijanskega presej stva,>> nam avtor podroo-itm ,ne razloz'- Vsekakor ie (;f aJ treba, da ponovimo ]ijaCe-ieve ugotovitve, da Ita-2 n'ma posla z rimskim; tavavami. ker bi bile sicer tke ° ta*50 legitinane ltalijan-I_0 asPiracije po — Londonu-tji !num’ Earizu-Lutetii, Du-„;JU-Vindoboni itd., itd.. Ptav Pa kat • 0 ne z beneškim, s Sane1101' n'ma nikake nepretr. razvojne črte. p, „a ne snuje to «legitimnost» ((pravico« do t|1 ■""•icoj Italijanov j, narodovanja Slovencev kot ‘tv, zdelo vsaj posredno iz !ovajan0 na raznih mestih. Ko ltlc°iu na pr' ° Jul‘iskem Pri' 'zvaja, da je tu ime-^'vstrija ((življenjske, go-arske in vojaške koristi p zato poskušala potlačiti 'lansko narodnostno H,, Vanje, kj navdihuje veči-lijjj ^rabivalstva...«, kar v ve-Hertirneri ne odgovarja resnič- »eč anju. Znana je nam-da t0 ,z^°dovinska okolnost ^ alijani le zahvaljujoč se 'Jskim reakcionarnim u-k, atn, imeli v vseh teh treh ti- deželah, Goriško-Gra* Sllski, Tržaški in Istri, pc, n° vso oblast v rokah do do*UIna Avstrije, kar pomeni tSj,Prehoda v Italijo. In to lijj^ianarno nadoblast so Ita-'zvajali z vso dosled- v lst° V sv°j° korist, na pr-tjjj r' celo z nasilno proti-11l'(t?i(M*?«(HnitMiMiiwii«iiwii>ttt(moumwniiiHimwiiniwmnntltiwiiiMiiHiiH(iiiiiuiiiiitiniiiiiini*t(Tuiii*iiim(iniiiinniinmmii»*(nTTiiiiinni(iiuiiiiiHiiiiiuiMinimiiiniwiiH*ii*wiiiumu(n(llnilltltllll,llllllllllllllllllll,ltlllllll>l celo posebno učiteljišče z namenom raznarodovanja in seveda silno goste mreže šol in vrtcev v isti namen. In to se vrši še danes, Po najnovejšem zakonu o slovenski šoli, ki je njim —- prepovedana. S tem je seveda ustvarjena popolna italijanska sredina, ki povsem prirodno dokončuje raznaroditev. Treba je še dodati, da je «tricoloristično» preganjanje zavednih Slovencev, ki je šlo celo do nekaznovanega umora, spremljalo do zadnjih let tudi nastopanje proti kaki skupini tržaških Slovencev, ki so prišli na turistični izlet — na grob Ivana Trinka, in ki bi s slovensko govorico ali celo petjem, seveda, motili ta slavljeni pri-rodni proces priličenja. — volilni *9Xient osrednj'. dunajski par- Nadiže in Tera, ne da bi zakon I prišli do nižine. Zanimiva slo-so Slovani mogli do-I vanska skupina je v dolini (•ke i>opravo vsaj kakšne ve- 1 Kez'(e- »edtem k° drugi Slo-travice. Prav tako ne drži težji ’ "Polozaj je postal še lija DPo letu 1882., ko je Ita-aPa'iS*a*a č!an'ca Trozveze, Kav,j1 z Avstrijo in Nemčijo.« *6?>iic °^rat'no: Italija, kot za-i* Avstrije, je mogla in Nd.186'*0 v večji meri no državno upravo ZORKO JELINČIČ (Nadaljevanje sledi) KAJ VSE NI POTREBNO ZA NOVO VRSTO PARFUMA V steklenički boljše dišave je včasih že pravo bogastvo Kaj pravi anatomija o «zapeljivosti» dišav - Pri ustvarjanju novih dišav je glavni činitelj nos - Vsaka oseba ima tudi glede tega svojo značilnost Ali je možno, da parfum, da dišava pripomore k temu, da bi se neki moški zaljubil v neko žensko? Kleopatra je menila, da je to možno in zato je sprejeja Antonia na jahti, ki je bila tako odišavljena, da so množice ob obali spremljale njeno jahto kot omamljene. Toda tudi anatomija pravi, da je tp možno, da je Kleopatra imala prav. Po znanstvenih ugotovitvah dišave stimulativno vplivajo na delovanje možganov, živčnega sistema, na hitrejše delovanje srca in krvotoka in na — intenzivnejše izločanje hormonov. Ko kaka industrija izdela hovo dišavo, skuša prepričati morebitne kliente, predvsem ženske, da bodo pri moških imele več uspeha, če se bodo Odišavile z njihovim novim produktom. Statistika dokazuje, da podjetja v tem uspevajo. V ZDA so na pr. lani državljani — predvsem državljanke — da 140 milijonov dolarjev (85 milijard lir) za dišave, kar je za 36 milijonov dolarjev več kot pred dvema letoma. iPrla 4 . - , . '>ar„j ze itak po reakcio- 8itanavstr'isk' ustavi privi- Položaj Italijanov v Kato ’vt0r- Presenečajo naslednje *tij j v.e trditve: «Toliko sto-?Pstii Ujega gospostva je za-?'iub° ne'zogibne sledove 'l«lij. ^Pspodujočemu vplivu Salo ,e kulture. Tako je Ph ‘Mo i loj, • 1318' vprašanje na-qie, k- manišm Julijske Bene-'Mi * se je še poslabšalo za-• !Vetovn6UgodneSa izida druge ri '*bije e. vojne. Narodnostne j Movenske etnične sku-lil 'š v' prevladuioče na Krasu )• Paiveči0^ranji (stri, so dosegle -< Nm , zadovoljitev na mi-i; »k ‘ Četrtek. 23. novembra 10KI Jfer ; k°nferenci v k’ a določena politič- Drv „ *clj> vidi Parizu, »lj. vidik'l na etnični podlagi, ,.'l) ». .d’ Popolnoma neugod- ja Itali . «1^ -njo, ki naj bi pusti-t^atOH ?lanjše možno število V., Ulloglotti) elemen-XVtl 80 bile zanemarjene ^taii ®0spodarske zahteve t() ne-» (str. 7). ?°8oetVovPrer°da narodnostnega .*tov Ania Slovencev in Hr- V V Ob j iuv'““V m i**- u' kvn demokratski poživi- li i« (t( ,______ H ^ Sen,ega.življenja, kajti iz C Parna ,il0 rodilo «vpraša-.»J jDo, o dnih manjšin«. Tu vi-li\ ?*il, a i° je avtor sam za-(k!*1'eg'iVestno> ali zaradi za-I “* t a Potvarjanja italijan- h in • . var. J'l(tiv V’P*stične javnosti m gje sl1 tisočletne zgodo-hkl°rii,°^anov v Julijskem tn^ii. v m v Furlanski Sloja v ajpak sj moramo s Šapi2Vez' zastaviti jasno zakaj avtor, ki je Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 1145: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Z glasbenih festivalov; 17.00: Orkester Armando Sciascia; 17.25: Sem in tja Po lahki glasbi; 18 00: Radijska univerza: ((Težnost Zemlje«; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Čelistka Simone Pierrat in pianistka Francoise Pierrat; 19.00: Sirimo obzorja; «Od parne lokomotive do električnega vlaka«; 19.30: Pevci, kitare in ritmi; 20.00: Šport; 20.30: Znani dirigent: Andree Cluytens; V odmoru: ((Slovenska kultur- Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska šola; nato nadaljevanje Omnibusa; 12.20; Glasbeni album; 13.30: Babičin juke-box; 15.15: Sličice iz Francije; 15.30: Tečaj francoščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Četrtkova zgodba; 16.45: Svevov avtoportret; 17.20: Glasbeno življenje v Ameriki; 17.40: zanimivosti od vsepovsod; 18.00: Knjige v izložbi; 18.30; Enotni razred; 19.00: Kmetijska oddaja; 19.30: Obe plati zvona; 20.00: Glasbe.'* album; 21.00: Gounodova opera «Filemone e Bauci«; no-politična in slovstvena zgo- 23.00: Art Tatum pri klavirju, dovun.a Ivana Prijatelja«, ocena Martin Jevnikar; Po koncertu ((Bertold Brecht in njegov Svejk v drugi svetovni vojni«; nato Romantične melodije. Trst 12.25: Tre.ja stran; 14.20: Kot juke-box; 15.00: Odprta knjiga; 15.15: Pianista Russo II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Revijski program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci: 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.40; Miniaturni koncert; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Koncert operne glasbe; 19.00: Filmske novosti; 20.30: John Wyndham: in Safred; 15.30: Italijanski ar- «Kraken se je prebudil«; 22.00: Večerna glasba; 22.15: Zani- mivosti. hiv redkih skladb. Koper 6.15; Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Izbrane strani iz oper; 12.00: Glasba po željah; 12.37: Notranje-politični pre- gled; 12.50: Glasba po željah (11. del); 13.40: Orkester Nelson Riddle; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Melodije za pri-jetho popoldne; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Slovenske narodne; 16.00: Radijska igra; 17.00: Solisti in zbori; 17.40: Čilska narodna pesem; 18.00: Prenos RL; 19.00: Ritmi s svvingingi; 19.30: Prenos RL; 22.15: Joe Suilivan pri klavirju; 22.35: Pesmi v ritmu; 23.00: Prenos RL. III. program 17.00: Mozartove komorne skladbe; 18 00: Portret Fausta Nirolinija; 18.30: Na progra- mu Bohuslav Martinu; 19.00: Problem mest; 19.15; Ekonomska vprašanja zedinjenja Italije; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21 30: Alfieri v London-nu; 22.05: Bachovi sinovi — skladatelji; 22 50: Prejeli smo; 23.05: Mala pesniška antolo- gija; 23.20: Sibelius. Slovenija 8 05' «Kaj veseli bi ne peli..«; 8.55: Radijska šola; 9.25: Po vašem okusu; 10.15: Orkestra Zacharias in Conniff; 10.40: Pet minut za novo pe- smico; 11.00; Joseph Haydn: Trio v fis-nioki; 11.15: Ruski tečaj za začetnike; 11.30: Jugoslovanski pevci; 12.05: Si- moniti: 4 pesmi z našega morja; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Zvočna mavrica; 13.30: Stare francoske pesmi; 13.50: Vedri zvoki; 14.20: Schumann: Introdukcija in koncertni alle-gro; 15.20: Klavir v ritmu; 15.30; Turistična oddaja; 16.00: Oboa In violina; 16.30: Glasbene čestitke; 17.05: Vsak dan za vas; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Iz življenja in sanj; 18.45: Kulturna kronika; 19.05: Kolektivi za 29. november; 20.00: Domače pesmi In napevi; 20.45: Orkester David Rose; 21.00: Literarni večer; 21.40: Nekaj klavirskih preludijev; 22.15: Iz Massenetove «Manon»; 23.05: Plesna glasba. Ital. televiiiia 8.30: TV šola; 13.30; TV šola; 17.00: program za najmlajše; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30: .TV dnevnik; 18.45: Tvoja prihodnost; 19.1,5: Glasbeni variete; 19,40: Oddaja za izseljence; 20.00: Kmetijska oddaja; 20.30: TV dnevnik S športnimi vestmi; 21.15: Campa-nile sera; 22.30; Umetnost ih znanost; 22.50: Načrt holand- ske delte; 23 05: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.15: Emilio De Marehi: »Zakonca Spazzoletti«; 22.05: TV dnevnik; 22.25: Športne vesti in aktualnosti. Jug. televiiiia 10.00; TV v šoli; Srečanje pred kamero; Tipi hiš v Jugoslaviji; 18.00: Dobrodošli — program za otroke; 18 45: Kratek film; 19.00: Cas, ljudje in dogodki; 20.00: TV dnevnik; 20.15: Filmski pregled: 20.30: X — 100.000 — zabavno glasbena oddaja; 21.30: Koncert ansambla. Predvsem je treba koj dodati, da dišav porabijo več ženske kot moški .vendar pa s to le razliko, da ženske kupujejo po navadi bolj kolonj-sko vodo in cenejše dišave, medtem ko kupujejo moški skoraj izključno bolj drage dišave. Ponavljamo, to velja za povprečje, kar ne velja za določeno plast ljudi, ki se zadovoljijo s cenenimi vrstami dišav, ki bi jih mogli nazvati «stojnične dišave«. Zakaj kupujejo moški dišave, ženske pa raje blažje ko-lonjske vode? Verjetno gre za to, da ženske uporabljajo dišave bolj pogosto, moški pa redkeje, poleg tega ima dišava koncentrat trajnejši učinek, kolonjska voda pa ne. Dišava namreč vsebuje od 20 do 30 odst. dišavnega koncentrata, kolonjska voda pa je sestavljena v pretežni večini od alkohola in le kak majhen odstotek je v njej koncentrata. Kako pa pridemo do dišave in kolonjskih vod? Kot farmacija, tako ima tudi ta industrija svoje surovine predvsem v prirodi: v cvetju, koreninah, plodovih, smolah) travah in raznih drugih rastlinah. Vzporedno s temi rastlinskimi surovinami pa se v ta namen uporabljajo tudi dragocene snovi živalskega izvora, ki osnovi dajejo kompaktnost, trajnost in sposobnost, da se delj časa vpije v kožo ali tkanino. Med take elemente štejemo ambro (morska smola), ki se pridobiva iz kitovega želodca. Nadalje imamo posebno snov, ki jo dobivamo iz določenih žlez malajskega jelena, nadalje snov, ki jo dobivamo od afriške divje mačke, snov iz določene vrste kanadskega bobra itd. K o-menjenim snovem je treba prišteti še okoli 500 vrst pri-rodnih olj in še nad 2500 sin-tetičnih derivatov, ki posnemajo kemično strukturo določenih prirodnih snovi. Kot vidimo, je surovin ogromno, toda šele selekcija in mešanje teh snovi ter njih pravil no doziranje omogoči producentu, da izdela dišavo, ki bo osvojila trg. In kako se dišave delajo? Pravijo, da je pri tem glavni činitelj — nos. Mislimo na voh. Strokovnjaki tedne in mesece sede v svojih laboratorijih in mešajo, kombinirajo vse one pripomočke in o-menjene surovine. Imajo sicer na razpolago tudi določena tehnična pomagala, toda glavni element je vedno nos. In ko prilivajo, dolivajo in odlivajo razne sestavine, ko določajo odstotek tega ali onega dišavnega sredstva, te ali one sestavine, si pomagajo izključno s svojim čutilom — vohom. In ko neki strokovnjak meni, da je našel to, kar je želel, še vedno ni gotov, ali je uspeh zagotovljen. Nos mu sicer pravi, da je dišava prijetna, toda praksa pozneje pove, da novi parfum prenaglo shlapi ali da povzroča na koži neprijetne posledice in podobno. Pa ne samo to. Dogaja se, da določena dišava ne ustreza ne le vsem okusom, pač pa niti poltem. Dogaja se namreč, da je dišava v steklenički odlična, da pa v dotiku z eno poltjo zadobi en učinek, v dotiku z drugo poltjo pa drugi učinek. Pa še ena posebnost je, da je ne smemo prezreti: včasih se tudi dve sicer odlični dišavi v dotiku druga z drugo pokvarita v čudno, neprijetno zmes. Ce pri tem računamo, da imamo na tisoče različnih kombinacij in možnosti, je razumljivo, da je delo strokovnjakov zelo zapleteno in težavno. Poleg gornjih težkoč je treba omeniti še nekaj. Boljše dišave so zelo drage, kajti drage so že same surovine. Vrt tega se teh ogromno porabi. Enostaven primer: Za eno unčo (okoli 3o g) koncentrata nekega boljšega parfuma, ki prihaja y zadnjem času zelo v poštev, porabijo ekstrakt od 9600 jasminovih cvetov, 480 vrtnic določene francoske vrste, 80 vrtnic raznih vrst, ki pa uspevajo le v Maroku, 1750 oranžnih cvetov, večjo količino cvetov določene vrste perunik, ki uspevajo izključno na toskanskih plantažah, večjo količino z roko olupljenih olupkov določene vrste pomaranč, večjo količino olja nekega dragocenega drevesa, kardamovo olje ' iz Indije in estragonsko olje iz Španije ter še tri posebne vrste zelo dragega olja živalskega izvora. K vsem tem surovinam je treba dodati še 35 kemičnih aromatičnih dodatkov, ki morajo pred uporabo iti skozi 20 predelovalnih faz. Ce vzamemo v poštev, koliko surovin je treba za komaj 30 g ekstrakta in koliko je bilo pri tem dela, smemo reči, da je v steklenički takšne dišave strnjen že pravi zaklad. Ustrezno temu sp zato takšne dišave drage. In kljub tolikšnim stroškom in kljub veliki reklami, včasih, določena dišava na trgu ne gre. Od neštetih vrst cenejših ali dražjih dišav se le redka uveljavi tako, da ostane na trgu daljšo dobo. Ena teh je na pr. dišava «L’Ori-gon« francoske znamke Coty. Ta dišava je prišla na trg leta 1905 in še vedno jo cenijo. Prav tako je cenjena n. pr. dišava «Chanel št. 5», ki izhaja iz leta 1924. Ne bomo navajali drugih dišav, ker nismo tu zato, da bi delali reklamo tej ali oni dišavi, pač pa smo hoteli prikazati 16, koliko ena dišava terja dela in surovin, da bi si zagotovila obstoj in uspeh. Pravijo, da uspevajo najbolj tiste dišave, katerih ustvarjalci so našli «zlato sredirio« med absolutno rezkostjo in absolutno sladkobnostjo. Na koncu pa je treba vendarle dodati, da tudi najboljša dišava pri nekom včasih odpove, kajti dišava je tesno povezana z osebnostjo in na robe. Ker uporabljajo dišave povečini ženske, velja to predvsem za nje. Preden se neka ženska odloči za določeno dišavo ,se mora uveriti, ali ji ta vrsta dišave pristaja. Zal, ni tu nobenega pravila, pač pa le stvar okusa, povsem osebnega in hkrati tudi dovolj kritičnega okusa, kajti zgodi se nam lahko, da bo dišava, ki jo uporabljamo, imela vprav obraten učinek od tistega, zaradi katerega smo jo izbrali. Namesto da bi privlačevala, bo odbijala. To ne velja le za razne cenene, osladne, pač pa lahko tudi za najfinejše in ustrezno drage dišave. In kako si bomo pomagali, da se nam to ne bo zgodilo? Postopek je zelo enostaven, vendar ni gotovo, da si bomo vedno sami pomagali. Ce hočemo spoznati, ali je določena dišava zares dobra in da nam ustreza, si je bomo kanili le kapljico na pr. v zapestje in bomo čez nekaj ur videli, če je ohranila svoj prvotni prijeten vonj. Včasih ni napak, če glede vonja vprašamo za mnenje koga drugega, za katerega vemo, • da ima dober, rekli bi prefinjen okus. Sicer pa velja osnovno pra-»Up, .d^; pajprijefpejŠi duh, vopj po ’svgži čistoči,, k' Sa zagotavljala dobro pjilo in voda. Sele v teh pogojih pride parfum v poštev in do veljave. S* ?! mmmm. Krzneni plašči so sanje vsake ženske. Letos jih moda še prav posebno priporoča. Seveda ne pove cene takšnemu plašču iz leopardove kože, kot ga imamo na sliki tako moderna, a vam bo bolje pristajala in odgovarjala vašemu tipu in postavi. Letos je na primer zelo v modi rdeča barva. Naj kar takoj povemo, da so le zelo redke tiste, ki jim ta barva odgovarja. Predvsem ne drži, da si lahko rdečo barvo izberejo vse plavolaske. So namreč plavolaske, ki jim rdeča barva izredno pristaja in so druge, ki jim ista barva sploh ne odgovarja. Ni torej pravila, ki bi nam točno začrtalo, kakšna barva nam najbolj odgovarja. Tu nam lahko služi le naš okus. Letošnja moda daje prednost zelo močnim in živim barvam; istočasno pa daje velik poudarek črni barvi in vsem pastelnim barvam, ki se zelo lahko prilagodijo mnogim izmed nas. Izberite- si torej pravo in pomnite, da vas lahko tudi samo ovratna ruta, pentlja, klobuk ali ogrlica v «vaši» barvi, povsem spremeni, polepša in pomladi. Za zaključek še to: pri večerni luči se marsikatera barva spremeni in nastaja vprašanje, kako nam pri takšni luči odgovarja. Izbirajmo ' torej vedno dobrč barve za dopoldanske in športne obleke in še bolj skrbno barve za popoldanske in večerne obleke. Od pravilne -izbire barve, je odvisen v veliki meri - uspeh naše noVe obleke, plašča, ali klobuka. In ifšpeh hoče vsaka izmed nas z novim delom svoje garderobe doseči, kšijne? IIIIHIIIIHfllllllltlllllllllllllll lllll llllfllllllllt lllintlll llllllllllillllllllllllllllllltlHIllilItlllllinilHI IZ UMETNOSTNIH GALERIJ uniiiiiiiiMiiiiKiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiin,m,timi,ntiiiiiiiiiiiniiitiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Najprimernejši trenutek za sklepanje novih pogodb ali za nove Mike s poslovnimi ljudmi. Ne boste se kesali nad svojo velikodušnostjo. BIK (od 214. do 20.5.) Odlično ooste izpeljali neko zadevo. Pri tem vam bodo pomagali nasveti, k? ste Jih dobili od prijateljev. Izogibajte se površnim ljudem. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ostre diskusije poslovnega značaja, pri čemer boste briljirali. Naj vas ne jezi čudna Izjava, ki jo je ljubljena oseba Izrekla v jezi. RAK (od 23.6. do 22.7.) Obdobje zelo intenzivnega, hkrati za tudi plodnega dela. Preveč ste boječi. To bi znalo škodovati vs$| bodoči sreči. Glavobol, LEV (od 23.7. do 22 8.) Od svojih sodelavcev zahtevate HOROSKOP ZA DANES_ preveč. Uspela boste le, če boste delu po.vetili vse svoje sile. Zelo srečne in vesele ure zvečer. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaše načrte bodo siprejell z zanimanjem in Jih dobro ocenili. Majhna neprijetnost vam bo po-kv rila večer, ki ga boste preživeli doma. TEHTNICA (Od 23.9. do 23,10.) Ne okleva *te ko gre za uve-ljavtev vaših pravic. Sreča je na vaš| strani Bivše žrtve bodo dares rodile svoje sadove. ŠKORPIJON (cd 24.'0. d0 7.2. 11.) VrniR vam bedo posojeni denar, s katerim niste več ra- čunali. Izredno prijetna družba r novim prijateljstvom. STRELEC av-ljal v Trstu in Kopru velika figuralna dela. Perizzi opazno sili v hladno povečavo svoje izraznosti kjer pa izdaja n "ki nemir in odklanjanje v novo, a stari Orlando je kar nenavadno mladostno napreden v najnovejšem, tako, da skoro prehiteva v tem Toneta, Chersiclo, Ponteja in Cevmi-nottijevo, ki kažejo lep napredek. Toda pičla starejša generacija hodi še vedno oblikovno, razumljivo pot. Tako impresionist Noulian in čvrsti ekspresionistični krajinar :r-dani ter seveda še povsod prisotni Sofianopulo. Tem se pridružuje del srednje generacije z vedno krepkejšim Ro-sigoanom in do potankosti dognanim Sormanijem. Šircelj se je nekako prozorno izkristaliziral skoro do poslednjih dognanj njegovega gelologičnega slikanja. Omembe vredna so še dela Colonija, Posarja, Bertinija, Danea, Guaccija in Gianandreja. Razstavljena dela so v splošnem dobro izbrana in med njimi zavzema častno mesto slika Krasa letos umrle Marije Lupirijeve, ,pod katero je pripet šopek osata, k* je vzdolž njene življenjske poti tako obilo cvetel. MILKO BAMBIČ PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.4, najnižja L9, ob 19. uri 5.3; zračni tlak 102.6.9 lahno pada, veter o km vzhodnik-severo-vzhodnik, vlage 68 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 14.7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 23. novembra Klemen Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 16.28. Dolžina dneva 9.14. Luna vzide ob 17.43 in zatone ob 7.55 Jutri, PETEK, 24. novembra Janez Koristna pobuda za razvoj obmejne gospodarske izmenjave Ljubljana prvi sedež velesejma Alpe-Adria Poleg Slovenije bodo na tem velesejmu sodelovala podjetja italijanskih in avstrijskih pokrajin, ki mejijo z Jugoslavijo Pobuda za ureditev specializiranega velesejma Alpe-Adria na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je naletela na zelo ugoden sprejem vseh prizadetih gospodarskih krogov. Kot smo že poročali, je izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice o tej pobudi že razpravljal in jo načelno odobril. Izvedeli pa smo tudi, da sta se povoljno izrazili trgovinski zbornici iz Gorice in Vidma, ki bosta na velesejmu prav tako sodelovali. Podobne ugodne vesti prihajajo tudi iz Avstrije, kjer kaže, da so priprave za to pomembno gospodarsko manifestacijo že v polnem razmahu in celo nekoliko dlje, kot na italijanski strani. Velesejem Alpe-Adria bo imel važen gospodarski pomen, saj gre za specializirano razstavo, na kateri bodo pokazali tipične proizvode industrije, kmetijske pri- Velika laž «11 Piccoio« je pred dnevi objavil vest, da so izvedeli, «da se je ob popisu prebivalstva izjs-vilo, da uporablja slovenski jezik gotovo manj kot 15.000 prebivalcev tržaške občine, po verodostojnih vesteh pa naj bi jih bilo samo okrog 17 000». Na odgovornem občinskem uradu za izvajanje pcpisa prebivalstva, kot tudi na pokrajinskem uradu za popis smo vprzsali, če te šieviike odgovarjajo resnici. Na obeh uradih so nam odgovorni predstavniki odgovorili, da gre za «veliko laž». Nihče namreč ni do sedaj štel odgovorov na vprašanje v enajsti koloni in bi tako štet ie — vedno po u-rrdnih trditvzh — bilo pro-tizakunlto. To bodo naredili samo v Rimu na centralnem statističnem uradu, ki bo zbrane podatke tudi objavil. Zakaj odgovorni urad doslej še nj zahteval, da «Pic-colc» objavi njegov popravek v smislu gornjega odgovora na naše vprašanje? ponujajo, da bi prejel mesarski pomočnik (najvišja kategorija) komaj po 490 lir na teden več, kot je prejemal do sedaj. Zato je delegacija CGIL zahtevala, da se pogajanja prekinejo in bo sedaj celotno vprašanje predala v razpravo delavcem na skupščini, ki naj odločijo o končnem stališču. Skupščina PSI Drevi ob 20. uri bo v prostorih federacije PSI v Ulici Mazzini št. 32 skupščina vseh mestnih sekcij stranke. Senator Giusto Tolloy bo govoril o političnem položaju v Italiji in o stališču PSI do 22. kongresa KP SZ. Skupščini bo predsedoval tajnik Arnaldo Pittoni. Na pokopališču pri Sveti Ani Predavanje odvetnika Flore Prekopavanje grobov j MSI se mora prepovedati padlih partizanov in talcevifcer je odkrito fašističen delke itd. s treh področij. Z italijanske strani bodo predvidoma sodelovale tržaška, goriška in videmska pokrajina. Z avstrijske strani bodo organizirale razstave trgovinske zbornice iz Celovca, Gradca in Innsbrucka. Končno bodo na temu velesejmu slovenska podjetja razstavljala tipične proizvode, ki so namenjeni predvsem za izvoz v obmejno italijansko in avstrijsko področje. Vse to pa pomeni, da bo velesejem lahko bistveno prispeval k okrepitvi trgovinske izmenjave na tem obsežnem področju. 2e sedaj predvidevajo, da bo obseg kupčij na sejmu pomemben in se v tej zvezi ču-jejo podatki: dve milijardi lir v vsako smer z Italijo in 30 milijonov šilingov v vsako smer z Avstrijo (preko 700 milijonov lir). Tu gre seveda tudi za izredne velesejemske kontingente, ki so z jugoslovanske in avstrijske strani že načelno odobreni, sedaj pa je treba, da se uredijo še z italijanske strani. Vendar pa pričakujejo, da ne bo večjih težav, saj gre za zanimivo gospodarsko pobudo, katero bo nedvomno podprl tudi novi vladni generalni komisar. Seveda pa se gospodarski pomen velesejma ne omeji na golo trgovinsko izmenjavo, ki je dosežena v okviru velesejma samega, temveč niso nič manj pomembni trgovski stiki, ki se med velesejmom ustvarijo, upoznavanje z novimi zanimivi izdelki, in zlasti ustvarjanje prisrčnega ozračja, ki je temelj vsakega sodelovanja. Med tržaškimi gospodarskimi krogi je ta pobuda naletela na veliko zanimanje in ni nobenega dvoma, da bodo na velesejmu sodelovala zelo številna tržaška izvozna in ----------------------------'t PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna '1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t čriu 20 din, me. sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarieva ulica 3-1, tel 21-982, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3j lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst J proizvodna podjetja. Velesejem bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer prav sedaj grade nov velik, moderen in zelo lično urejen paviljon. Okvirno so že tudi določili datum velesejma, ki bo od 11. do 20. maja, tako da se ne bo križal z drugimi bližnjimi sorodnimi sejmi. Razstavišče sedaj razpolaga s 24.500 kvadratnimi metri prostora, od česar odpade 15.500 kvadratnih metrov na pokrit prostor v treh obsežnih paviljonih. Umestno bi bilo, da bi v okviru velesejma, odnosno med razdobjem, ko bo velesejem trajal, prišlo tudi do pomembnejših kulturnih manifestacij, kjer bi lahko sodelovali slovenski, italijanski in avstrijski umetniški ansambli. Končno menimo, da bi bilo zelo prav, da bi se omogočil obisk na ta zanimivi velesejem vsem prebivalcem obmejnega področja, ki jih velesejem nedvomno zanima. To bi lahko izvedli na razne načine, kar je seveda stvar podrobnega dogovora. Okvirni načrt velesejma je že pripravljen, vendar pa za sedaj še vedno samo v grobih obrisih, ker se morajo sedaj točneje in podrobneje dogovoriti o vseh dokaj zapletenih gospodarskih in tehničnih vprašanjih. T0 je naloga predvsem treh prizadetih trgovinskih zbornic, ki bodo na tej osnovi lahko sestavile stvarne predloge odgovornim oblastem. To delo pa terja dokaj časa, zato je nujno, da se ga odgovorni organi lotijo čim prej. V tej zvezi smo izvedeli, da bc prihodnji teden obiskal tr. žaško trgovinsko zbornico vidni predstavnik Trgovinske zbornice Slovenije. Velesejem Alpe-Adria spada v okvir pobud, ki lahko mnogo prispevajo h krepitvi gospodarskih stikov na obsežnem področju in s tem tudi h krepitvi prijatelikihj; vezi pred, narodi, za povečanje vsestranskega in koristnega sodelovanja. Jutri skupščina uslužbencev mesnic V petek ob 17.30 se bodo zbrali na skupščini v Ul. Pon-dares št. 8 uslužbenci mesnic govejega mesa. Na pogajanjih o obnovi delovne pogodbe, ki so bila v ponedeljek, so namreč delodajalci ponudili smešno nizko povišanje plač. Tako iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiitimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii Zaskrbljenost živinorejcev našega področja Cepljenje proti slinavki se bo začelo v decembru Pokrajinski veterinar je že zaprosil za nakazilo določene količine cepiva Predvčerajšnjim so začeli na 20. polju pokopališča pri Sveti Ani prekopavati posmrtne o-stanke padlih talcev in partizanov. Najprej so prišli na vrsto talci, ustreljeni na o-penskem strelišču, nato pa bodo sledili talci, obešeni v Ul. Ghega in drugod, ter padli partizani. Po raznih poljih so že izkopali iz posamičnih grobov posmrtne ostanke padlih in ko bo vse izkopavanje končano, bodo pokopali vse padle partizane in talce na skupnem kraju ter jim postavili spomenik. Skupno gre za kakih 200 padlih. Med njimi so omenjeni talci, partizani in partizanke, padli na našem področju, ter številni partizani, katerih posmrtne ostanke so prenesli iz raznih krajev ki so jih pokopali na pokopališču pri Sveti Ani. Včeraj zjutraj so bili na pokopališču na polju, kjer izkopavajo posmrtne ostanke, nekateri svojci padlih, predstavnik Zveze partizanov in funkcionar pokopališkega odseka občinskega oddelka javnih del. Zveza partizanov poziva svojce, naj gredo na pokopališče, da po kakšnih znakih morebiti spoznajo svoje padle, katerih ostanke bodo začasno shranili v ta namen. Občina je dala ta dela v zakup zasebnemu podjetju, ker ne razpolaga z dovolj lastnimi delavci. Kot obljubljajo, bodo postavili padlim spomenik in upajmo, da bo primeren , in dostojen ter da bo lahko vseboval vsa imena borcev in talcev, ki so s svojo žrtvijo pripomogli k svobodi vseh. ki so sedaj v Jugoslaviji in "»"■»"•»"■»Himni.......................... iiiimuniiiiimni....iminiiiiiiiiiiiniminmimimumn........... Predavatelj je poudaril, da se ustavni člen o prepovedi obnovitve fašistične stranke ne izvaja ter dejal, da bi Parrijev zakonski načrt najbolje rešil to vprašanje Seja miljskega občinskega sveta Ostra obsodba fašističnega atentata na sekcijo UPI Čudne teorije socialdemokratskega svetovalca o fašistični bombi - Sprejeta resolucija o italijanski šoli Sinoči (je bila redna seja miljskega občinskega sveta, na kateri je podžupan Millo. ki predseduje sejam v odsotnosti obolelega župana Pacca, počastil spomin padlih italijanskih letalcev v Kongu. Svetovalci so počastili njihov spomin z enominutnim molkom, 'potem pa so imeli priložnostne govore še svetovalci Vascotto (PSDI), A. Po-stogna (KD) in Donadel (KP). Svetovalec Vascotto je tudi počastil spomin umrlega bivšega predsednika republike Ei-naudija. čemur so se pridružili tudi ostali svetovalci. Med vprašanji, ki so bila postavljena na sinočnji seji, je treba predvsem omeniti intervencijo svetovalca Santale-se (KP), ki je načel vprašanje zadnjega bombnega atentata na sekcijo KP v Ulici Madonnina. Ugotovil je, da je to eden izmed številnih atentatov, ki so jih neofašistični zlikovci do sedaj nekaznovano izvedli proti raznim ustanovam ter se je vprašal, kako je to mogoče, da oblasti v nobenem- primeru niso odkrile krivcev. Zahteval je, da naj se aplicira ustava ter glede tega sklep vsedržavnega odbora odporniškega gibanja o razpustitvi MSI. V tej zvezi je tudi predlagal solidarnost in podporo celotnega občinskega sveta. Svetovalec Vascotto je glede tega imel dokaj čuden govor, v katerem je dokazoval, da so -fašisti neumni, ko mečejo bombe prav sedaj v tem času«. Posledica tega je Nekateri živinorejci so se v zadnjem času pritožili, da veterinarji doslej še niso cepili goveje živine proti slinavki in parkljevki, čeprav naj bi to moral storiti dvakrat na leto. Slišali smo, da obstaja med italijanskimi in jugoslovanskimi oblastmi sporazum, po katerem bi morali veterinarji na obeh straneh meje cepiti živino vsakih šest mesecev, in sicer zato, da se prepreči pojav te bolezni na obmejnem področju in da se v primeru epidemije bolezen ne bi širila v notranjost pokrajin na obeh straneh meje. Živinorejci so nadalje poudarili, da je šest mesecev od zadnjega cepljenja, ki je bilo izvršeno prav v času epidemije, že zdavnaj minilo in da je skrajni čas za ponovno cepljenje. Na kmetijskem nadzorniš-tvu smo se pozanimali, kako je s to zadevo. Tu so nam povedali, da med Italijo in Jugoslavijo ne obstaja nikak sporazum o zaščitnem cepljenju na obmejnem področju, zlasti pa ne sporazum za dvakratno cepljenje.v enem letu. Res pa je, da je bilo na sestankih predstavnikov zdravstvenih oblasti, ki so bili organizirani pod okriljem delovanje stalne mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma, načelno sprejeto stališče o enkratnem letnem zaščitnem cepljenju na obmejnih področjih. Obe strani pa imata glede tega popolnoma proste roke. Kljub temu pa tukajšnje oblasti posvečajo vprašanju preventivnega cepljenja proti slinavki in parkljevki veliko pozornost. Toda pri tem je treba upoštevati, da gre pri takih cepljenjih za velike materialne stroške in je treba torej cepivo racionalno uporabljati. Prav sedaj sta tržaški in goriški pokrajinski veterinar zahtevala nakazilo za določeno količino cepiva, ki bo temeljilo na elementih AOC. Zato računajo, da se bo cepljenje proti slinavki in parkljevki lahko začelo v prvi polovici prihodnjega meseca. Na kmetijskem nadzorniš-tvu smo poleg tega zvedeli, da vsaj trenutno ni slišati o nobenem primeru pojava slinavke in parkljevke v bližnji okolici niti ne v oddaljenejših pokrajinah .Kljub temu pa bodo oblasti vseeno poskrbele za zaščitno cepljenje, tako da bo živina vsaj za nekaj mesecev spet imuna proti tej bolezni. Seja tržaškega občinskega odbora Včeraj se le sestal tržaški občinski odbor in sklenil, da bo predložil občinkemu svetu sklep o uvedbi prispevka za izboljšave na račun stavbišč. Dejansko gre za to, da bi lastniki zemljišč, namenjenih za stavbišča, vrnili z davkom občini, to je skupnosti del izdatkov za javna dela, spričo katerih postajajo omenjena zemljišča mnogo več vredna. Predvsem velja to za gradnjo cest in kanalizacije. Občina bo u-vedla novi davek tudi zato, da bo krila primanjkljaj, ki bo nastal, ko bodo zvišali vsoto dohodka davkoplačevalcev, ki se odbije od skupne vsote pri določanju družipskega davka. To vsoto, k; velja kot Odbor je nadalje sl. lenil, da bo predložil občinski mu svetu sklep o prehodu prevozne službe v občinske roke, in sicer s spremembami, ki jih je predlagal pokrajinski upravni odbor. Zasebnikom, ki opravljajo to službo, pa bodo poslali sedaj odpoved, minimum za preživljanje, je namreč odbor določil na 350 tisoč lir. Tudi ta sklep bodo v kratkem predložili občinskemu svetu. Ne glede na to pa je prav, da se obdavčijo lastniki zemljišč, katera pridobe na vrednosti zaradi javnih del. Znano je namreč, da se zlasti v velikih mestih določene družbe in ustanove pa tudi zasebniki zaslužili milijarde lir s špekulacijami s stavbišči; namreč, da se »komunisti še bolj družijo in so še bolj enotni, namesto da bi govorili o Btalinizmu in med seboj debatirali kot debatirajo njihovi poslanci«. Dejal je tudi, da so socialdemokrati proti vsakemu nasilju, tudi proti onim, ki so jih izvedli komunisti v bližnji preteklosti. Komunistični svetovalci so seveda ostro reagirali in opozorili mladega Vascotta na zgodovinske dogodke, ki dokazujejo, da so bile prve bombe namenjene komunistom, a so končale preko socialdemokratov pri demokristjanih in liberalcih. Svetovalec Marassi (KD) je v svojem govoru zahteval, da se krivci izsledijo in kaznujejo, potem pa je svetovalec Santalesa svoje vprašanje spremenil v resolucijo, ki zahteva obsodbo fašističnih a-tentatov ter razpustitev MSI. Toda na predlog svetovalca Marassija bodo o tem vprašanju razpravljali prihodnjič, ko bodo skušali doseči enotno besedilo resolucije. Z večino glasov (predstavnik MSI se je glasovanja vz držal) je bila nato sprejeta resolucija, ki jo je predlaga la socialdemokratska skupina o položaju italijanske šole. Resolucija zahteva ukrepe vlade za izboljšanje njenega položaja ter takojšnjo razpravo raznih zakonskih osnutkov v parlamentu. Poleg tega predlaga resolucija tudi večji poudarek na vprašanju pouka nove zgodovine, zlasti še odporniškega gibanja. Med ostalimi vprašanji, ki so bila obravnavana na sinošnji seji, je treba omeniti še sporočilo podžupana, da se bo prihodnji teden začelo vpisovanje za strokovne tečaje kemične stroke, ki bodo trajali po tri leta. Udeleženci tečajev bodo imeli možnost takojšnje zaposlitve v raznih podjetjih in tovarnah. Podžupan je prav tako izčrpno odgovoril na vprašanja, ki jih je na prejšnji seji postavil svetovalec Vascotto in ki zadevajo probleme v zvezi z delovanjem občinske uprave. Odgovor je bil zelo izčrpen, tako da je podžupan opozoril svetovalca, naj se drugič prej dobro informira, preden postavlja določene trditve. Pred koncem seje so svetovalci še potrdili predlog odbora, da bi gradbeno področje okoli pokopališča povečali, in sicer tako da bi lahko gradili v oddaljenosti 50 m in ne 100 m kot do sedaj. Predlog je bil soglasno odobren, vendar ga mora potrditi še prefektura. Potrjene so bile srednje cene predmetom široke potrošnje, ki so podvrženi plačilu trošarine. Potrjene so bile v glavnem enake cene kot lani Končno je občinski svet še soglasno potrdil pravilnik o pokopališč-nih čuvajih. Prihodnja seja občinskega sveta bo sklicana z vabilom, kajti občinski proračun za leto 1961 sploh še ni bil odobren in torej ni moč razpravljati o proračunu za prihodnje leto. Novi redarji na tržaškem županstvu Sinočj se je zbralo v tržaški občinski sejni dvorani 76 mladeničev, ki so zmagali na natečaju za nove občinske redarje, da bi navezali prvi stik z občinsko upravo. Novim redarjem sta na kratko spregovorila župan dr. Franzil in odbornik za mestno policijo Fantasija in jih opozorila na naloge in odgovornosti, ki jih ima zbor redarjev. Navzoči so bili tudi oficirji in poveljnik redarjev Dolce. «»—— , Prihod 100.000 vroč kave v Trst V novem pristanišču raztovarjajo za brazilski inštitut za kavo največjo količino kave, kar jih je kdajkoli prišlo v Trst. Gre za 6000 ton kave, ki jo je pripeljala motorna lad- ja «Lloyd de Brasil« v 100.000 vrečah po ,60 kg. Danes zjutraj bo obiskal skladišče kave brazilskega inštituta v pristanišču generalni komisar dr. Mazza. «»------- Izenačenje plač med moškimi in ženskami v kovinarski industriji Kakor poročajo iz Rima, so sinoči na sedežu Confindustrie dosegli sporazum o izenačenju plač med moško in žensko delovno silo v kovinarski industriji. Sporazum določa dve fazi za uresničitev. V prvi fazj bodo ženskam prve kategorije priznali 103 točke, druge kategorije 97 točk, tretje kategorije pa 89. «»—— Motociklist povozil vojaka Z motornim kolesom se je včeraj popoldne peljal po cesti od Banov proti središču Opčin 39-letni Rihard Žerjai iz Trebč 57. Ko je dospel do hišne štev. 17 pa je od zadaj povozil vojaka Antonia Villgc-cija. Oba sta zletela na tla in se poškodovala. Žerjal se je pobil in ranil P° glavi, obrazu in rokah ter je zgubil spomin. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na 2. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral 10 dni. Vojak, ki so ga sprejeli v vojaško bolnišnico, se bo tudi moral zdraviti nekaj tednov. Zvezni svet odporniškega gibanja je priredil v Krožku socialnih študijev v Ul. sv. Frančiška predavanje na temo: «Parrijev zakonski načrt za uveljavljenje XII. norme ustave«. Predaval je odvetnik Emanuele Flora, kateremu je dal besedo prof. Schiffrer. Odv. Flora je dejal, da prvi odstavek tega Člena določa, da je prepovedana ponovna ustanovitev fašistične stranke v kakršnikoli obliki. V tem pogledu je ustavna določba jasna in točna ter ni nobenega dvoma, da je obstoj fašistične stranke neustaven in s tem nezakonit. Razen tega pa se uveljavlja tudi v mednarodni zakonodaji vedno bolj težnja, da se postavi fašizem izven zakona. Ravno zato se je Italija s členom 17. mirovne pogodbe morala obvezati, da ne bo dopustila na svojem ozemlju nobenega fašističnega gibanja. Kaj se v resnici dogaja v Italiji? Čeprav velja ustava od 1. januarja 1948, pa obstaja tu stranka, to je MSI ki je fašistična po svoji organizaciji in po metodah, česar ne bi mogel nihče oporekati. Predavatelj je pri tem navedel razne jasne izjave fašističnih voditeljev, njihove članke in tudi akcije, pri čemer je omenil zlasti poslanca Franza TUrchija, Almiranteja in Caradonno. Ta je celo sam izvršil bombne atentate. Toda norma XII. ustave se ni uveljavila, kar je pravi absurd, saj živimo s tem v pravi in trajni nezakonitosti, ker bi se zakoni morali izvajati. Predavatelj je zatem omenil strogi zakon Bonomijeve vlade iz leta 1945, drugi zakon us.jvo dajne skupščine, ki je leta 194/ poverila sodnikom nalogo, da razpustijo fašistično stranko, ki pa ni jasno opredelila pojma fašizem, tako da so nastale neštete možnosti za razna izmikanja. V začetku sicer to še ni bilo potrebno, ker so se fašisti skrivali za kva-lunkvisti, toda ko so prišli s pravo barvo na dan, ni bilo nič bolje. Z zakonom «Scel ba» so Skušali malce bolje opredeliti pojem fašizma. Po tem zakonu bi moral sodnik ugotoviti, da je bila fašistična stranka ponovno ustanovljena, vlada pa bi jo morala nato razpustiti. Vse pa je ostalo le na papirju, ker se ni doslej našel še noben sodnik, da bi to formalno ugotovil. Da bi vsej tej nezakonitosti opomogli, je senator Parri po genovskih dogodkih predložil zelo preprost zakonski načrt, ki se glasi: «MSI se razpusti«. Toda proti temu jasnemu, rekli bi lakoničnemu zakonskemu načrtu je nastopil v -enatni komisiji demokristjansk: senator Zotla, ki je dejal, da zadostuje zakon «Scelba». Kar se tiče politične plati tega problema, so se nekateri vprašali: «Kam pa pojdejo potem fašisti, to je, v katero stranko se bodo vrinili in potem v njej delovali?« To vprašanje je važno, toda ko se .uporabljajo bombe kot politični argumenti, tedaj morajo izginiti vsi pomisleki. Po predavanju se je razvila diskusija, v kateri so navzoči v glavnem vpraševali odvetnika za pojasnila. Med drugim jim je odgovoril, da so sodniki sicer obsodili mnogo fašistov zaradi apologije fašizma, nikdar pa niso proglasili MSI za fašistično stranko in s tem prisilili vlade, da jo razpusti. Predavatelj je še enkrat poudaril, da je nejasnost najbolj škodljiva stvar. Ce se večina poslancev ne strinja i ustavno določbo, naj zahteva njeno ukinitev. Nedopustno pa je, da zakon obstaja in ga nih- če ne izvaja; to je nemoralno in šibi sploh državno oblast, kateri jemlje ugled. Zadnja dva sta spregovorila Postogna, ki se je vprašal, kaj je storiti, ter prof. Sema, ki je orisal vprašanje s politične plati, «»------- Žigosanje trgovskih licenc Tržaško županstvo poziva vse trgovce, naj predložijo svoje občinske licence uradu za trgovske licence v sobi št. 37 v palači Costanzi do 31. maja 1962 sami ali pa po svojih združenjih. Urad bo pritisnil na licence žig za leto 1962. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimtiiiiiii Iz koprskega okraja lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllflllllllllllllllllHIIHIIIIIIIIIIIII, m, Včeraj na Trgu Oberdan Kolesar hudo rGnjen pri trčenju z lambreto Včeraj popoldne okrog 14. ure se je zgodila na Trgu O-berdan precej huda prometna nesreča. Po omenjenem trgu se je peljal z lambreto proti Trgu Dalmacija 51-letni Atti-lio Udovič iz Ul. Caprin 17, na zadnjem sedežu pa je sedela 40-letna Bianca Rasen: por. Loi iz Ul. Caprin 17. Z nasprotne strani je tedaj pripeljal s kolesom 16-letni Gior-gio Sergar iz Ul, Commercia-le, ki je hotel krenitj na levo proti Ul. - Beccaria. To je iz-nenadilo motorista, ki se ni pravočasno izognil kolesarju in ga je podrl. Vsi trije so zletelj na tla in se seveda poškodovali. Najhujše poškodbe je dobil mladi ko. lesar, ki si je verjetno prebil lobanjo. Sprejeli so ga na 2. kirurški oddelek * pridržano prognozo. Udovič se je pobil in ranil po čelu in obrazu ter je zgubil spomin, zaradi česar so ga sprejeli na 2. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. Prav tako se bo morala zdraviti 10 dni ženska, kj se je pobila po glavi in desni nogi ter bokih. Lambretist treščil v prikolico kamiona in se hudo poškodoval Sinoči se je na cesti prj Pa-dričah hudo ponesrečil 46-letni Carlo Gherebizza, ki biva v tamkajšnjem begunskem taborišču. Peljal se je z lambreto proti vasi, pa je treščil v zadnji del prikolice tovornika, ki je bil ustavljen na cesti. Gherebizza je izjavil, da ni zapazil nobenega svetlobnega znaka; prometna policija pa je uvedla preiskavo, da bi ugotovila, če se je šofer tovornika ravnal po prometnih predpisih in določbah cestnega zakona. Gherebizza, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek, si je pri nesreči zlomil levo nogo in se bo moral zdraviti dva meseca. Poskus samomora Na opazovalni oddelek so včeraj popoldne sprejeli 51-let-nega Ermenegi'da Stocchija iz Farnejev 868, ki se bo moral ga je spremila njegova žena, ki je povedala, da se je njen mož hotel obesiti v seniku, ker že del j časa boleha na živcih. Z lambreto v pešca Ko je včeraj nekoliko po \2. uri 75-letni Jakob Ferluga iz Ul. Soncini 12 prečkaj Ul. Udi-ne ,ga je z lambreto povozil 17-letni Bruno Savron iz Ulice Bonomea 10. Ferluga si je pri padcu zlomil desno roko in se je pobil ter ranil po čelu, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 40 dni. Vrsta pobud za podjetij sorodne stroke Otvoritev obnovljenega solinarskega oddelka mestnega muzeja v Piranu Naivna Jugoslovanka in tržaški «kavalir» Jugoslovanska državljanka Kristina Jovanovič, ki je te dni prišla na obisk v naše mesto bo prav gotovo imela za več časa Tržačane v slabem spominu in je ne bo več mikalo v Trst. Bila je na Trgu Ponterosso, ki je sploh priljubljena in skoraj obvezna točka za vse jugoslovanske turiste. Ogledovala si jč blago na stojnicah, nato je hotela oditi drugam po mestu. Verjetno je vprašala, kje je kakšna ulica, Pa se ji je približal mlad fant in se ji ponudil za vodiča. Zenska mu je bila hvaležna in si je mislila, kako so pač Tržačani vljudni kavalirji. Toda zelo se je zmotila. Neznanec je kaj kmalu pokazal, kako je vljuden. Izrabil je ugoden trenutek in izginil. S seboj pa je odnesel torbo, ki mu je jo žen. ska prej izročila, ker je bil pač kavalir. V torbi je bilo razno blago v skupni vrednosti 30 tisoč lir. Nezgoda na delu Na delu v starem pristanišču se je včeraj popoldne ponesrečil 35-letni Vittorio Sega iz Ul. deila Guardia 44, ki so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti nekaj dni. Pomagal je pri raztovarjanju hlodov z železniškega voza, pa ga je tram po- . — -- . tisni| ob žerjav. Pri tem si je,----------- „ . _________ zdraviti dva dni zaradi pot- nekoliko poškodoval desno no-! *X Settembre 38 v jutranjih pludb po vratu. V bolnišnico1 go, a ne hudo, I urah, V skladu s splošnimi smernicami jugoslovanske gospodarske politike so tudi v koprskem okraju sprožili vrsto pobud za združevanje podjetij sorodne stroke. Najdlje so prišli v ilirskobistriški občini, kjer so ustanovili strokovni komisiji za združitev podjetij Lesonit in Topol. Ti Komisiji bosta pripravili gradivo o sedanjem poslovanju obeh podjetij, kakor tudi o pogojih poslovanja v primeru združitve. O predloženem gradivu bodo potem razpravljali organi samoupravljanja kakor tudi kolektivi obeh podjetij. V kolikor bosta delavska sveta Lesonita in Topola sprejela sklep o združitvi, bo začelo novo podjetje obratovati novim letom. Razen tega pripravljajo v ilirskobistriški občini združitev Opekarne z obrtnim podjetjem Planiko in podjetja Transport s koprsko Interevropo. Vrsto pobud o združevanju smo zasledili tudi na obalnem področju. Tako pripravljajo združevanje s ciljem specializacije .v. trgovinskih podjetjih Soča, Tehnoservis, Jestvine in Klas v Kopru, Mavrica v Izoli ter Koloniale, Prerad in Jadro v Piranu Z združevanjem oziroma z zamenjavo posameznih trgovin bomo dobili na obalnem področju vrsto specializiranih trgovin. V tej smeri pripravljajo tudi strokovno gradivo, ki naj pripomore, da bodo spremembe v trgovini povsem v skladu z željami in potrebami potrošnikov. Pobude za združevanje smo zasledili tudi pri manjših obrtnih delavnicah, predvsem v piranski občini. # * # V Piranu so te dni odprli prenovljeni solinarski oddelek mestnega muzeja. V oddelku so razstavili vrsto fotografij, ki prikazujejo posamezne faze dela na piranskih solinah. Oddelek je zdaj kolikor toliko izpopolnjen, za kar gre priznanje muzejskemu vodstvu, ki je šest let z vso skrbjo zbiralo solinarske predmete od posameznikov in od bivših so-‘inarskih družin. V kolikor bo muzeju uspelo pridobiti si nove prostore, bodo oddelek še bolj izpopolnili. Predvsem nameravajo razstaviti še nekatere predmete iz solinarskega življenja, ki so zdaj zbrani v solinarskih hišah v Fontanigi na področju Sečovelj. Hkrati imajo v načrtu izdelavo modelov solinarskih hiš, solnih polj z orodjem in posameznih proizvodnih procesov. Vodstvo muzeja računa, da bo za svoja prizadevanja pri etnografskem obdelovanju solin dobilo prav tako gmotno in moralno pomoč občine, kakor jo je dobivalo do sedaj. Sicer pa je piranski muzej tudi drugače zelo aktiven. Kustos muzeja Elica Boltin je organizirala pred kratkim arheološka izkopavanja v dolini Valdernige. Na njivi kmetovalca Ivana Koreniča v Gru-belcah so namreč našli ostanke keramičnih posod, po katerih so sklepali, da so bila verjetno tu bivališča Rimljanov. Res so pri odkopavanju odkrili ostanke zidovja. Z odkopavanji bodo nadaljevali pomladi. * * * Za Interevropo je kolektiv izvoznega - uvoznega podjetja Fructus v Kopru za okrog 2 milijardi dinarjev prometa, to je za 700 milijonov dinarjev več kot lani v vsem letu. K temu uspehu je brez dvoma pripomoglo dosledno uveljavljanje novega gospodarskega sistema. Podjetje si je utrdilo svoje trgovinske stike, zlasti v zunanji trgovini. Delo v okviru ekonomskih enot pa je prispevalo k večji delovni storilnosti in iznajdljivosti slehernega člana kolektiva. GLEDALIŠČA VERDI V petek ob 20.30 za abonma B za vse rede tretja pro“‘ stava Verdijeve opere ‘1™' bucco«, v isti zasedbi. Dur gent Bruno Bartoletti. V soboto ob 21. uri pa bo za abonma A za vse rede P* va predstava opere «Salo»e’ Riharda Straussa. Prodaja vstopnic pri liški blagajni za obe Pre“' stavi. TEATRO NUOVO V soboto ob 21. uri PfvJ predstava komedije Carla Goldonija »Harlekin, sluga dve gospodarjev«. Režija Fulvi Tolusso. Izven abonmaja. Prodaja vstopnic pri Jle(*a liški blagajni in v Protti. ( KINO pasoll"1' Nazionale 16.00 «Profesor m oblaki«. — Fred Mac Murtw* Nancy Olson. Fenice 15.00 ((Berač«. - - 0 jev film. Strogo prepovedan” mladimi izpod 18. leta. Excelsior 16.00 «Lycanthropu ’ Barbara Lass, Carl Shell, L Lovvens. Prepovedano m1*®'. Grattacielo 16.00 »Čudovita t™ ka«. Technicolor. T0*"8,)«' Chiari, Vianello, Anna 8 N. Arcobaleno 16.00 ((Neizprosno nj sto«. Kirk Douglas, prepov no mladini. a Supercinema 16.00 »Maciste dvoru velikega kana«. Scott, Yoco Tani. Zadnji Alaoarda 16.00 «Rdeči kroga. nat,. Evvert. K Mussovv. Aurora 16.30 «Dva vinarja **•' |a cristallo 15.30 «Vam U*"J Brahms?«. Ingrid Bergli« Prepovedano mladimi. a; Garibaldi 16.30 ((Dvojni , ključa«. Technicolor. Jean r. BeLmondo. Prepovedano inladi- Tedt- Capitol 15.30 «Topli veter« nicolor. Claudette Colbert-Impero 16.00 »Jezdila sta 9al«' nožele- Italia 16 00 ((Monica in n e«. Ingmar Bergmanov i Harriet Anderson, Lars neba*- alstv*' -•♦'Tržaški župan je dobil sporočilo od župana Motte di Li-venza (Treviso), da bodo imenovali po Italu Svevu neko ulico blizu bolnišnice, kjer je bi] pokojni pisatelj na zdravljenju po avtomobilski nesreči in je tam tudi umrl. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zom. Ul. Settefontane 2; De Col-le. Ul. P Revoltella 42; Rovis Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul! Combi 19. ŽREBANJE LOTERIJE Finančno nadzorništvo sporoča, da bodo zaradi praznika 8. decembra (v petek) prenesli žrebanje loterijskih številk na ponedeljek 11. decembra. Prepovedano mladini, dan. Massimo 16.00 ((Velikani Dogodki iz zgodovine Moderno 15 00 «Cudovita s"ic0. rica«. Yuj Brynner. Tech Astoria 16.30 «Hiša prikaznl* Prepovedano mladini, ^ Astra 16.30 «Kakšna Prepove«31 Di Masoi>' kakšna dolarji«, mladini. , Vittorio Veneto 16.00 «SW>™ bila prevara«. James Vera Miles. ..malti' Ideale 16.00 «Poročni vrtni ^ Technicolor, James Maso Prepovedano mladini. ,i0. Marconi 16.00 »Pravica za e5 se«. VVilliam Boyd, Hayes. jo#- Abbazia 16.00 «Pod žgočim ^ cem«. Technicolor. Rock, son. Prepovedano mladm -j. Odeon 16.00 »Preža na bih«. Audie Murphy. m Skedenj 16.00 «Pippo, plusiiK>-Paperino v protinapad«, nice v technicolorju. ^ llllltlinillitilltiitilllllinill""1111111111 . OD VČERAJ DO 00' ROJSTVA, SMRTI IN POB° Dne 22. novembra 1961 a^r|0 v Trstu rodilo 12 otrok, pa Je 11 oseb. & umrli SO: 56-letna Frapietr0 Senic vd. Adda, 59-letni ^jj-Babudri, 81-letni Cesare .j(n, ni, 83-letni Bortolo CarO® ^ 81-letna Raimonda Gentlnecad' Fonda, 80-letna Maria u [1-vd. Lipott, 78-letni E rman m g,. linclc, 69-letni Mihael 91aV(./.jeWl letna Carolina Savini. .ioVj|f Antonio Sferch, 60-Ietni gi ni Zanolin. MALI OGLASI BHUS1N1 CARLO, Trst, Ul. Bat-tisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premo* plin, elektriko — irajoo goreče peči na premog In kerosene ter na piln in elek triko. OlajSave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 29-1141. VESPAGENZIA - tel. 28-940 -na obroke od 609o lir za »gran šport«, Trst v la S, Francesco 44. VESPAGENZIA — obroki od 5160 I1« za 150-kub. vozila s Štirimi prestavami. VESPAGENZIA — obroki od 4500 Ur za 125-kub. vozila. Velika izbira vesp, motociklov in rabljenih motornih tovornikov. Poskrbimo tudi za vse listine za izvoz. PRI MAGAZZINU FELICE Trst, Ul. Carducci 41, DOBITE; ženske moške in otroške dežne plašče, bunde, blače, jopiče in srajce najboljših vrst in znamk po najnižjib cenah. DELAVCE, pol delavce, vajence tapetnike sprejmejo v službo. Predstaviti se p-l PERIZZI — predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 18- uri y Metro film: «Zenska iz temine» (La donna delle tenebre) Igrajo ELEONOR PARKER RICHARD BOONE in JOAN BLONDELL KAZAA OBVKNT1I.A SILVESTROVANJE SPDT NA VOJSKEM SPDT priredi letos silvestrovanje na Vojskem nad Idrijo v udobnem planinskem »Rudarskem domu« (nadmorska višina 1100 mi. Za Silvestrovo in Novo leto bomo deležni, na željo, pristnih idrskih žlikrofov in divjačine, na morda najlepšem in najobsežnejšem turističnem smučišču, ki ga zmore Slovenija, s skakalnico na razpolago. C IZLETI Izlet SPDT v Nabrežino, na Se-stranski vrh in Gradišče pri Slivnem V nedeljo 26 t.m. priredi SPDT poldnevni ’ Izlet v Nabrežino, v pravljični svet Aškerčevih Jadranskih biserov, na Sestran-ski vrh in na staro Ilirsko Gradišče pri Slivnem. Odhojj z vlakom ob 9.45 z glavnega kolodvora. Zbiranje četrt ure prej. (dakoti »n Družini Škabar in rujeta ob smrti pok. A'0J N|atl£°' niča 5000 lir za Dijaško TRŽAŠKA Ki NJIGA0 01*1“' Trni - Ul. >v. Fr#*' Telelon Ul-?0* NOVO: J. Jones: IZKOREN1' ^ NJENCI i.-in. h W. Beck: SODOBNA ZNANOST IN SKK*V jod NOST ŽIVLJENJA s O Z A L J B Tovarišu dr. Edvar^gfjn^. niču, priljubljenemu U - ju z Opčin, je umrl y ništvo »Primorskega jjio izreka svojemu zV- ije. ročniku iskreno s° + ki1? Sporočamo žalostno vest, da je v Slove 'naS Konjicah po dolgi bolezni zapustil svoje drag nepozabni mož in oče ALOJZ KRIŽNIC Mar 81 let Ar Pokojnika bomo položili k večnemu poC nes popoldne v Slovenskih Konjicah. irdV*^ Žalujoča žena Anica, sin <*r-in ostalo sorodstvo Opčine, Slovenske Konjice, Kanal ob Soču 23. novembra 1961. PRIMORSKI dnevnik — 5 — 23. novembra i9(n jeseni češnje cveto... V nedeljo smo objavili sliko vetoče majnice, ki je pogna-ž v nekem grmu na Greti, t i , a* pa so nas nekateri či-»telji opozorili na cvetoče češ-ter V Bfe^u- Sprva nismo hotni* Verieii> saj so nam nasi jnormatorji povedali, da gre ar «za celo vrsto češenj v cv«]u». ..Toda ko smo prišli na kraj, wts?, nam ga označili (v tri-.otniku od Dom j a proti Borneu oziroma Dolini), smo p esenečeno obstali. Nekaj de-jjl',Petrov pod cesto smo za-“ali pet češnjevih dreves, ki so bila v cvetju. Tudi listje je pognalo, tako da je skupina cvetočih dreves predstavljala pravcato «pomladno oazo« sredi golih trt in drugih dreves v bližnji okolici. Zanimivo je. da so češnje zacvetele v tem času tudi lani, vendar so na pomlad zacvetele še enkrat in so potem tudi obrodile. Prva slika nam kaže skupino cvetočih češnjevih dreves, druga pa cvetoče veje na eni izmed češenj, ki se ne poko-ravajo osnovnim zakonom narave. • v- • «vyv*-awk -v Goriško - beneški dnevnik Nadaljujejo se obljube za Tržič Gospodarstvo naše dežele je treba urediti v skladu s potrebami avtonomne dežele Pri tem naj bo vodilo splošna korist prebivalstva, ne pa koristi privilegirancev *u,u,,|iiiiiuiiiini um ,i„„, imun,, nuni ,i,i, mm Preteklo nedeljo sta bila v Trstu minister za državne u-deležbe Bo in predsednik IKi Petrilli, ki sta prisostvovala otvoritvi kovinarskega podjetja v Skednju. Na svečanosti je bil tudi tržiški župan, z nekaterimi drugimi predstavniki in imel ob tej priliki z visokima funkcionarjema razgovor o tržiških problemih. Po tem razgovoru je podal župan iz Tržiča uradno izjavo, v kateri omenja, da se je skupaj z odbornikom Marche-sanom razgovarjal z ministrom in predsednikom 1K1. Ta dva sta mu pri teh razgovorih dala zagotovilo, da bodo čimprej izdali potresne ukrepe za otvoritev novih industrijskih obratov IKI v Tržiču, ki naj bi okrepili industrijske naprave na nodročju te občine. S tem naj bi bilo mesto odškodovano za kolikor je bilo prikrajšano, ko je prišlo do zatvoritve tovarne OMFA. Toliko o županovem poročilu, ki dejansko govori o novi obljubi, eni izmed toliko, ki so bile dane Tržiču in njegovim prebivalcem v zadnjih letih. Tudi na zadnji seji pokrajinskega sveta preteklo soboto je bilo govora o trži-škem gospodarstvu, s posebnim ozirom na njegovo pristanišče. Predložena ,ie bila r.amreč interpelacija pokrajinskemu predsedniku v zvezi z novim pristaniščem pri No-garu v Furlaniji, kjer naj t'i uredili tudi novo industrijsko področje, ki bi naj bilo deležno enakih ugodnosti, kot jih so priznali Tržiču. Kazli-ka pa je v tem, da je trži-ka občina že imela take olajšave, furlanskemu področju pa naj bi jih sedaj dali na novo. Poleg toga zajema področje v Tržiču okrog 200 ha iiimiiiiuiimiMiiiiiimiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiii površine, pri Nogaru pa okrog 2000 ha. Ker g^e pri furlanskem pristanišču za paralelno ustanovo, ki bi direktno konkurirala pristanišču v Tržiču ne bi imelo nobenega smisla ustanavljati tako novo pristanišče, ki bi predstavljalo nepotrebni paralelizem v deželnem smislu.. Zato so nekateri svetovalci bili mnenja, da bi bilo treba vse tal-a pobude vskladiti v okviru bodoče dežele Furlanija-Jul. krajina kot celota, ter pri tem imeli v obziru splošno korist prebivalstva, ne pa kakšnih privilegiranih industrijskih koncernov, kot se zdi da se to noče napraviti na področju Uor-n.o—Aussa v neposrednem zaledju Tržiča in Gradeža. Dejstvo je, da v Tržiču že obstajajo pristaniške naprave, ki bi jih z nekaj desetin milijonov lahko modernizirali in uredili za potrebe vse dežele, medtem ko bi bili izdatki za novo pristanišče v Furlaniji mnogo večji ter bi lahko rsti denar, ki je končno denar vseh davkoplačevalcev, koristneje porabili na drugih področjih dežele, kot n. cr. za pasivne kraje Karnije in Beneške Slovenije. Razprava o tem vpra: nju se na zadnji seji pokrajinskega sveta ni razvila, ker je bilo sklenjeno, da se bo o njem podrobneje razpravljalo na V nadaljevanju seje so pooblastili odbornika za javna dela, da b) pregledal možnosti, če ne bi lahko izkoristili običajno rotacijo pri izkopavanju posmrtnih ostankov na pokopališču ob mirenski cesti, da br vse posmrtne ostanke padlih borcev v osvobodilni vojni zbrali in jim postavili skupen spomenik. IZ SOVODENJ V nedeljo cenitev živine roča, da bodo zaradi zavarovanja cenilci pregledovali živino v nedeljo, 26. novembra. S pregledovanjem bodo pričeli ob 8. uri, in sicer po običajnem redu. Pri pregledu bo-od zahtevali plačilo enega odstotka v korist zavarovalnice. M------- Danes četrtkov sejem Danes bo v Ul. Cadorna v Gorici običajen četrtkov sejem, na katerem bodo kramarji prodajali najrazličnejše blago in zagotavljajo da bodo tudi cene ugodne. S seje odbora bolniške blagajne Na vsakega zdravnika naj b« največ p« 1.500 zavarovancev To velja tudi za Ronke-Doberdob od novega leta dalje Zdravniška pomoč še 180 dni po odpustu Pred nekaj dnevi se je se- pripravljeni se preseliti z na- kako je z zadevo gradnje no- i v • _ 1 • £_ 1: J „ 1 ~ i>nnn tiobroi iticl/Ofin corlo /a T IV stal pokrajinski odbor bolniške blagajne (INAM) pod predsedstvom Ezia Bottegara. Na seji so proučili položaj nekaterih zavarovalnih področij z namenom, da bi našli rešitev iz sedanje krize. Nekateri zdravniki namreč nujno zahtevajo, da bi jim odvzeli tiste zavarovance, ki so se prijavili pri njih za zdravniško oskrbo v večjem številu, kot je to po predpisih dovoljeno. Odborniki so priznali, da je ta zahteva upravičena, vendar jo bodo lahko upoštevali samo pogojno in na tistih področjih, kjer je večje število zavarovancev in je težko dobiti zdravnike, ki bi bili Društvo za zavarovanje goveje živine v Sovodnjah spo- tiiiriiuiimmiiiiiiilliiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiinlilmMllitliimiinilitiliiilliiillimililiMHilMiiiinmiiiiiniiiiiiiiiiiilliniliilllliniiiiiitiiiiiuiiiil Podatki ljudskega štetja v občini Doberdob Zmanjšanje števila prebivalstva Povečanje števila stanovanj Zmanjšala se je tudi razlika med številom moških in žensk, ki je bila pred 10 leti občutna zaradi posledic vojne Po neuradnih podatkih, Ki I pirnico ob Timavu, kjer so šti-so bili zbrani med zadnjim I r: stanovanja z 20 sobami. V ljudskim štetjem v doberdob-1 njih pa za sedaj stanuje sa-ski občini, se je število stal- mo ena družina s štirimi no naseljenega prebivalstva člani. znižalo v zadnjih 10 letih za ( Kakor je razvidno iz zgor 95 prebivalcev. Leta 1951, ko eni prihodnjih sej, ko hndo j je bilo izvedeno predzadnje znane tudi podrobnosti: ■ u- štetje, je prebivalo v dober-krepih v korist Dristanišča m j dobski občim 1424.občanov, ic-ir.dustrijske cone v Tržiču, j tos pa jih je 1329. Sedaj so če bo medtem znano kaj konkretnega. Iz sodnih dvoran Oproščen obtožbe umora faradi pomanjkanja dokazov Pri zivno porotno sodišče oprostilo obtoženca iz Vidma, potem ko je prestal 18 mesecev zapora - Potrjena obsodba tatu dišč Prizivnim porotnim so-j^ale ’ ki mu predseduje dr. taj>, se je zagovarjal vče-tii0 ■ *etni Adenato Apollo-zja 'z Vidma — Viale Vene-iw ’ ki je bil obtožen na-in.^ega umora nekega Oliva vi(lJ?n>Ja 29. novembra je zhalo S^° P°r°tno sodišče spo-ga Apollonia za krivega ter Secev 0 na 2 *etk 11 me‘ živn- ’n 7 dni zapora. Pri-taj . s°dniki pa so bili vče-»ili ruSačnega mnenja. Medi ir°’ da Apolloniova krivic, 1 dovoljno dokazana ter v tem smislu tudi e- ®0Uon°dek’ ki -ie PriPeliaI A" s a pred porotne sodpi-iij , Je odigral 9. aprila lani, tel; Cer v večernih urah v 0]j. Sestilni v Ul. Tessitori he val ter Malisani ni imel dru- le že več let stano- Ndi I1 AP°Uoniu, kjer je bil »Hi. D8 hrani. Pogodili so se Majp,,, 130 za vse te usluge Početa. mesečno po 15.000 lir. to (j.v*a se je Malisani stro-i^hiii , sY°iih obveznosti, v •°*ikn e*ih pa je začel ne-)51 r Popuščati ter ni odda-*Hev]trIno svo-iih mesečnih prijati Vj ^ato .ie začelo pri-Prepj d° vedno pogostejših ?0sBn,°v.med njim in hišnim *anijT rjem- Ta je očital Ma-z ’ -da. ima vedno de-8š »j Pijačo, medtem ko pa »a £'50 .«1 a za stanarino in hra- ^ollon-napetemu ozračju sta *ahajaj 10 ih Malisani večkrat !*iln0 a„. skupno v neko go-r>kozi vsa leta, odkar *ta S st P02;nala in bivala pod °* se razvile med Prijateljske ve-0 sta tudi omenjenega er* i —■nor v gostilno v Ul. i^Oek • AP°ilonio je našel t Zaf-r,?'1 Prijateljev s katerimi ,e§a t„ igrati na karte. Od f1'ori?"utka dalje so se za-jtkii n^‘lati dogodki, ki so o-i. izbnrfL°'‘ko zaviti v meglo, ^ilsani tno je dejstvo, da je k11 Ona ,v določenem trenut-» išo _ . ha tla ter zadobil L'*0hinOSk°dho na glavi. A-je spremil v c°. kamor so ponesre-'"Ozo prejeli s pridržano pro-L^rl,' aprila je Malisani 2aVesu prišel spet Ja* nek°dku. ie Apollonio po-v Proti^ 'zjav. ki so si bila .Jhi ^ «*pviu Na svojem pr-» Po«t^dšanjp na karabinjerji a' ->e izjavil, da je M d* karte. Vedel je, da N 'er isani Pred točilno mi-je Precej vinjen, ta ie zaslišal votel je er dvignil glavo. Ta-zr°?azil, da se je Mali-> je Us'l na tla. Priskočil (S ie j* Pomoč ter ugotovil. a-.-8e ,, 1°zakar v nezavesti. da ,zr°kov padca je me- k, Ma!iaa d° tega prišlo, ker Vi slaK„ iu Postalo nenado- Dien ’ a'i pa ker je bil '.Jekai a • lo • "hi pozneje je Apoi-2a»iej^ lsal spet h karabi- dy .katerim je to ,pot slo drugačno izjavo. Dejal je, da se je dvignil od mize, kjer je igral na karte ter se približal Malisaniju, ki je stal ob točHni mizi. Naslonil se je bil nanjo s ko-milcema ter si z rokama podpiral glavo. Ko je opazil, da je bil prijatelj vinjen se je razjezil ter mu očital, da zapravlja denar v gostilni, a na svoje dolgove popolnoma pozablja. Pripomnil je še, da se je Malisani vzravnal ter se mu približal. ,Tedaj ga je odrinil z roko, nakar je možakar padel na tla. Na podlagi te nove izjave so policijske oblasti prijavile Apollonia sodišču, in sicer pod obtožbo namernega umora. Seveda so ga takoj tudi priprli. Ko je Apollonio včeraj slišal, da so ga oprostili, čeprav le zaradi pomanjkanja dokazov, je začel ihteti. Vsega skupaj je bil v zaporu 18 mesecev. Predsednik Palermo, tožilec Marši, zapisnikar Magliacca, obramba Veritti iz" Vidma. # * * Pred sodnikom Tavello se je zagovarjal včeraj 31-letni Mario Masiello iz Ul. Šalita Tre-novia U, ki pa razpravi ni prisostvoval. Masiello je bil obtožen, da je ogoljufal neko otebo ter ga je zato sodnik obsodil na 4 mesece zapora ter 20.000 lir globe. Do goljufije, ki jo je obtoženec zagrešil, pa je prišlo tako. Masiello je po poklicu branjar, ki prodaja sadje na Trgu Ponterošo. Ker pa ni razpolagal s svojo lastno stojnico, se je pogodil z neko Ce-siro Bisiacchi, da bo .prodajal svoje blago na njeni stojnici, -del katere mu je ženska odstopila-. Zgodilo pa se je, da je Bisiacchijeva nekega dne zaprosila Masiellovo mater naj ji posodi 15.000 lir. Te vsote ženske ni takoj vrnila. V jutranjih urah 1. oktobra lani je Masiello šel na pokriti trg na debelo, kamor bi v resnici ne smel vstopiti, ker ni imel za to ustreznega dovoljenja. Od 56-letne Car-mele Termini por. Autovini, trgovke s sadjem in zelenjavo, je od upil 11 košaric grozdja in 5 košaric hruik v skupni vrednosti 15.745 lir. Ko je bilo treba plačati kupljeno blago je dejal trgovski, da nima s seboj dovolj denarja. Rekel pa ji je naj pride naslednjega dne na Ponterošo, kjer bo poravnal svoj dolg. Naslednjega dne je res prišel na Ponterošo neki Termi-nin uslužbenec, ki je zahteval denar. Masiello pa mu je odvrnil naj njegov dolg poravna Bisiacchijeva. Term.mjevi ni ta’ o preostalo drugega kot da svojega dolžnika prijavi o-bla:tem, ki so menile, da gre v tem primeru za goljufijo. # * # Przivni sodniki so včeraj sodili 42-letnemu Josipu »kopaču iz Istre, ki je bil obtožen, da se je v začetku maja lani vtihotapil v neko vilo na Opčinah, ki je last dr. Giuliana Gortana. Plen, ki ga je odnesel je bil precejšen: su njič, par hlač, dežni plašč, tri srajce, daljnogled, radijski sprejemnik, prstan z majh. nimi diamanti, zlato zaponko z dragocemmi kamni, par u-hanov, ročno uro, srebrno škatlico, zlato verižico in par čevljev. V novembru lani se je Sko-pac zagovarjal pred kazenskim sodiščem, ki ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 3 leta zapora ter na 18.000 lir globe. Prizivni sodniki so potrdili prejšnjo razsodbo. Skopac je že star znanec sodnijskih dvoran, kjer se je moral zagovarjati že večkrat zaradi najrazličnejših prestopkov. Po njegovem prvem prihodu v Trst so ga italijanske oblasti izročile jugoslovanskim, toda kaj kmalu je spet prišel nazaj. Imel pa je smolo. Nekega dne so ga policijski agenti opazili ko je šel po neki ulici. Ko je Skopac zagledal policiste je odvrgel neki sveženj ter skušal zbežati. Beg pa se mu ni posrečil. V svežnju so našli med drugimi predmeti tudi odpirač za vlamljanje. Prav zaradi te zadnje okoliščine so policijski organi začeli sumiti, da je prav Skopac zagrešil tatvino v Gor-tanovi vili. Sprva so namreč menili, da so tatvino zagrešili neznanci in so akte že nameravali arhivirati. Ko pa so prpeli Skopaca so ga^ soočili z dr. Gortanom, ta je brez obotavljanja spoznal v možakarju neznanca, kj se je 8. maja lani (to je na dan tatvine) klatil okoli njegovega stanovanja. Gortan je tistega večera zapustil hišo ter se vrnil domov šele čez nekaj ur. Pri svojem odhodu je opazil nekega človeka, ki se je sumljivo obnašal. S svoje strani pa je Skopac trdil, da je prišel v Trst šele dva dni po tatvini in da je bil za časa svojega bivanja v Trstu samo enkrat v gornji okolici mesta, in sicer v Padričah, kjer je obiskal nekega svojega znanca. # * * Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, se je zagovarjal 64-letni Li-vio Gentili, ki je bil obtožen spolzkih dejanj. Razprava je bila za zaprtimi vrati. Gentilija so obdolžili, da je 2. seDtombra letos v bližini naselja Sv. Sergija zgrabil nekega 10-letnega dečka ter ga odvlekel v grmovje, kjer ga je vrgel na tla. Pri tem je zagrešil razna spolzka dejanja. Gentili je bil že dvakrat prej kaznovan za podobne orekrške, in sicer 1937. in 1953. leta. Kazenski sodniki so ga tudi sedaj spoznali za krive-ea ter ga obsodili na 3 leta, 6 mesecev in 9 dni zanora. Javni tožilec je zahteval pa 7 let in 1Q mesecev zapora. Prihodnji teden tri seje obe. sveta v Gorici Na zadnji seji občinskega odbora, ki ji je predsedoval župan dr. Poterzio, so pregledali dnevni red prihodnje seje občinskega sveta in vse tiste njegove točke, o katerih niso utegnili razpravljati na zadnji seji. Ker odborniki želijo, da bj čimbolj pospešili delo, so sprejeli županov predlog, da bi se v prihodnjih dneh občinski svet v Gorici sestal trikrat zaporedoma, in sicer v torek, 28., sredo, 29. in četrtek, 30. novembra. številke potrdile to, o čemer se je čestokrat gotlorilo in kar dokazujejo številni primeri. Dasiravno pa se ljudje izseljujejo, se po drugi strani opaža, da se je povečalo število stanovanj, predvsem pa število prostorov. Medtem ko je bilo leta 1951 v vsej občini 265 stanovanj, se je v zadnjem desetletju to število povečalo na 340, število prostorov pa od 953 na 1474. V Doberdobu je 190 stanovanj s 709 prostori. V njin prebiva 190 družin, ki imajo 777 članov, in sicer 390 moških in 387 žensk. V Dolu je 62 stanovanj z 234 prostori. V njih stanuje 68 družin z 262 njih številk prevladujejo zenske. Teh je 674, medtem Ko je moških 655. Največja razlika med pripadniki obeh spolov, seveda v prid žensk, je v Dolu, kjer «nežni» spol presega »krepkega« za 14 enot. Pred desetimi leti je nua razlika med moškimi in ženskami še večja. Kaziog z„ takšno stanje pa je treba pripisati vojnim letom, ki so na Krasu pobrala izredno losi: moških. Leta 1951 je bilo nam eč 744 žensk, moških pa 680. iskali nevesto in ugotovili, ali mu je morda kdo ni ukradel. 2e po nekaj urah pa je bila vsa zadeva pojasnjena in ni niti tragična niti ne kriminalna. Nevesta se je naveličala doL gočaslti Se sama v hotelu in se je odločila, da bo šla v Trst za možem. S seboj je vzela vso prtljago in celo ključ sobe, tako da je mož po svojem povratku iz Trsta o-stal popolnoma brez sredstev :n je moral zastaviti v mestni zastavljalnici svojo novo suknjo, da je prišel do nekaj denarja. Kot rečeno pa se je vse srečno izteklo in je kmalu zopet našel nevesto, svojo prt. ljago in d°nar na svojem do- Stevilke povedo, da je pilo mu v Trstu, kamor se je ta-1951. leta v občini 64 žensk . koj vrnil, ko je zvedel za ne-' več kot moških. Do letos se sporazum je razlika zmanjšala ni 19. Zanimivi so tudi podatki o .gf-spodarski dejavnosti. Na celotnem področju občine je 11 industrijskih .podjetij, v katerih je zaposlenih 444 deiav-cev. Pretežni del delovne si- le. ki je vsebovana v tej Ste- .n" viiki, je zaposlena v pap-rm- PR1SPEV AJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 moškega in 138 ženskega spo- | ^ Timayu Trgovln Je 24, c ur-'11 1 f M ,ta I* katerih je zaP°s!enlh 41 °- Sablici in Komarji) je 84 sta v seb. Med ostale dejavnost: n o vanj s 311 prostori. V njih , nrištejemo še km5,ko-^ prebiva 74 družin z 28b _dru- J posojilniCo in frizerja žinskimi elani, 140 je moskni,1 146 pa žensk. Pod doberdob-, sko občino so šteli tudi pa- j Volk zime ne požre Začetek mraza aa Goriškem s 6 stopinjami pod ničlo Priprave na smučarskih poljih v Gornjem Posočju in na Trnovem so v polnem teku Po deževnih dneh pred Mar- I Z nastopajočim mrazom bo- tinom- in tudi nekaj dni po njem, se je vreme ustalilo na lepo. Zato pa se je tudi shladilo, ker smo dobili hladnejše zračne tokove iz severnih predelov Evrope. Tako smo začeli čutiti prve znake zime tudi na Goriškem, ki, čeprav je znano kot sončno, velja tudi zanj star slovenski pregovor, da volk zime ne požre. V začetku tedna je toplomer prvič padel v nočnih urah na ničlo in v torek dosegel 3,4 stop. pod ničlo. Včeraj pa se je še bolj shladilo in na goriškem letališču so ponoči namerili 6 stopinj pod ničlo, kar je znak, da je prišla v deželo prava zima. Tako so tudi tisti, ki so se hoteli pokazati najbolj mladostne in «gorke», potegnili svoje zimske plašče iz naftalina, da bi se zavarovali pred preveč hladnim objemom starke zime. Po drugi strani pa so se tudi smučarji začeli pripravljati na svojo sezono in prisluhnili vremenskim napovedim, posebno za nedeljo, ko imajo več možnosti, da se odtrgajo od te doline solz in odidejo poiskat snežne poljane. Teh za sedaj še ni, vsaj ne v srednjih legah, vendar pa se v raznih smučarskih središčih gornjega Posočja že pripravljajo na letošnjo zimsko smučarsko sezono. Tako so na Laznah pri Lokvah, ki so goriškim zimskim športnikom dobro znane, že skoro dokončali dela pri ureditvi smučarskega doma. Na Lokvah so končno začeli montirati žičnico, o kateri se govori že nekaj let. Postavljajo namreč žično vlečnico, ki bo dolga 320 m in bo lahko vlekla na smučarsko progo po 240 smučarjev na uro, V Logu pod Mangrtom pa urejajo no- do prišli seveda na svoj račun tudi trgovci z oblačili, ki so že nekaj tednov razkazovali v svojih izložbah zadnje modne pridobitve za letošnjo zimo in mraz. Seveda pa s tem ni rečeno, da ne bomo imeli tudi še razmeroma toplih dni, ki bodo vsaj deloma olajšali finančno breme za ogrevanje stanovanj. Pri .teh dejavnostih sta zaposleni dve osebi. Pojasnjeno izginotje mlade neveste Včeraj je goriško javnost razburila vest, da je izginila 18-letna nevesta Bruna Ton-chella iz Trsta, ki je pred nekaj dnevi prišla s svojim ženinom 30-letnim mornarjem Mariom Brlzzijem, prav tako iz Trsta, na ženitovanjsko potovanje v Gorico. Novoporo-čenca sta se ustavila v hotelu «Gorizia» v Ul. Morelli. Predvčerajšnjim pa je moral ženin za nekaj ur v Trst po svojih poslih in je nevesto pustil samo v hotelu. Ko se je vrnil, je ni bilo več nikjer in z njo je izginila tudi-vs* njegova prtljaga ter ves de nar. Ne vedoč kako si pomagati, je Brizzi šel na policijo in prijavil vso zadevo, da bi mu po. Pcdec na cesti Včeraj okrog 9.45 so z zasebnimi avlomoljjlom pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vitt. Veneto 77-letnega Goffreda Gizzija iz Ul. S. Giovanni 8. Zdravniki v bolnišnici sumijo, d? si je Ghizzi zlomi) desno stegnenico, zato so ga pridržali ria opazovanju. Ghizzi je izjavil, da je 20. menom, da bi olajšali delo svojim kolegom, ki že delujejo na dotičnem področju. Za nekatera področja se bo lahko stvar uredila, ker so prišle nekatere ponudbe; za druga pa bo treba še počakati. Na predlog predsednika je odbor hotel dati poudarka osnovnim smernicam za rešitev fega problema v celoti, ki jih bodo upoštevali pričenši s 1. januarjem 1962. To velja zlasti za bolniška okrožja Ronke-Doberdob, Villesse-Romans, Zagraj-Foljan, Gradiška-Fara. Skocjan-Turjak-St. Peter ob Soči; od 1. januarja 1962 na teh področjih ne sme število zavarovancev, ki jih bo prevzel v zdravljenje posamezni zdravnik, presegati 1500. Samo na ta način se bo lahko upoštevala tudi prošnja zavarovancev iz St. Petra ob Soči, Villess in Zdravščine, da bi imeli svojega zdravnika v kraju samem. Končno je bila soglasno sprejeta tudi resolucija, ki je bila poslana predsedniku zavoda z zahtevo po izenačenju zavarovancev iz industrije, trgovine, kreditnih in zavarovalnih ustanov in davčnih ustanov glede bolniškega zavarovanja po prenehanju delovnega odnosa, katero naj se tudi pri nas izenači z onim po vsej Italiji. Do sedaj so pri nas veljali stari zakonski predpisi, po katerih je bil uslužbenec, ki je prenehal s svojim delom in torej ni bil več zavarovan, deležen še dva meseca bolniške oskrbe. Odslej pa se to obdobje poviša na 180 dni. Ravnatelj INAM je pred zaključkom seje poročal tudi. vega pokrajinskega sedeža IN AM. V avtobusu mu jo postalo skbo Ko se je včeraj popoldne okrog 16. ure peljal 76-letni Avgusto Cosmini, ki stanuje v Gorici Ul. Morelli 28 z mestnim avtobusom, mu je nenadoma postalo slabo v bližini glavne Pcšte. Avtobus je takoj ustavil in moža so z avtom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdrgvniki nudili prvo pomoč. Tek čez drn in slrn na igrišču 01ympic V nedeljo dopoldne je bilo na igrišču 01ympie tekmovanje v teku čez drn in strn. Udeležilo se ga je 33 tekmovalcev, ki so jih razdelili v tri skupine. Mlajši narašča’ niki so bili razdeljeni v dv bateriji in so tekli na 700 m trov, mladinci pa na prog dolgi 1.100 m. Naraščajniko je bilo 18, mladincev pa 15. V prvi bateriji naraščajnikov so se tekmovalci uvrstili po naslednjem redu: Gomišček. B. Jarc, Pahor, Soban in Mar-vin. Druga baterija: S. Devetak, Brajnik, J. Tomšič, Susič in Dornik. Mladinci: L. Kogoj, Tence. B. Peršolja, Mozetič in Hlede. Prvi štirje obeh baterij naraščajnikov so se uvrstili v finalno tekmovanje, ki bo prihodnjo nedeljo ob 11.15, O’ tej priliki bodo podelili tud: nagrade. »iiiiimiimiiiiiiiimiimiiimimiinniiMnninMummnMiiimmmmimHmHiHmmimiim‘1: Vesti s Peči KaKo je s ceno za napeljavo vode Seje našega občinskega sveta v Sovodnjah so sicer javne in jim lahko prisostvuje vsak občan, torej tudi vaščani s Peči. Vendar ima le malokdo toliko časa in tudi volje, da bi šel na tako sejo in dobi) tam iz prve roke vesti o naši občinski upravi. Zato se v tem oziru radi poslužujemo Primorskega dnevnika, ki je nekaka naša javna tribuna in preko katerega nas občinska t. m. popoldne šel po Ul. Cri- uprava obvešča o svojih name-spi in hodil pod arkadami, kjer I rah in ukrepih. Vendar pa tuše mu je spodrsnilo in je pa- di preko tiska ne izvemo vse-dcl na tla. | ga, kar nas v zvezi z občinsko tiiniiiiiiiiiiiiiiipuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii V grajski vodnjak je padel Gasilci so iz globine 10 m izvlekli nezavestnega moža Obdržali so ga v bolnišnici s pridržano prognozo zaradi hudih notranjih poškodb Včeraj okrog 15. ure je občinski čuvaj na goriškem gradu pri svojem običajnem obhodu opazil, da je v vodnjaku na grajskem dvorišču ne- njak na grajskem dvorišču, v katerem pa ni vode. Neznanca so takoj prevezali z vrvmi in ga potegnili na prosto. Od tod pa so ga z avtom Zelene- ki človek, ki je ležal negiben, ga križa odpeljali v goriško Takoj je poklical goriške gasilce in jih obvestil o zadevi. Ti so prišli opremljeni z vrvmi in lestvami ter se takoj spustili v 10 m globok vod- Vsak voznik, brždane pa tudi pešec, ki za motorizacijo in promet nasploh nima velikega smisla, bo priznal, da je začetek Ul. Carducci, kjer se ta ulica stika s Kornom, za promet zelo nevaren. Dokler so po tej ulici, ki je bi- vezovi in tramvaji, takrat te-iki. ga kaže naša slika, T II ■ \ _ ’ rr .____J „1; r- m n na ga vprašanja niso poznali. Danes pa, ko postajajo ceste iz dneva v dan ožje in ko je treba uvajati vedno nove in strožje predpise o varnosti ljudi, ki se kretajo po cestah, danes je Ul. Carducci naenkrat preozka; na meč tesna vo smučarsko progo za alpske i la pred stoletjem, pa tudi discipline. |manj, mestno središče, vozili j pa je zlasti v tistem kraju, Zategadelj smo na njej začrtali obok, pod katerim naj bi speljali pločnik, da bi se cesta lahko nekoliko razširila, predvsem pa bi pridobili več prostbra pešci. Sodimo, da je rešitev stvarna in ne bi terjala prevelikih finančnih sredstev. bolnišnico. Tam so ugotovili, da gre za 44-letnega Attilia Kerševanija, ki stanuje v Gorici v Ul. Ci-coni 7. Ko so moža, ki je bil še vedno v nezavesti, kot so ga našli na dnu vodnjaka, pregledali, so mu ugotovili poškodbe na spodnjem delu trebuha in verjetno gre tudi za notranje krvavitve, dalje pretres možganov in številne druge poškodbe. Zato so ga obdržali v bolnišnici s pridržano prognozo. Kako je prišlo do nesreče še ni znano, ker očividno ni bilo nikogar poleg, ko je možak padel v globoki grajski vodnjak. Po vsej verjetnosti se je preveč sklonil čez nizko ograjo in izgubil ravnotežje z vsemi tragičnimi posledicami. Rojstva, smrti in poroke v občini Doberdob V mesecu oktobru so imeli v doberdobski občini dve poroki, dve rojstvi, smrti pa nobene. Poročili so se: Giordano Bat-tisti in Guerina Dužman, Vit-torio Kuglič in Maria Devetti. Smrti: nobene. Rojstva: Angelo Schintu in David Lakovič. Lakovič je prejel od hranilnice 5.000 lir, ker se je rodil v obdobju med 25. in 31. oktobrom, ko je bil teden varčevanja. Hranilnica je že pred leti razpisala nagrado za tiste otroke, ki se rodijo v tem obdobju, toda v Doberdobu so letos prvič imeli to srečo, da se jim je vodil otrok prav v tem obdobju. upravo zanima. Tako se nam n. pr. zdijo previsoke cene za priključke n: glavno vodovodno cev. To predvsem glede na dejstvo, da je ostalo v naši vasi več hiš precej oddaljenih od glavne napeljave. Uprava vodovodnega konzorcija zahteva za teko napeljavo baje po 2000 do 3000 lir za vsak meter dolžin- . Želeli bi, da bi nas občinska uprava izčrpno seznanil, kako je s to zadevo, kako se je glede tega dogovorila z vodovodnim konzorcijem in če je res, da konzorcij določa cene svojim uslugam dokončno, to je brez možnost) pogajanj. Prepričani smo, da bi s takim pojasnilom ustregli marsikateremu občanu. M. Dve cestni nezgodi Včeraj okrog 15, ure so pripeljali v goriško bolnišnico 24-letnega Vincenza Marulllja iz Rutarsa. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da ima pretres možganov, rane na čelu, levem zapestju in desn: nogi. Pridržali so ga v bolnišnici za 15 dni. Fant je povedal, da je dobil navedene poškodbe pri neki cestni nezgodi. Dobre pol ure pozneje pa so pripeljali še 49-letno Nello Matteucci iz Kaprive, ki je imela udarec na lobanji, ter poškodbe na desni in levi nogi. Pridržali so io v bolnišnici za 20. dni. Zenska je povedala, da je dobila poškodbe, ko je s svojim mopedom trčila na cesti v avto. ■IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllUIIIIIIIIIII OD VČERAJ DO DANES C KINO v GORICI CORSO. 16.30: «Razvedrila», J P. Belmondo in S. Koscina. Italijansko-francoski črnobe-li film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00: «Nenavadna nedelja«, D. Darieux in J. P Belmondo. Francoski črnob li film. VITTORIA. 17.15: «Gangsterj iz Piccadillyja», R. Todd ir. P. Seller. Angleški črnobeL film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 16.30: «Miren sa mokres«, F. Tucker in M Cordaj. Ameriški ' črnobel: - film, cinemascope. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verd) št. 57. tel. 28-79. TEMPER ATI RA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9,2 stopi, nje ob 13. uri, najnižjo 6 stopinj pod ničlo ob 7. uri. Pov-P’e:na dnevna vlaga je dosega 70 odstotkov. Za poka/ velesejemskih mest Inter premagal 4:0 škotsko moštvo Hearts Za domačine so bili uspešni Hitchens (2), Morbello in Humberto in je 2 odlično osebno akcijo spravil še četrto žogo v mrežo Škotov. Milančani so imel; priložnosti še povečati rezultat v 39’. ko jim je sodnik zaradi grobe igre Cummingsa do Mor-bella prisodil enajstmetrovko. To pa je Zagiio poslal preko vrat v out. Za pokal pokrlnih prvakov Fiorentina-Rapid 6:2 DUNAJ, 22. — Povratna tekma osmine finala za pokal po- Strelci: V 10’ p. p. Hitchens, v 31’ Morbello; v 30” d p. Humberto, v 21’ Hitchens. Kotje 14:1 za Inter. Inter: Bugatti; Facchetti, Dalla Giovanna; Masiero, Bic-chierai, Balleri; Petroni, Humberto, Hitchens, Zagiio, Morbello. Hearts: Marshall; Kirk, Holt; Cummings, Polland, Hig-gins; Doherty, Blackwood, Wallace, Elliot. Hamilton. Tud; v drugi tekmi turnirja ~ za pokal velesejemskih mest je milanska Inter izšla iz borbe z angleško enajstorico Hearts z zmago v žepu. V prvem srečanju na Škotskem je Herrerovo moštvo zmagalo z 1:0, včeraj pa so domačini, kljub nepopolni postavi, med povratno tekmo na stadionu San Siro odpravili goste s 4:0. Inter je takoj prešel v napad, zaradi česar so bil j Škoti prisiljeni ojačiti obrambo. Pomagalo pa jim ni dosfi, ker so Milančani že po 10’ igre dosegli s Hitchensom prv; gol. 12 minut kasneje so bili domačini že na tem, da podvojijo rezultat, toda škotski vra tar je v zadnjem trenutku odbil v kot siloviti Zagiio v kazenski strel. V 31’ pa je Inter ponovno našel pot do mreže. Zagiio je streljal prosti strel: žoga je prišla Hitchensu. ki jo je predložil Morbellu. Ta je zogo prisebno in brez oklevanja posla] v mrežo. Gostje so redkokdaj skušali ogrožati vrata domačinov s hitrimi protinapadi. V 42’ so imel; izredno priložnost za zmanjšanje rezultata. Bicchieraj je namreč ustavil žogo v kazenskem prostoru z roko, zaradi česar je sodnik prisodil enajstmetrov. ko. Streljal je Hamilton toda žoga je šla preko prečke. Domačini so že v prvih sekundah drugega dela igre prišli z bliskovito akcijo do tretjega gola. Tokrat je bil učinkovit Humberto, ki je z glavo presenetil vratarja nasprotnikov. Po tem zgoditku je ritem padel, pa čeprav so Milančani neprenehoma spravljali obrambo nasprotnikov v zmedo. V 5’ je Blackwood zapravil izredno priložnost. Sploh so bili Škotj netočni in ker niso imeli nobenega strelca niso mogli nikoli spraviti Bu-gattija v zadrego. V 21’ je Hitchens preigral tri nasprotnike kalnih prvakov med domačim Rapidom in gostujočo Fioren-tino se je končala z debaclom Dunajčanov. Florentinci so že ob koncu prvega polčasa vodili z 2:0, v drugem delu igre pa so to prednost še povečali na 6:0. šele v zadnjih minutah igre so Dunajčani zmanjšali rezultat s Schmidom, ki je bil uspešen v 43’ in 44’ Za Italijane so dosegli gole Milani in Dell’Angelo v 26’ in 40’ prvega, Johnson, Milani, Hamrin in zopet Milani v 4’, 14', 22’ in 25’ drugega polčasa Prva tekma, ki so jo odigrali v Florenci, se je končala s 3:1 v korist Italijanov. Današnjo tekmo so igrali v večernih urah s precejšnjim mrazom, saj je kazalo tri pod ničlo. Za tekmo z Bolzanom Tudi včeraj naporen trening Triestine Priprave Triestine za gostovanje v Bocnu so danes že prešle v napornejšo fazo. Radio je včeraj zjutraj podvrgel vse člane prvega trž. moštva intenzivnemu treningu, ki se je začel z razgibalnimi in dihalnimi vajami ter se zaključil z delom z žogo. Samo Mantovani se ni udeležil teh priprav, ker mu je društveni zdravnik predpisal počitek. Radio je preizkusil vse razpoložljive igralce in sicer najprej posamezno in nato skupno. Najbolj je držal pod paro napadalce, ki so morali izvesti prodore in streljanje na vrata. Vratarji Toros, Minius-si in De Min so posebej trenirali, medtem ko je Secchi iz previdnosti končal priprave pred kolegi. V popoldanskih urah je bila trenig tekma med juniorsko in mladinsko enajstorico, v kateri je nastopil tudi Santelli, ki je po mnenju trenerja zelo potreben razgibanja. Doma ga čakajo kritike in preiskovalna komisija Zbogom mister Greaves LONDON, 22. — Jimmy Greaves, angleški nogometaš, katerega je Milan v preteklih dneh «prepustil» za težke milijone Tottenhamu, se bo čez nekaj dni vrnil domov, kjer se bo moral braniti pred številnimi kritikami. Njegovo obnašanje med bivanjem v Italiji je namreč razburilo ne le tukajšnje, temveč--------------------- tudi angleške nogometne kro- ge. Britanski radio je poslal svoje novinarje na stadione, kjer so se pozanimali pri ljubiteljih nogometa, kaj menijo o Greavesu. Vsi brez izjeme so bili mnenja, da je ta nogometaš med bivanjem v Italiji več škodil kot koristil športu in predvsem Angliji. Številni Angleži menijo, da bo Greaves lahko ponovno prišel vsaj do majhnega dela popularnosti pod pogojem seveda, da se bo resno oprijel dela in se popolnoma podredil disciplini, katero bo brez dvoma od njega zahteval njegov klub Tottenham. Najbolj optimisti so seveda navijači Tottenha-ma, ki so vrhu tega še nestrpni. Lani je njihov klub prišel do angleškega pokala in do naslova državnega prvaka, sedaj pa upajo, da se mu bo posrečilo priti še do zmage v turnirju za pokal evropskih prvakov. Mnenja o Greavesu so zelo različna. Nekateri trdijo, da je treba predvsem ožigosati načela angleške nogomet-zveze oziroma članov te, m 7T7 UU Greaves: zadnji prodor v vrstah Milana ki so dovolili, da se je Greaves z drugimi britanskimi igralci preselil v Italijo. Ti hi morali sedaj sprejeti Grea-vesa kot «izgubljenega in zopet najdenega sina» in ne kot nogometnega kriminalca. Nasprotniki pa nimajo u-smiljenja s tem igralcem. Greaves, in samo on, je bil mnenja, da so bile lire milanskega kluba več vredne kot sto tedenskih šterlingov, kolikor je Greavesu ponujal Chelsea. Nihče ga ni prisilil zapustiti Anglijo. Res je, da predstavlja ta igralec veliko atrakcijo, vendar je dokazal, da je še nezrel in vrhu tega še pod slabim vodstvom. Kritizirati angleško zvezo nima smisla, ker ima vsak nogometaš iste pravice kot ostali ljudje, da si sami izberejo delodajalca. Za Greavesa zapletljaji še niso končani. Ob povratku domov se bo znašel pred preiskovalno komisijo angleške nogometne zveze, ki bo proučila njegovo vedenje od podpisa pogodbe z Milanom dalje. Nogometašu bi lahko prepovedali nekaj mesecev nastopati, kot bi lahko tudi takoj branil barve svojega kluba. To pa proti primerni kavciji. Tudi če komisija ne bi mogla na podlagi njegovega vedenja v Italiji izreči nobene disciplinske kazni, Greaves ne bo imel lahke naloge, da si zagotovi mesto v prvi ekipi Tottenhama. Njegovo mesto, ki je na desni zvezi, je sedaj zasedeno. Na tem mestu igra eden najboljših angleških nogometašev in sicer Škot John White. Večje možnosti pa ima, da zaigra na levi zvezi, kjer titularec Les Allen trenutno ni v najboljši formi. Se preden se je vrnil v London, so za Greavesa nastopile precejšnje nevšečnosti. Angleška Football league je sklenila imenovati preiskovalno komisijo, ki bo proučila način premestitve Greavesa iz enega kluba na drugega in vpis pogodbe s strani Tottenhama. Tajnik angleške zveze A-lan Hardaker je ob koncu včerajšnje seje izvršnega odbora izjavil, da je odbor po dolgem razpravljanju mnenja, da obstajajo zadostni vzroki, ki ne dovoljujejo takojšnji vpis pogodbe, ki jo je predložil klub Tottenham Hotspur. To seveda pred preiskavo, ki jo bodo takoj uvedli. V tem preiskovalnem odboru bodo vsi člani vodstva zveze z izjemo Joeja Mearsa, t.j. predsednika angleškega nogometnega kluba Chelsea, ki se je istočasno s Tottenhamom pogajal z Milanom za nakup Greavesa. Prva seja preiskovalne komisije bo 3. decembra. Hardaker je izjavil, da mu niso znani uradni vzroki preiskave. •Mogoče,* je dodal, • namerava izvršni odbor braniti čast angleškega nogometa*. Ni izključeno, da se bo moral Greaves osebno zagovarjati pred imenovano komisijo. *# * MILAN, 22. — Jimmy Greaves je danes odpotoval s svojim avtom domov na Angleško. Se enkrat se je izkazal muhastega, ker se je hotel pred svojim odhodom izogniti «nadlegovanju» novinarjev. Včeraj je najavil odhod za 10.30, danes zjutraj pa je navsezgodaj vstal ter s taksijem odšel do garaže, kjer se je usedel skupno s plavolaso ženo v hitri avtomobil in se je hotel odpeljati, Anglež pa ni računal s televizijskim operaterjem, ki ga je kljub zgodnji uri čakal za zadnji intervju. Jezen se je Greaves pognal proti njemu z avtom, toda v zadnjem trenutku se mu je izognil, napravil neki gib z rokami in se odpeljal proti meji. Športno udejstvovanje naše mladine Nabrežina-Dijaški dom 5:2 v namiznem tenisu .metna reprezentanca Madžarske odpotovala v Cile, Kjer bo že 7. istega meseca nastopila proti čilskemu državnemu moštvu. Tri dni kasneje bo madžarsko moštvo igralo proti reprezentanci čilskih mest. Temu nastopu bodo sledili še drugi in sicer v Bogoti proti Kolumbiji, v Guayaquilu proti Ekvadorju, v Montevideu (23. decembra) proti Urugvaju in končno še proti urugvajski ali ekvadorski reprezentanci. Razen desnega krila Sandor ja, ki je želel ostati doma, bodo odpotovali na turnejo po Južni Ameriki vsi trenutno najboljši madžarski nogometaši in sicer vratarji Gro-sics, Szentmihaly in Torok, branilci Matrai, Sipos, Sovun, Meszoly in Dalnoky, krilci Bundzsak, Solymosi, Rozmis ter napadalci Arkas, Matesz, Gorocs, Albert, Kuharsky, Ti-chy, Bozsik in Fenyvesi. Srečanje je bilo v nedeljo v prostorih PD I. Gruden Z začetkom šolskega leta je tudi šport v Dijaškem domu oživel. To velja predvsem za namizni tenis. Preteklo nedeljo je ekipa Dijaškega doma prvič nastopila proti moštvu prosvetnega dru-štva «Igo Gruden« v nabre-žinskih društvenih prostorih. Predvidevanja so bila v prid dijakov, toda Nabrežinci so posebno po zaslugi Stanise in Antoninija prekrižali gostom račune. Kar se tiče igre je vredno omeniti Škrka in še posebno Staniso, ki sta se najbolj izkazala. Prvi je odlično zaigral prvj set z močnim Antonini-jem. Z začudenjem vseh prisotnih je odlično odbijal nasprotnikove nevarne žoge ter si zasluženo pridobil prv; niz. Konec ostalih dveh setov pa je bi) obraten. Za Staniso lahko rečemo, da se je res izkazal. V začetku je igral zaspano, proti koncu pa je odločno na-siopil proti nasprotniku, katerega je z izredno napadalno igro odpravil. Tudj Košuta se je dobro odrezal, saj mu je uspelo iztrgati set močnejšemu Antoniniju. V celoti je dvoboj dobro izpadel. Obe moštvi sta bili z nastopom zadovoljni in sta sklenili, da bo v kratkem povratno srečanje. Za Nabrežino so igrali Per-tot, Damjan, Stanisa Rudi in Antonini Maksimilijan, za Dijaški dom pa Košuta Drago, Škrk Ivo in Gergolet Maks. Izidi dvoboja, ki se je končal s 5:2 v korist predstavnikov nabrežinskega prosvetnega društva, so sledeči: Pertot-Košuta 1:2 (16:21, 21:19. 19:21) Antonini-škrk 2:1 (19:21 21:13. 21:7) Stanisa-Gergolet 2:1 (21:18, 19:21, 21:17) Antonini-Košuta 2:1 (21:6,23:25, 21:17) Pertot - Gergolet 0:2 (19:21, 23:25) Stanisa-Škrk 2:1 (10:21, 21:7, 21:10) Antonini-Gergolet 2:0 (21:10, 21:13) S, J. Decembra meseca letos Madžarska reprezentanca na turneji po J. Ameriki BUDIMPEŠTA, 22. — V prvih dneh decembra bo nogo- • tllllllHIIIIIIIIimillllMIIIIlillllllllllllllimillllllllllMIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllMIIIIIIHIIIIIlil Za pokal evropskih prvakov Dukla-Servette 2:0 PRAGA, 22. — Zaradi boljšega količnika se je praška Dukla uvrstila v četrtfinale turnirja za pokal evropskih prvakov. Dukla je namreč danes premagala z 2:0 švicarsko moštvo Servette. V prvem srečanju so Cehi izgubili s 4:3. Oba današnja gola je dosegel Kucera z desne zveze in sicer v 25’ in 28’ prvega polčasa. Sodil je Italijan Adami. V prihodnji tekmi se bo Dukla spoprijela z moštvom Tottenham Hotspur. SAO PAULO, 22. — V tretji, odločilni polfinalni tekmi za brazilski nogometni pokal je Pelčjevo moštvo Santos premagalo sinoči enajstorico «A-merica« iz Ria s 6:1 (2:1). V prvi tekmi je Santos zmagal s 5:1, v povratnem srečanju pa je zmaga pripadla nasprotnikom z 1:0. V tem srečanju je sodnik izključil Peleja iz igre! V zadnji tekmi je Pele dosegel dva gola in je bil tudi začetnik vseh ostalih akcij, ki so se končale z žogo v mreži nasprotnikov. * * * BEOGRAD, 22. — Med govorom o važnosti fizkulture v razvoju socialistične družbe je Aleksander Rankovič zanikal vesti, da Jugoslavija namerava uvesti profesionalizem v nogometu. «Naš socialistični sistem, je izjavil Rankovič, nam daje možnost, da najdemo boljšo rešitev za ureditev statuta vrhunskih športnikov in za ureditev boljših človeških pogojev kot v profesionalnem svetu.« Rankovič je še podčrtal, da bi bilo pravično nagrajevati boljše športnike. * * * TURIN, 22. — Nocoj je tajnik AC Torino Giusti javil, da je vodstvo nogometnega kluba privolilo Denisu Lawu, da se udeleži odločilne kvalifikacijske tekme za svetovni nogometni turnir $kotska-CSSR, ki bo 29. t. m. v Bruslju. Športne vesti iz koprskega okraja Po ponovljeni tekmi Delamaris jesenski nogometni prvak Enajstorico iz Izole je premagala Sidro z 2 0 Delamaris 7 6 1 0 21:5 13 Tomos 7 6 0 1 25:12 12 Sidro 7 3 2 3 17:9 8 Jadran 7 3 1 3 12:11 7 Postojna 7 2 2 3 19:13 6 Tabor 7 2 2 3 19:18 6 11 Bistrica 7 1 0 6 8:32 2 Pivka 7 1 0 6 2:24 2 V nedeljo dopoldne je bila v Izoli ponovljena prvenstvena nogometna tekma Delamaris - Sidro. Domačini so zmagali z 2:0 (0:0). Izola je bila v rahli premoči že v prvem polčasu, vendar so napadalci deloma zaradi smole, deloma pa zaradi nespretnosti zamudili precej zrelih priložnosti. Nekaj zrelih priložnosti pa so zamudili tudi gostje, ki so izvedli več nevarnih protinapadov. V drugem polčasu so bili domačini v izraziti premoči in so po Mozeniču dosegli dva zadetka. Najboljši igralec pri Delamarisu je bil Čendak, medtem ko se je pri Sidru odlikoval vratar, ki je med drugim branil tudi enajstmetrovko. S to zmago je Delamaris osvojil jesenski del nogometnega prvenstva koprskega okraja, ima pa tudi lepe možnosti za končno zmago, saj bo igral s svojim najnevarnejšim nasprotnikom — Tomosom na domačem igrišču. Končna lestvica jesenskega dela prvenstva: Na atletskem mitingu Nov juniorski rekord Torkarja v skoku v vis Kljub hladnemu vremenu so v nedeljo na okrajnem lahkoatletskem prvenstvu v Kopru postavili nekaj odličnih rezultatov. Na prvem mestu naj omenimo nov državni pionirski rekord v skoku v višino. Postavil iiiiiiiiiiliiiiiiiiitiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliuiiiiiiiiiiiiiiliiiliilliillillliiiililiiiiiillllilllliliitiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiiiilllliiiiiiilli Po petem kolu državnega košarkarskega prvenstva /. lige V Bielli presenečenje tekmovanja: prvi poraz milanskega Simmenthala Goriška loppas lahek plen vareškega Ignisa Šele pred tednom dni smo pisali, da je tekmovanje I. košarkarske lige brez vsakršne privlačnosti, ker ni na sporedu nobenega srečanja med tremi ekipami, ki že celo vrsto let tvorijo elito italij anske košarke. Ostali klubi pa so nam v zadnjem kolu dokazali, da tudi oni včasih zmorejo drznih podvigov in tehnično kvalitetnih tekem. V tekmi, ki naj bi postavila na glavo naše trditve se je najbolj izkazala Biella, ki je premagala milanski Simmen-thal prav v trenutku, ko so vsi menili, da je njena prodorna moč oslabljena zaradi odsotnosti najboljšega strelca in obenem graditelja Flabo-reje. Drugo mesto za Biello pripada pesarskemu moštvu Algor. Cescutti in prijatelji so še enkrat pokazali kaj zmorejo, le da so v srečnem dnevu. Fonte Levissima se je tako morala odreči na pe-sarskem igrišču svojim sanjam, da bi končno le prodrla v sam boj za prvo mesto. Podobno kot Virtus v prvem kolu, je tudi ona morala prepustiti domačinom obe točki. Ta srečanja, skupaj s tistim v Livornu, kjer so domačini v poslednjih minutah igre u-krotili rimsko Lazio. sta dala _ svoj posebni oživljajoči pečat temu petemu kolu najvišjega prvenstva. Goriška Zoppas je gostova- da ima Ignisov napad precejšnjo prednost nad še tako dobro in solidno virtuško obrambo. Prav težko je zaustaviti izrazite strelce, kot so Bu-zalini, Gavagnin in Magetti, ki zmorejo v vsaki tekmi nad 20 točk. Še težja pa je o-bramba pred «match-winneri» kot so Zorzi, Nesti in Gatti. Trenutno so le redki igralci Virtusa v dobri formi. Najboljši do sedaj je bil Lombardi, k njemu lahko prištejemo še Paolettija in Pella-nero. To bo jedro domače e-kipe, ostalo pa bo odvisno od trenutne kondicije posameznikov. V minulem kolu je spet zablestela pesarska zvezda. Al-gorjev podvig je edinstveni. Tracuzzijevi igralci, ki so pričeli letošnje tekmovanje z visokimi upi, pa so se morali že v začetnih minutah predati nevzdržnim nasprotnikom. Pred domačo publiko so Cescutti in tovariši odlično zaigrali in nadkrilili še tako dobre protivnike. Svojo zmago so gradili postopoma s točnimi podajanji in čisto izvedenimi prodornimi akcijami. =_ Tarcuzzi je zaman preizkusil la v Varese, Italijanski prva- j vse načine obrambe. Paolini ki Ignisa so tako imeli prili- ( jn Marchionetti sta gradila ko za odlično trening - tekmo, j igjo po Geminianijevem na- v kateri so lahko preizkusili nešteto napadalnih shem in kondicijo vseh članov ekipe. Goričane je v prvem polčasu zmedla bliskovita hitrost domačih napadalcev in so zato nabrali v tem delu igre le malo točk. V nadaljevanju so zaigrali bolje in tudi izkupiček je bil izdatnejši. Ignis ni posebno forsiral in ni gledal na rezultat, temveč je prej izpilil vigranost vseh svojih atletov. Seveda niso pri tem njegovi strelci pozabili na nasprotnikov koš in ob koncu tekme sta manjkali le dve točki do troštevilčnega rezultata. S to zmago je Ignis zaključil prvi, zanj lažji del prvenstva. S prihodnjim kolom bodo tudi zanj začeli težki dnevi. V nedeljo gostuje v Bologni in bo moral izrabiti vse puščice, kar jih ima v svojem tulju, da se izogne virtuški nevarnosti. Ne vemo kdo bo zmagal v tekmi velikanov, menimo pa, vdihu in Cescutti je neizprosno pošiljal žogo v nasprotnikov koš. Čeprav je do konca srečanja Cescutti dosegel kar 36 točk, dve več kot znaša končna razlika med ekipama, so tudi ostali domačini s svojimi zadetki znatno pripomogli zmagi, ki je izraz skupne igre celega moštva. S to zmago je Algor znatno izboljšal svoj plasma in kar je še bolj važno, si je pridobil člana, ki mu bo o-mogočil še kako zmago. Prihodnjo nedeljo bodo prišli kot gostje v Gorico in bomo tako imeli priliko spoznati od česa je odvisna njihova izrazita prodornost. 2e v uvodu smo povedali, da si je Livorno le s težavo priboril nedeljski točki. Na lastnem igrišču je moral skozi celo tekmo prenašati premoč gostov, ki so zaključili prvi polčas s precejšnjim skoraj odločilnim naskokom. Rimljani so zaigrali tudi v drugem delu zelo strumno, ven- dar so domačini pokazali mnogo več elana in so prodrli do koša z naglimi protinapadi. Posebno izenačena in borbena je bila igra v zadnjih minutah, ko sta si bili ekipi enakovredni. Tik pred koncem, pa so domačini prešli v vodstvo in zaključili tekmo z dvema točkama naskoka. Rimljani so bili brez dvoma tehnično boljši, medtem ko so bili domačini bolj borbeni. Rezultati: Algor-Fonte Levissima 92:58 Biella-Simmenthal 52:51 Livorno-Lazio 67-65 St. Azzurra-Petrarca 65:54 Virtus-Ursus Vigevano 65:46 Ignis-Zoppas Gorica 98-53 Spored 6. kola Virtus-Ignis Petrarca-Ursus Lazio-Stella Azzurra Simmenthal-Livorno Fonte Levissimo-Biella Zoppas Gorica-Pesaro PATRIZIO ga je 15-letni Miha Torkar I* Postojne, ki je skočil 170 cin-Torkar je branil tudi Pre)*nA rekord in sicer z rezullato"1 169 cm. ... Nadalje naj omenimo oa; čen rezultat v skoku v dal) no — 6,32 m. Postavil 8a ^ Valter Mauk iz Postojne. Ra- x uatuj'*'", » zen njih so se odlikovali Debeljak, Melanova, Masl°v* in Fakinova iz Kopra teh H lena in Irena Prelog in četova iz Postojne. .. Na prvenstvu je nastopi nad 50 atletov občinskih r prezentanc Kopra, PostOT® ' Hrpelj in Sežane. Pri Ijjos j. je zmagala Postojna z 72 to kami. Enako število točk J osvojil Koper, vendar je i® manj prvih mest. Tretje ®? sto je osvojila Sežana z 22 se točkami, četrto pa HrpeIi Pri ženskah pa je prem0'e® zmagala reprezentanca s 64 točkami pred Postojno, je osvojila 31 točk. * * * V Sežani je bilo v nedelj® mladinsko prvenstvo Pri.®0,, ske v košarki. Nastopilo je 5 ekip iz Sežane, Pošto)11 ' Ilirske Bistrice, Pirana Dornberka. Pogrešali smo n stop koprske ekipe, saj ). košarka v tem mestu PreC razvita. Prvo mesto je nepričakova no osvojila ekipa Sežane, je v finalu premagala P° ci no s 27:20 Kot kaže, se * Žana razvija v močno no središče, saj se uspeh0,, odbojkaric pridružujejo drugi. j. Tretje mesto je zasedlo ® tvo Ilirske Bistrice, četrti bili Pirančani, peta pa e Dornberka, ki kljub za^n„]0 mu mestu zasluži vso P° •'L0, za disciplino in borbeno is A Najboljši strelec prvenstva J. bil Uršič (Sežana) s 63 k° • Odlikovali pa so se še Sa njar (Sežana), Grželj (P°Sni. na) in Žnidaršič (Ilirska strica). # * # V nedeljo se je zaklju^ tudi rokometno prvenstvo prskega okraja. Odločilna 1 ^ ma za prvo mesto je bda a Piranu, kjer sta se p°me • domači Partizan in Ekon ska srednja šola iz Kopra, mačini so zmagali s tesn izidom 9:6. Zmaga Pira11® tj bila zaslužena, saj so •» bolj povezano. . jj Prvo mesto je torej °sv. Piran s 16 točkami Slecle. ESS 14, Koper I 10, Iz°la ‘rt IKS 6, Učiteljišče 4, Pira“ji, 4, Koper II 2 in Gimna 2 točki. llliHllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilitlul1"111 V nedeljo s mednarodno udeležbo Več zmag Tržačanov v borbi go-kartov Pred okrog 2 tisoč gledalci so bile v nedeljo dne v Kopru mednarodne go-kart dirke. Bila je to ma) . senzacija za meščane, saj so do sedaj videli dirke s te majhnimi motornimi »žabami* le na televizijskem elcra ^ Na startu se je pojavilo blizu 50 tekmovalcev iz E) ljane, Zagreba, Kopra, Postoj. ne, Cerknice, Trsta in Tržiča. Kakor je bilo pričakovati, so najbolj navdušili gostje iz Trsta in Tržiča, ki so imeli ne samo večje izkušnje, ampak so posedovali tudi najprimernejša vozila. V kategoriji vozil 50 ccm so nastopili le domačini. Tako v predtekmovanjih kakor tudi v finalu so se najbolj odrezali Koprčani. Prvi je bil Rudi Mozetič, drugi Jože Franovič in tretji Zvonko Godnič, vsi trije iz Kopra. V kategoriji vozil 100 ccm je osvojil prvo mesto Dome-nico Liboi, drugi je bil An-drea della Zonca (oba Trst), medtem ko je tretje mesto zasedel domačin Drago Kodela iz Postojne. -------------—— ,os cc® V kategoriji vozil tz je zmagal Antonio Sessa, gi je bil Lorenzo Loewe, ,j« ji pa Alfio Bivatti iva;a j« Trst). Največ zanimanj seveda bilo za 200 ccm, saj so morah tja pri hitrosti, ki je sem V uro, dosegla tudi 80 km n' oSti-pokazati res višek sPr_ Zmagal je Luigi c°ra.jboi’ drugi je bil Domeni00 g0ll. tretji pa Andrea deli ca, vsi trije iz Trsta. je Organizacija priredi 5o bila na izredni višnh. se vse točke odvija1 „a je po programu. Tudi P* taK° bila dobro zavarovan 'neZg°- da ni prišlo do noben ^s-de. Koprsko Avtomot .aatof tvo zasluži kot or^ vso pohvalo. 1VAN CANKAR hnuiciE 11 f I VIII. Klanec siromakov «Ali se še spominjaš, Krivček, na naše ljubljanske čase? Ali se spominjaš, kako smo krokali? — O, Krivček, zapoj še enkrat s tankim glaskom svojim, da te slišim, preden umrjemU «Kje so zdaj ljubljanske beznice!« je odgovarjal učitelj resno. «Druge skrbi imamo zdaj, dragi moj!» Lojze je bil vesel, smejal bi se in prepeval bi. «Kdaj pa si izginil iz Ljubljane?« ga je prašal učitelj. «Ne vem, izginil sem nekoč, ko nisem imel ne kosila ne stanovanja.... Ali veš, zakaj sem šel od gledališča? Zato, ker mi je na odru želodec krulil«. Učitelj je stresel nevoljno z glavo, praktikant se je nasmehnil. «Pomisli, na Dunaju sem bil in sem se hotel vpisati — kam, misliš? Naravnost v akademijo! Saj sem bil dober risar.« «Vraga, zakaj pa se nisi vpisal?« »Kako? Raztrgan sem bil, pa si še noter nisem upal.... Nato sem grabil sneg, zaslužil sem goldinar na dan, ali to je bilo samo tri dni, dalj nisem mogel » »Zakaj ne?« »Zato, ker ni več snežilo.« # »Kako pa si prišel v domovino?« »Na državne stroške, pet dni sem se vozil — ali prijetna vožnja je bila, nobenih skrbi ni imel človek.... Večno mi bodo ostali v spominu tisti dnevi: ješ, pa ne prašaš, od kod je prišlo; spiš, in te nihče ne goni preko praga — kakor ptičica pod nebom.... Nato sem bil spet celo leto v Ljubljani.« «Kaj te niso pripeljali domov?« »Izgubili so me spotoma, kakor prazno vrečo.... Ali potem, bratec, ti je bilo življenje!.... Misli si, da sem kradel jabolka za vodo — to je velika umetnost in več potrpljenja in vaje je treba zanjo, kakor na priliko za šolmaštrovanje. Potem sem prišel k advokatu.« »Cemu nisi ostal pri njem?« »Po prvi plači, ki mi jo je bil dal, sem se od veselja tako napil, da me dva dni ni bilo v pisarno... potem si pa nisem več upal tja.... To Je bila zadnja nit, ki sem jo pretrgal; takrat se je nehalo vse.... In zdaj sem čisto svoboden.« «Ni bilo lepo življenje,« je opomnil učitelj. «Ni bilo lepo, ampak tako je moralo biti, čudil bi se, če bi se kdaj nenadoma izpremenilo. Nikoli še nisem videl, da bi rodil osat žlahtne sadove; raste samo zategadelj, da ga populijo osli.« Učitelj je naročil vina, gostilničar je prinesel Lojzetu gnjati in belega kruha. Ko je ugledal rdeče, prijetno dišeče meso, so se mu zasvetile oči; Jedel je molče in hitro, z levico je držal krožnik, kakor da bi se bal zanj. »Kako je zdaj v trgu? Kaj počnete?« je vprašal, ko si je obrisal ustnice. Krivec je napravil zelo resen obraz in si je pomaknil naočnike bliže k očem. »Jaz, prijatelj, sem se lotil resno svojega poklica, kakor sem nameraval, ko sem bil še v šoli....« »Torej misliš še zmerom reševati svoj narod?« se je nasmehnil Lojze. «Naroda ne, ampak vsaj čisto majhen del njegov, saj je ta tudi nekaj.... In ti niti ne veš, kakšno je naše ljudstvo, če si videl ljudi pijane v krčmi, so se ti zastudili — polberači in popolni berači, ki pijo in preklinjajo in propadajo kakor živina; kar jih je boljših beže v Ameriko, na Nemško, v Bosno, a pijani berači, ki so prelahkomiselni in preleni, da bi si pomagali, ostanejo doma.... Tako si morda videl ljudstvo in tako si ga sodil. Jaz pa sem ga spoznal m ni ga boljšega na svetu. Zdaj imamo v trgu bralno društvo —». »Saj je bilo že prej —» »Za gospodo, ko človek ni smel vanj, če je dišal po govedi. Zdaj pa smo sami, sami kmečki fantje in delavci; napravili smo si lepo knjižnico, beremo časopise, prepevamo in tudi krokamo; to so čisto drugačni kroki, zato ker so ljudje drugačni. Pomisli, da so se izpremenili nekateri celo v obraz, odkar so v društvu!« »Na ta način jih misliš reševati?« je vprašal Lojze. «,Zakaj ne na ta način? Uboštvo je veliko, toda inteligenten človek si ve pomagati, duševni siromaki pa so dvakrat ubogi skrijejo se in pričakujejo konca.... Ali to je vendarle samo začetek. Zbuditi je treba ljudi; kadar se bodo predramili in bodo izpregledali, si bodo že pomagali sami. Navadili se bodo na družbo, videli bodo, da vsak sam ne opravi nič, da se mora naslanjati drug na drugega.... To so nam že prej pokazali socialistični usnjarji, ki so se združili in ki niso več hlapci svojih gospodarjev Poglej jih v nedeljo, pa jim boš poznal samo na rokah in na črnih nohtih, da so delavci. Doslej so jih fantje sovražili, ker so jim bili pregosposki, zdaj jih ne sovražijo več....« «Ganljiva idila!« je opomnil Lojze. »Ni še. ali jaz bi rad, da bi bila.« »če si kaj posebnega domišljaš na svoje delovanje, se motiš. Kaj pa je novega na tvojih načrtih? Stare fraze in drugega nič.« «Seveda so stare fraze,« je odgovoril učitelj mirno, sem rekel, da mislim kaj novega? Da hočem delati 118 eksperimente? čisto po starem mislim delati, po šablon tudi tistih starih fraz, ki vem, da so stare, me ni čisto sram. Ko bi delal vsak po novem, kaj pa 'bi bilo? ^ep0 ravni znani cesti, tako mislim, da pridemo najdalj. Glavn da je človek resen in misli pošteno.« »Ukvarjaš se popolnoma zastonj!« Je odgovoril Lojz®-sanjač si, kakor si bil v Ljubljani, ko si sam imel komaj ) pa si študiral, kako bi pomagal drugim. Tako si pozabil. ^ sam berač. Ali zastonj je študirati, pomagati se ne da;'" , | dal sem ti, kako sem živel. No, kaj misliš, da v meni n* nikoli nič moči, nikoli nič energije, nič želje, da bi , pomagal sebi in drugim? Vsega tega je bilo dovolj in se mučil in upiral. Rezultat? Ožuljene noge in od str« pokvarjeni želodec.... Ne da se pomagati, vse je obsoj žalostno smrt!« Učitelj ga je pogledal začuden, skoro je bil razžaljen, »Ti gledaš sebe povsod, prijatelj. Ti si obsojen na *8 smr!!> „ t** Lojze je odgovarjal mimo, kakor da bi ne bilo nic v učiteljevih besedah. $ »Sebe gledam povsod, seveda! Kdo gleda drugače? rojen na klancu, na klancu siromakov in pečat m vtisnjen na čelo že ob rojstvu, pečat berača, ki Je 0 -- žalostno smrt. Zato, glej, je bilo zastonj vse moje upanJ ^ tn bi se dotaknil zlata, bi se izpremenilo v oglje, kakor pravljici....« * d8 «Fatalist! Ne verjamem ti, da bi se bil upiral, če ^ ’ si obsojen, ne moreš imeti ne volje ne moči — in spl°n smešno, da si se upiral, če si vedel, da si obsojen « (Nadaljevanje *le