—   36   —
Novičar iz mnogih krajev.
Zastran podelitve rokodelskih in obertnijskih pravic po ukazu 10. sept. leta 1848 je c. k. mini-eteretvo kupcijstva za vse dežele, razun Laškega, O^er-ekega, Horvaškeg-a , Slavonskega, Dalmatinskega, Er-deljskega in Vojvodino Serbsko, sedaj sledeče ukazalo: 1} zastran tako imenovanih policijskih obertnijstev Daj ostanejo postave od 10. sept. 1848 veljavne, toda s temni rečeno, da bi se ne smelo več tacih pravic podeliti, marveč se ima na to gledati, da jih je toliko, kolikor se jih v vsakem kraju potrebuje; 2) pri tako imenovanih kupčijnih obertnijstvih naj se ne gledana Djih potrebo v kakem kraju, ampak na to: ali ima tisti, ki za tako pravico prosi, take lastnosti, da se mu zamore pravica podeliti; dotične vradnije nimajo tedaj na potrebo kraja gledati ali na to, da bi se že obstoječim obertnikom škoda godila; samo to mora biti, da tak, kteremu se ima nova pravica podeliti, je dostojno izučen in da ima potrebne pripomočke za živež; 3) pri tistih obertnijstvih, ki se prištevajo tako imenovanim prosto pripušenim opravilom, ni druzega treba, ka-
kor naznaniti njih početek dotičnim vradnijam, ktere pa imajo oblast, pri tacih obertnijah, za ktere ni treba posebnih vednost ali dovelj premoženja , kakor na priliko, pri prodajanju živežev na drobno (branjevcem in branjev-kam3 , njih preveliko število čez potrebo kraja prepovedati , ker bi se scer tacih barantačev preveč nabralo. — C. k. ministerstvo je določilo, da imajo dohodki od zemljiščih odškodovavnih in odkupivnih kapitalov začasno dohodkinega davka prosti biti. — C. k. ministerstvo nauka je sv. pismo in pervo slovnico in berilo v horvaskem jeziku izročilo v natis Dunajski založnici Ijudsko-šolnih bukev, in njih vpeljanjefv šole po Horvaskem in Slavonskem ukazalo. — Ob kratkem se sme pričakovati nov ukaz za štempljanje blaga, po kterim se ima kontrabantu v okom priti. — Z veseljem beremo v Teržaškem časniku, da so cesar dovolili, da sme tiskar-nica teržaškega LIoyda si na Duoaji prodajav-nico bukev in druzih umetnih izdelkov napraviti, ker je od te tiskarnice slavno znano, da trud pisateljev dostojno poplačuje, kar se ne more ravno od vsih Dunajskih bu-kvarjev reči. — Rusovske božične praznike so praznovali letos na carovo povelje tudi spomin osvobodenja od Francoskega napada v letu 1818; menda ta slovesnost ni brez pomena in ozira na sedanje Francosko.
—  VParizu se ne govori sedaj od nič druzega kot od poroke Napoleona, ki bo 30. t. m. Starasinstvo in   postavodajavni   zbor  sta   poklicana  na  14.   svečana.
—  Iz Cernogore se bere v „Terž. čas.^' od 25. t. m. da je turška armada pod poveljnikam Osmana Pašata Skadarskega v nahii Berdski od Černogorcev zlo ote-pena bila. Tudi se poterdi novica, da so vsi glavarji Kučinski na stran Černogorcev stopili maševati se nad turškimi vojaki, ki so se z njih ženami na^somnji v Pod-gorici sila nespodobno obnašali; od kneza Cernogorskega 80 prejeli za vojsko veliko smodnika. Vojvoda Jakob Vujatič je bil srečin s svojo armado zoper Turke. Dunajski časniki pišejo, da stric kneza Cernogorskega, ki je še zmiraj na Dunaji, o svojem poslanstvu nič ne govori, le to jenekterim Serbom, ki so mu rekli, da se je bati, da bi Turk Cernogore ne premagal, naravnost zagotovil, da tega se ni nikomur bati, kdor Černogoro in Černogorce pozna. Terdnjavo Žabljak so le zato posedli , da so jo popolnoma razdjali in tako Turkom močno bran v nič djali; Cernogorcem bi ne bila posest te terd-njave v noben dobiček. — Po dokončanih opravilih se bo Pero Petrovič spet domii podal, tedaj ne bo šel v Petrograd, kakor se je govorilo. „Teržaški časnik^ pravi, če bi si Cernogorci v ti vojski tudi ne več kot ene pedi zemlje čez svojo staro mejo pridobili, bojo vendar Turki te vojske za vedno večne čase pomnili in spoznali, da je zadnji čas nehati kristiane grozovito zatirovati.