ME5TMR HRHMILU LJUBLURMSKn • KHMEN • DO-KRMNI) • PELRCR * ZRNO DO -ZRNH • POGRCH • HRFI5HL nruon • trst 5RM0ZRL02BH ^ MRRODMH 1 L3UBL3RMR 1909 Avstrijske hranilnice po višini ulog 1908 . Naštevamo 25 avstrijskih hranilnic. Slovanske hra¬ nilnice so zaznamovane z zvezdico *). MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA . :::: OB DVAJSETLETNICI 1889 — 1909 . NAPISAL ANTON TRSTENJAK- V LJUBLJANI 1909. = SAMOZALOŽBA. = NATISNILA »NARODNA TISKARNA«. o^trogvšl*) Jšeseda rojakom. ČKamen do kamena palača, zrno do zrna pogača. Vzvišena je naloga, katero imajo in izvršujejo hranilnice. (Navajajo ljudstvo do varčnosti in je s tem odgajajo v kreposti, ki je za zadovoljno in srečno družinsko življenje neobhodno po¬ trebna. c blagostanje družine je temelj blagostanju vsega naroda. c Iz vinarjev sicer nastanejo male svotice. Jlko pa se te varujejo in obresti donašajo, rase kapital. JCamen do kamena palača, zrno do zrna pogača, to so zlata vredne besede, katere baš manj premožnim ljudem na srce polagamo. skupaj 27 V 2 milijona kron. Kako so se razvijala hipotečna posojila, predočuje nam na¬ stopna razpredelnica: 3 ? Mestna hranilnica ljubljanska ima vedno toliko denarne zaloge na razpolago, da se, dovoljujoč posojila, more ozirati na vse slo¬ venske dežele in mesta. Teh mej ne prekoračuje, saj je poklicana, da na svoji zemlji dobrotvorno deluje. Mogla bi si tudi področje razširiti, osobito danes, ko tako nepričakovano napreduje. Zadovoljna bode, ako bode mogla doma izvrševati svoj poklic. Ima mnogo, a vendar premalo. V deželi je še mnogo slovenskih- milijonov, ki spadajo v slovenske hranilnice. Nenavadno rase od leta do leta uložno stanje, kar je dokaz, kako nujno je bila v osrčju slovenskega naroda potrebna slovenska hranilnica. Na nekaj nam je opozoriti ulagatelje. Hranilnična pravila do¬ ločajo, da se pojasnila iz udeležniške kapitalske knjige in iz knjig o zasebnih dolžnikih ne dajejo tretjim osobam. Izvzeta so samo sodišča v kazenskih preiskavah in zapuščinskih razpravah. Nihče torej ne more izvedeti, koliko ima kdo drugi denarja v hranilnici. Večkrat se dogaja, da se ljudstvo bega in straši s tem, da se v hra¬ nilnici vse izve, če ima kdo kaj denarja v njej. Nikomur ni se treba bati, da bi se kaj takega izvedelo, ker nima nihče niti pravice, kaj takega uprašati. Tudi davčna administracija, ki odmerja davke, ni upravičena zahtevati, da bi se ji povedalo, ali ima kdo kakšno ulogo v hranilnici. Hranilnice torej varujejo po svojih pravilih popolno tajnost. Rekli smo, da uloge rasejo od leta do leta. Naslednja razpre¬ delnica predočuje nam gibanje ulog v Mestni hranilnici ljubljanski od početka do današnjega dne. 33 3 Ob novem letu 1910., torej skoro po dvajsetletnici obstoja, ima Mestna hranilnica ljubljanska 27.000 ulagateljev in 37 l /.> mi¬ lijona kron ulog, rezervnega zaklada pa nad 1 milijon kron. Ker ima Kranjska hranilnica v Ljubljani nekaj nad 21.000 ulagateljev, oziroma uložnih knjižic, ima potemtakem Mestna hranilnica ljub¬ ljanska za 6000 več ulagateljev. Narodna žavednost ni se nikdar poprej tako sijajno pokazala na gospodarskem polju, kakor leta 1908. Dnevi po 20. septembru odprli so slovenskim hranilnicam in zadrugam vire velikanskih do¬ hodkov. Slovenci so se začeli zbirati okrog svojih denarnih zavodov, ker so spoznali, da je denar sveta vladar. Naša gospodarska moč je zelo ojačala, ko smo začeli na gospodarskem polju nastopati in delovati po načelu solidarnosti. Ako so torej slovenski ulagatelji dvigali svoje denarje iz Kranjske hranilnice v Ljubljani, branili so s tem svojo gospodarsko in narodno korist, kar pa smejo storiti, saj jim je to po zakonu zajamčeno. Mnogokateri denarni zavod slovenski se je lepo opomogel. Slovensko hranilništvo in zadruž¬ ništvo zahvaljuje narodni probujenosti svoj današnji uspeh. V Mestni hranilnici ljubljanski je bilo uložno gibanje zelo ži¬ vahno. Pričelo se je takoj po 20. septembru in ni ponehalo do meseca maja 1909. slovenski te vrste, a med avstrijskimi hranilnicami zavzema odlično mesto. Izmed 727 avstrijskih hranilnic zavzemala je koncem leta 1908. po višini ulog 33. mesto. Letos koncem meseca septembra, ko se je bližala 37. milijonu, zavzemala je že 21. mesto in, kakor nje napredek svedoči, bode skoro dosegla 15. mesto med vsemi hranilnicami v Avstriji. 34 VIII. Unanji uplivi in pritiski. Ko je začela Mestna hranilnica ljubljanska 1. 1889. poslovati, bili so je veseli vsi rodoljubni Slovenci, saj je vsakdo vedel, da bode od nje imela veliko korist vsa dežela. Hranilnica ni bila za¬ sebna, ampak občinska naprava, ki se je tikala vseh Slovencev. Le nekdo pa je vendar bil v deželi Kranjski, ki je ob njenem rojstvu gledal na njo z zavistjo. Ker ji drugače ni mogel škodovati, pa jo je obrekoval pred svetom. Bil je to tedanji „Laibacher Wochen- blatt“, za katerega so pisali uradniki Kranjske hranilnice, namreč so to ravno tisti gospodje, ki se danes jokajo, da je Mestna hra¬ nilnica ljubljanska tako zaslovela. Obrekovali so upravo Mestne hranilnice, a zavodu pogin prorokovali. Radi bi ji izpodkopali za¬ upanje pri občinstvu, ali niso mogli. Nemci so dobro slutili, da bode slovenska hranilnica izborno napredovala. Zgodovina je to potrdila. Daši je Mestna hranilnica ljubljanska občinska naprava, ki je in bode v korist vsemu meščanstvu brez izjeme, torej Slovencem in Nemcem, kajti z občekoristnimi in dobrotvornimi ustanovami bode razbremenjala slovenske in nemške davkoplačevalce, vendar ji Nemci niso bili nikdar naklonjeni. Tako se je zopet obistinila stoletja stara resnica, da Nemci v Ljubljani, kamor so se priseljevali, niso bili nikdar mestoljubi, ki bi skrbeli za blaginjo mestne občine, ampak so imeli pred očmi vedno le koristi svojih ljudi. Sijajno nam to dokazujejo velika darila, s katerimi pospešujejo vele- nemško propagando v naši deželi in dalje do sinje Adrije. Leta 1889. do 1893. bila je Mestna hranilnica ljubljanska jedina slovenska hranilnica na Kranjskem in je bilo torej naravno, da so se vs,e slovenske uloge, kar jih je bilo narodnemu zavodu namenjenih, stekale vanjo. Ali ko so se začele baš po njenem vzgledu snovati jednake hranilnice po mestih na Kranjskem: v Kranju, Novem Mestu, Radovljici, Krškem in Kamniku, to je širom dežele, kjer je imela ona sama svoje ulagatelje, ni bilo to brez upliva na njo. Slovensko hranilništvo se je razsredotočilo. Sodišča, ki so dosihdob bila vezana le na Ljubljano, nalagala so denar nedoletnikov in varo¬ vancev ter vobče sodno oskrbovani denar v hranilnicah svojega sod¬ nega okoliša, radi tega se je krog njenih ulagateljev krčil. Naravno je bilo, da so se tudi domačini držali domačih hranilnic. Bilo je to vsakomur prav: krepila so se vsa mesta slovenska na Kranjskem, a Mestna hranilnica ljubljanska je tudi napredovala. 35 3 * Potem se je začelo krepko razvijati zadružništvo v Ljubljani (Vzajemno podporno društvo, ustanovljeno 1. 1893., Ljudska^ posojil¬ nica 1. ,1895.) in po deželi, in to zadružništvo je procvitalo na račun hranilnic, osobito Mestne hranilnice ljubljanske. Ali ker gre vsaka stvar le do neke meje in ker je Mestna hranilnica ljubljanska uži¬ vala in uživa neomejeno zaupanje svojih rodoljubnih ulagateljev, nastal je mir, v katerem se vse, hranilnice in zadruge, ker imajo vse dosti, srečne čutijo. Več let ni bilo miru. Danes se ne bodemo motili, ako trdimo, da se je pri slovenskih denarnih zavodih, pri hranilnicah in zadrugah, izvršila politična razvrstitev. Tega, kar sploh imenujemo krizo na gospodarskem polju, ni imela Mestna hranilnica ljubljanska. Kriza je to, ako ulagatelji na- valjujejo na zavod in dvigajo velike svote. Tako uplivajo neugodno na hranilnice potresi, slabe letine, vojska ali strah, da v kakem denarnem zavodu ni zdravo gospodarstvo in da radi tega ni denar varno naložen. Velikonočni potres leta 1895. je prouzročil ljubljanskim me¬ ščanom mnogo skrbi in škode, a posebno je uznemirjal kmečko ljudstvo, ki je mislilo, da je najvarneje, ako se denar dvigne iz hranilnice in potem doma shrani v nogavicah in skrije kje v pod¬ strešju. Zgodilo se je, da so iz jedne vasi priromali vsi ulagatelji v Ljubljano in prestrašeni stopili v hranilnične prostore. Videlo se jim je na obrazih, da jih muči strah. Dejali so, da se bode Ljub¬ ljana porušila in pogreznila. Res se je vsak čas Ljubljana stresla, ali naši ljudje so se dali pomiriti in dopovedati, da se Ljubljana ne bode porušila in da je najvarneje, ako puste denar v hranilnici. Doma ni varno, ker ga lahko kdo ukrade. Velikonočni potres torej ni imel nobenih zlih posledic za hranilnico. Bilo jih je nekaj, ki so se preveč bali. Ti so dvignili svoje uloge, ali jih takoj prinesli, ko se je zemlja pomirila. Dne 5. oktobra 1908. se je priklopila Bosna in Hercegovina naši državi. Naši vojaki so se trumoma prevažali na južne meje, Srbija je tudi klicala vojake pod zastave, ni torej čudo, da so širši sloji mislili,^da je vojska neizogibna. Avstrijo je to oboroževanje stalo mnogo denarja, danes vemo, da 265 milijonov kron, in ljudje so mislili po svoje, da se bode država lotila hranilnic, ako pride v hude stiske. Tako so ljudje splošno sodili, in zato ni čudo, ako se jih je prijel strah. Ali tudi sedaj se je pokazalo, da si ljudje dado dopovedati. Verovali so v pupilarno varnost hranilnice in da nihče drugi ne more dvigniti denarja iz hranilnice, kakor samo tisti, 36 ki ima uložno knjižico ali se sicer izkaže, da je lastnik knjižice. In ko je še potem državna vlada izjavila, da se ne bode nikdar pola¬ stila tujega premoženja in da tudi nima nobene pravice v to, po¬ mirili so se ljudje. Dali so si dopovedati, da do njihovega pre¬ moženja res nima nihče drugi pravice in da je najvarneje, ako se pusti denar v hranilnici. Seveda so bile tudi izjeme, ker je ljudi, katerim sploh ni mogoče ničesar dopovedati, ali tudi ti so se skoro vrnili in zopet zaupali hranilnici svoje premoženje. Ta kritični položaj je zopet hotel nekdo v naši deželi izkoristiti. Strahu pred vojsko ni moči kar tako pregnati. Nemški listi so pisali, da Srbija ni nič prida, tudi kralj Peter ni nič prida, ker slabo go¬ spodari in preveč politikuje in preveč z Rusi drži, da je torej Srbija država, ki ni nobenega kredita vredna. To natolcevanje so porabili ljubljanski Nemci, ki niso bili nikdar prijatelji naše dežele, in so vrgli v graškem listu (Grazer Tagblatt) v svet debelo bombo, s katero so mislili uničiti Mestno hranilnico ljubljansko. Raztrobili so širom sveta, da je Mestna hranilnica ljubljanska posodila srbskemu kralju 10 milijonov kron! To je bilo zvito premišljeno, imelo je namen škodovati Slovencem, a vlada se vendar ni ganila, da bi tako zlobno izmišljeno vest pred tiskom zadušila in nevarnost pre¬ prečila. Četudi vsak razsoden človek ve, da nobena hranilnica ne sme po pravilih razposojati denarja v inozemstvo, vendar so Nemci s to zlobno vestjo namerjali razburiti slovensko ljudstvo, a zavodu izpodkopati zaupanje. Seveda se jim to ni posrečilo, ker je ljudstvo spoznalo njih zlobno nakano. Dežela Kranjska, ki je del slovenske domovine, naša pokrajina, ima stare neprijatelje. Več kot pol milijona Slovencev bije tu gospo¬ darski boj z neznatno peščico Nemcev. To je naraven boj, ki se mora dobojevati. To je zakonit boj. Lanski 20. september je ta boj znatno pospešil. Narodna zavednost prešinila je širše sloje. V Ljub¬ ljano so prihajali ljudje,- ki so govorili, da nikdar več ne prestopijo praga nemške hranilnice. Bili so to kmetje in kmetice, ki so pro- uzročile velikanski preobrat na gospodarskem polju. Začrtala se je sama ob sebi natančna meja med slovenskim in nemškim in med tem, kar koristi slovenskemu narodu. Naš kmet je spoznal svoje prijatelje in neprijatelje, a to spoznanje je prineslo slovenskim hra¬ nilnicam in zadrugam 30 milijonov kron, to je lepo premoženje, katero je slovenski kmet prenesel iz nemške hranilnice v slovenske denarne zavode. To je največji denarni preobrat, ki se je izvršil doslej v naši deželi. 37 Zgodovini hranilnic je takih preobratov malo znanih. Leta 1903. je imela Češka hranilnica v Pragi hude čase. To je tudi nemška hranilnica. Naval je trajal le mesec dni, in sicer od 20. feb- ruvarja do 19. marca, in so v tem času dvignili češki ulagatelji 41 milijonov kron. Ker pa ima ta hranilnica še zdaj 214 milijonov kron ulog, ni bil to za njo prehud udarec. Ako kdo kaj izgubi, vedno premišlja, kaj bi storil, da bi to, kar je izgubil, spet nazaj dobil. In Kranjska hranilnica je hotela pokazati svojo nemilost slovenskemu ljudstvu in si je v to izmislila tri načrte. Najprvo je odpovedala osobni kredit slovenskim posest¬ nikom, trgovcem in obrtnikom, dalje je opustila zastavljalnico in naposled je namerjala škodovati slovenskim hranilnicam. Odpovedavši Slovencem osobni kredit, spravila je Kranjska hranilnica v Ljubljani mnoge v trenotno stisko in v velike troške, ali jih ni uničila, kajti Mestna hranilnica ljubljanska jim je podala roko pomočnico. Tu torej Slovencem ni mogla škodovati. Potem je opustila zastavljalnico, da bi pahnila od sebe tiste revne Slo¬ vence, ki so pri njej za visoke obresti zastavljali svojo revščino. Ni imela nikdar dobrega srca za nas Slovence. Zastavljalnice so dobro¬ delna naprava, namenjene res takim ljudem, ki morajo večkrat radi bede zastavljati najpotrebnejše reči, da kupijo otrokom kruha. Ali Kranjska hranilnica nima srca za reveža. Mestna občina ljubljanska je vzela pod okrilje svoje meščane, ustanovivši jim svojo mestno zastavljalnico. Tako se je vse rešilo. Potrjujemo samo, da se še nobeden denarni zavod ni tako nehvaležno vedel proti svojemu občinstvu, kakor Kranjska hranilnica v Ljubljani proti Slovencem. Pri vseh naših hranilnicah je bila veljavna obrestna mera za uloge po 4%. Nepričakovano pa je Kranjska hranilnica zvišala to obrestno mero na 4‘/, %. Zanimivo je, da ni tega storila iz ljubezni do slovenskega kmeta. Glavnega uzroka je iskati mnogo globlje. Hotela je sicer zopet pridobiti slovenske ulagatelje, ali pred očmi je imela še večji cilj. Mislila je, da slovenske hranilnice obdrže staro obrestno mero po 4%, torej da je ne zvišajo na 4 1 / 1 %. Ako bi se to zgodilo, potem bi Kranjska hranilnica dobila zmago. Siro- tinski in sodno oskrbovani denar moral bi se nalagati, oziroma prenesti v hranilnico, kjer nese več obresti. Pristojne oblasti bi pač morale za to skrbeti in zastopati koristi nedoletnikov in varovancev. Posledica bi bila, da bi se denar dvignil iz slovenskih hranilnic, v prvi vrsti iz Mestne hranilnice ljubljanske, in bi se prenesel v Kranjsko hranilnico, katera bi dajala najvišje obresti. Tako bi si 38 Kranjska hranilnica opomogla, njene uloge bi se v treh, četirih mesecih pomnožile za kakih 10 milijonov kron, morda še za več. Naklep ni bil napačen. Ali kar zna storiti sosed, to zna vsak sosed. Istodobno z dnem 1. meseca julija 1909. zvišala je tudi Mestna hranilnica ljubljanska uložno obrestno mero od 4% na 4 l / 4 %. Odvrnila je s tem od sebe veliko nevarnost. IX. Naši tekmeci in naša bremena. Država je videla, kako lepo napredujejo hranilnice, in mislila si je, da to, kar so storile občine, lahko tudi sama stori, to je osnuje denaren zavod, ki bi ji nosil mnogo lepega dobička. In ustanovila je po nemškem uzoru državno hranilnico z imenom c. kr. poštna hranilnica. Dne 12. januvarja 1883. je začela poslovati c. kr. poštna hranilnica in si je do konca 1. 1907. nabrala upravnega premoženja 757 milijonov kron. Tako se je pojavil hranilnicam nov, nevaren tekmec. Poštna hranilnica ima posebne olajšave: ne plačuje rentnega davka, ima prostost poštnine, kolkov in pristojbin, in četudi obrestuje uloge le po 3%, torej za mnogo niže od hranilnic, vendar dobro uspeva. Ako pa zopet preudarimo, da so avstrijske hranilnice v istem času (1883- 1907) imele za 3500 milijonov kron prirastka, to vidimo, da je državna hranilnica sicer velik, ali ne tako nevaren tekmec, da bi se ga bilo preveč bati. Nevarni so hranilnicam drugi konkurenti. Napovedal se nam je konkurent v deželi. Po drugih kronovinah ga že imajo, toda po¬ treben je le tam, kjer ga res potrebujejo. Ako ni v deželi zavodov, ki oskrbujejo realni kredit, potem je tak zavod treba osnovati, sicer ga ni potreba. Na Kranjskem je poleg močnih zadrug 11 slovenskih hranilnic in 2 nemški hranilnici, ki se pečajo z realnim kreditom. In zdaj pa namerja dežela Kranjska osnovati Deželno hipotečno banko. Uverjeni smo, da za sedaj ni še potreba pri nas take banke. Hranilnice so navezane na hipoteke. Ako se jim odvzame ta poslovna stroka, potem ne bodo vedele, čemu so osnovane in bodo to bridko čutile. Kje pa naj potem nalagajo premoženje, ako se jim iztrga iz rok realni kredit? Do menic jim je pot takorekoč zaprta, sicer pa na tem polju ni zadosti dela. Deželni odbor kranjski bi moral misliti na ta položaj v deželi. Kamor se ozremo, povsod vidimo tekmece. V deželi imamo mnogo zadrug, ki si pridevajo ime hranilnice, s čimer pravim hra- 39 nicam mnogo škodujejo. Pridruži naj se jim zdaj še Deželna hipo¬ tečna banka, bode preveč nepotrebnega boja v domači hiši. Država je že tako veliko breme naložila hranilnicam, da teško dihajo. Zakon z dne 25. oktobra 1896. leta oprtil jim je nov davek, takozvano rentnino. Da ne bi hranilnice izgubile ulagateljev, pla¬ čujejo jo same. Mestna hranilnica ljubljanska plačuje prihodnine in pridobnine okoli 25.000 kron, kar ni malenkost, ako pomislimo, da je to breme vsako leto težje. Z jedne strani pritiska hranilnice država, z druge strani pa naj še pritisne dežela, ki je prva poklicana skrbeti za procvit svojih občin in občinskih naprav! V nekaterih kronovinah morajo hranilnice skrbeti za ubožce. Na Nižjem Avstrijskem obstoji že od leta 1895. deželni uboški zakon, po katerem so nižjeavstrijske hranilnice dolžne dajati 10% čistega dobička v deželni uboški zaklad. Na Štajarskem imajo tudi tak zakon. Kdor kaj potrebuje, trka na vrata hranilnice, sklicuje se na njeno dobrosrčnost ali pa, če ima oblast, ukazuje. Zabiti pač ne bi smeli, da so hranilnice najprvo poklicane razbremenjati ob¬ čine in mesta, ki za nje jamčijo, da bi torej morale svoje pre¬ bitke uporabljati za njihove občekoristne in dobrodelne naprave. Dozdaj storile so že mnogo za kulturo in blagostanje, darovale so 294 milijonov kron v te namene, kar priča, da so res dobrodelne in občekoristne naprave in da vestno izpolnjujejo svoj poklic. Slovenske hranilnice so še mlade. Zdrave so in krepke in lepo napredujejo. Zdaj še ne morejo, a napočila bode doba, in tedaj bodo slovenskim mestom in občinam delile obilne dari. X. Uprava Mestne hranilnice ljubljanske. Upravo Mestne hranilnice ljubljanske vodi občinski svet dežel¬ nega stolnega mesta Ljubljane, potem pa od njega voljeni upravni odbor in ravnateljstvo. V upravni odbor voli mestni zastop za dobo treh let dvajset odbornikov, katerih polovica mora pripadati mest¬ nemu zastopu, druga polovica pa se voli iz meščanstva. Vsi člani opravljajo svoje službe brezplačno. Sedaj so člani upravnega odbora : prof. Vinko Borštner, učitelj Jakob Dimnik, trgovec Edmund Kavčič, trgovec Robert Kollmann, posestnik Josip Kozak, odvetnik dr. Da¬ nilo Majaron, trgovec Karel Meglič, trgovec Ivan Mejač, zdravnik, posestnik in deželni poslanec dr. Ivan Oražen, c. kr. stavb, svetnik 40 Fran Pavlin, c. kr. računski ravnatelj v p. Anton Svetek, trgovec Andrej Šarabon, odvetnik dr. Anton Švigelj, odvetnik in deželni poslanec dr. Karel Triller, lekarnar in posestnik Ubald pl. Trnkoczy, graščak in deželni poslanec Josip Turk, trgovec Feliks Urbanc, po¬ sestnik Ivan Velkovrh, trgovec Josip Vidmar, mestni župnik Ivan Vrhovnik. Pravni konzulent: dr. Ivan Tavčar. Ivan Velkovrh je član upravnega odbora od 1. 1889. in je jedini član, ki neumorno deluje nepretrgoma od početka do današnjega dne, kar obstoji Mestna hranilnica ljubljanska. Kakor vidimo, ima občinski svet ljubljanski pravico voliti upravni odbor hranilnice, potem pa, kar je zelo važno, pregledovati in po¬ trjevati vsakoletni računski zaključek. Mestna hranilnica ljubljanska je torej pod strogim nadzorstvom občinskega sveta ljubljanskega. Vrhu tega ima hranilnica po zakonu posebnega cesarskega komi¬ sarja, kateri se udeležuje upravnega odbora sej in kateremu mora biti vedno znano, kako gredo hranilnična opravila, v katerem stanju je njena blagajnica in vse njeno poslovanje. On čuva o tem, da se izpolnjujejo pravila, in ako zapazi kake nedostatke ali nepravilnosti, storiti mora vse, kar je potreba, da se vzdrži red in varnost zavoda. Upravni odbor voli iz svoje srede predsednika, podpredsednika in člane ravnateljstva. Ravnateljstvo vodi hranilnično poslovanje in zastopa hranilnico na znotraj in na zunaj. Predsednik hranilnice in ravnateljstva je zdaj Ubald pl. Trnkoczy, podpredsednik Fran Pavlin, pisarniški ravnatelj Anton Svetek, člani ravnateljstva pa: dr. Karel Triller, Feliks Urbanc, Robert Kollmann in Ivan Velkovrh. Prvi hranilnični predsednik je bil znani ljubljanski veletržec Fran Ksaver Souvan od 1889. do 17./3. 1893. Unet za napredek zavoda vodil je skrbno hranilnično upravo v prvih letih. Njegova slika (delo slikarja Groharja) v hranilnični posvetovalnici spominja nas njegovih zaslug. Za njim je prišel Vašo Petričič in je predse¬ doval hranilnici od 12./4. 1893. do jeseni 1904. Bil je torej na čelu hranilnične uprave malone dvanajst let, torej več kot polovico do¬ sedanjega hranilničnega delovanja. S svojo finančno naobraženostjo je mnogo koristil zavodu in se mnogo trudil za njegov procvit. Skrbel je neumorno, da bi se vse stroke uspešno razvijale, osobito da bi se tudi menično poslovanje bolj razširilo. Samo za njegove uprave se je uložno stanje pomnožilo za 15 milijonov kron, kar pomenja za ono dobo velik napredek. Rezervni zaklad je bil že tako močan da je hranilnica smela misliti na svoj dom. In zares za njegovega vodstva se je sklenilo graditi hranilnični dom, to je sedanja hranil- 41 nična palača v Prešernovi ulici. Ta hranilnični dom, ki ima moderno opremljene uradne prostore, stal je že gotov, ko je on zapustil svoje častno mesto, a vodstvo uprave prepustil svojemu nasledniku Franu Kollmannu. Fran Kollmann je vodil upravo od 26.TO. 1904. do 16./4. 1908. Otvoril je novo hranilnično palačo in do svoje smrti 16./4. 1908) uspešno vodil upravo. Ko se je zavod jel najlepše raz¬ vijati, pokosila ga je smrtna kosa. Njegova slika (delo Groharja) krasi hranilnično dvorano. Četrti predsednik je bil Ivan Plantan, toda le kratko dobo od 16./5. 1908. do 22. aprila 1909. Običaj je, da se na tako odlično mesto povzdigne odličen meščan trgovec ali obrtnik in tako je upravni odbor volil dne 4. junija 1909. za pred¬ sednika obče priljubljenega in spoštovanega meščana Ubalda pl. Trnkoczyja. Že prej je bil podpredsednik in je mnogo storil za povzdigo zavoda in njegova organizatorna zasluga je, da se je hra¬ nilnica povspela do današnje višine. Podpredsedniki so bili: Ivan Gogola od začetka do 24. junija 1901.; Julij Polec do 26. oktobra 1904.; Ivan Plantan do 16. maja 1908.; Ubald pl. Trnkoczy do 4. junija 1909. in od te dobe dalje Fran Pavlin. Pisarnični ravnatelji so bili: dr. Ignacij Kotnik 1. 1889., Vašo Petričič 1889 — 1890., Alfred Ledenik 1891 —1892., Anton Klein 1892—1901., Ubald pl. Trnkoczy 1901 1905 in Anton Svetek od 1. 1905. do sedaj. Tukaj podajemo imenik vseh članov, ki so delovali v upravnem odboru od 1889 — 1909: Bayr Alojzij 1892—1897 Borštner Vinko 1892 — 1909 Čebašek, dr. Andr. 1889 Dimnik Jakob 1904—1909 Gogola Ivan 1889 — 1900 Goričnik Fran 1895—1900 Grošelj Fran 1904—1907 Hanuš Jaromir 1908 Horak Ivan 1889 — 1890 Hribar Ivan 1889—1895 Hudnik, dr. Matija 1898-1900 Kavčič Edmund 1905 — 1909 Klein Anton 1889—1900 Knez Ivan 1891—1894 Kollmann Fran 1889—1907 Kollmann Robert 1909 Kotnik Ig. 1889 Kozak Josip 1908—1909 Krek, dr. Gregorij 1903—1904 Kušar Josip 1889—1894 Kušar, dr. Josip 1901 —1903 Ledenik Alfred 1889—1891 Lenče Josip 1892—1903 Lilleg Alojzij 1901 — 1903 Malenšek Martin 1898—1904 Mally Fran 1896—1903 Majaron, dr. Danilo 1895—1909 Meglič Karel 1906—1909 Mejač Ivan 1905 — 1909 Mosche, dr. Alfonz 1889 42 Oražen, dr. Ivan 1908—1909 Pakič Mihael 1889 Pavlin Fran 1898-1909 Perdan Ivan 1889—1897 Petričič Vašo 1889 1904 Plantan Ivan 1901—1908 Polak Karel 1889—1890 (apr.) Polec Julij 1898-1903 Požar, dr. Lovro 1898—1903 Prosenc Josip 1902—1906 Ravnihar Fran 1889 - 1897 Rohrmann Viktor 1891 — 1907 Rozman Ivan 1889—1890 Skaberne Avgust 1890—1897 Souvan, Fran Ks. 1889—1892 Stare, dr. Josip 1889—1893, 1904-1906 Svetek Anton 1892—1909 Šarabon Andrej 1909 Šubic Ivan 1907—1908 Omenili smo, da se je v področju hranilnice osnovalo Kreditno društvo. Kreditno društvo ima svojo upravo, ki je tako sestavljena: 1. Odbor: Fran Stare, predsednik; Engelbert Franchetti, pod¬ predsednik. Ivan Bonač, Oroslav Dolenec, Alojzij Kunc, Karel Kregar, Alojzij Lenček, Adolf Petrin, Ferdo Primožič, Josip Puh, Ivan Soklič, Švigelj, dr. Anton 1909 Trček Fran 1891 —1903 Trdina Fran 1900—1902 Triller, dr. Karel 1904 — 1909 Trnkoczy, Ub. pl. 1901—1909 Trtnik Fran 1892 — 1904 Turk Josip 1904 — 1909 Urbanc Feliks 1893 — 1909 Velkovrh Ivan 1889 — 1909 Vidmar Josip 1905 - 1909 Vilhar Ivan 1889—1891 Vrhovnik Ivan 1905 — 1909 Zabukovec Jakob 1894 -1903 Zamejic Andrej 1889—1891 Zupan Tomo 1889 — 1890 Zupanec, dr. Jernej 1889 Žagar Dragotin 1889—1893 Žitnik Ignacij 1889—1891 Žužek Fran 1900—1901 Fran Soiivan sin. 2. Računska pregledna komisija: Valentin Golob, Anton Leutgeb, Josip Poklukar. 3. Pravni konzulent: dr. Fran Novak. 4. Pooblaščenec hranilnice: dr. Karel Triller. 5. Cenzorji: Ivan Bonač, Josip Kozak, Alojzij Lenček, Fran Stare, Andrej Šarabon. 6. Odposlanci upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske : Ub. pl. Trnkoczy, Josip Kozak, dr. Danilo Majaron, Anton Svetek, Andrej Šarabon, Josip Turk. Ravno na dan dvajsetletnice je imel občinski svet ljubljanski sejo. Koj na početku seje se je župan Ivan Hribar v iskrenih be¬ sedah spominjal dvajsetletnega delovanja hranilnice. Začetek je bil skromen, danes pa je Mestna hranilnica ljubljanska finančna velemoč, kateri je občinstvo zaupalo do 37 milijonov kron premoženja in ki 43 ima črez 1 milijon kron svojega premoženja. Župan je izrekel pri¬ znanje in zahvalo vsem, ki so do tega sijajnega uspeha pripomogli, namreč upravnemu odboru, ravnateljstvu in uradništvu, osobito pa je čestital hranilničnemu predsedniku Ubaldu pl. Trnkoczyju. Ubald pl. Trnkoczy, ki je zajedno občinski svetnik in je bil na seji navzočen, zahvalil se je v imenu hranilnice in je rekel, da mu bode vedno pred očmi procvit zavoda. Mestna hranilnica ljubljanska ima po svojih pravilih zakonito urejeno in izborno poslujočo upravo. Osnovana je po zakonu leta 1844., občina ljubljanska jamči za vse uloge in obresti z vsem svojini premoženjem in z vso davčno močjo svojo, torej je pupilarnovarna hranilnica, a to je v današnjih časih, ko je treba paziti na varnost premoženja, najtrdnejše in popolno poroštvo za vse ulagatelje. Mestna hranilnica ljubljanska ima črez 37 milijonov kron ulog, to je narodnega premoženja v svoji upravi, kar je najboljše javno izpričevalo ne samo o zaupanju in varčnosti, ampak tudi o narodni zavednosti. 44 Organizacija. Minilo je že devetdeset let, odkar obstoje avstrijske hranilnice. V prvih dveh desetletjih ni bilo posebnih zakonskih določil, da bi se po njih snovale hranilnice. Šele 1844. leta je izdala vlada znani hranilnični pravilnik, ki je danes 1 veljaven zakon za snovanje hra¬ nilnic. Vlada je snovanje hranilnic zelo pospeševala, saj je glavni namen prvim hranilnicam bil dajati menj premožnim slojem priliko, kako bi svoje prihranke plodonosno nalagali. Med hranilnicami samimi ni bilo nobene notranje zveze. Vsaka je delovala za se in za svoj okoliš. Drugače je bilo pri zadrugah, ki so si še precej zgodaj v obrambo skupnih koristi osnovale trdne zveze. Nekoliko radi tega, ker je vlada začela nalagati hranilnicam velika bremena v obliki davkov, nekoliko pa radi tega, ker se je tudi na gospodarskem polju pojavljal narodni upliv, ki še danes od¬ ločuje, začele so se hranilnice med seboj organizovati v posameznih deželah. Med Čehi in Nemci se je unel gospodarski boj, ki se še ni dobojeval. Tu sta dva strogo ločena hranilnična tabora. V jednem taboru so Čehi v svojimi hranilnicami, v drugem pa Nemci s svojimi nemškimi hranilnicami. V nobeni deželi ni narodni boj tako ljut in gospodarski boj tako razvit, kakor na Češkem. Koncem leta 1907. bilo je v kraljestvu Češkem 225 hranilnic, od teh 104 hranilnice češke, a 121 hranilnic nemških. Ako pomislimo, da ima kraljestvo Češko 6,318.280 prebivalcev, od katerih je 3,390.093 Čehov, a le 2,388.187 Nemcev, vidimo, da Nemci v hranilništvu dokaj prekašajo Čehe. Ljut gospodarski boj se tu bije med obema narodoma. Ta boj se vrši javno po geslu: kdor Čeh, ta češki hranilničar in narobe. Nemci strogo pazijo, da niti vinar ne pade Čehom v prid. V Nemcih ima pravico do službe v hranilnici le prosilec, ki je pristen, naroden Nemec. Čisto naravno je, da je tudi delovanje nemških hranilnic posvečeno le nemškim težnjam. Na polju narodnega gospodarstva postavljajo si narodi temelj narodni blaginji in svobodi. Tako so hranilnice naprave s strogo narodnim značajem, to je narodne po¬ stojanke. 45 Hranilnice so del narodne organizacije. Prve so se združile nižjeavstrijske hranilnice leta 1899., osnovavši si deželno zvezo nižje- avstrijskih hranilnic — Landesverband niederosterreichischer Spar- kassen (26 hranilnic). Dalje so se osnovale naslednje zveze, in sicer: Verband deutscher Sparkassen in Boh m en (105 hranilnic 1. 1903.), Landesverband der Sparkassen Oberosterreichs (34 hranilnic 1. 1904), Verband steirischer Sparkassen (36 hranilnic 1. 1905), Ver¬ band der Deutsch-Tiroler und Vorarlberger Sparkassen (16 hra¬ nilnic), Verband deutscher Sparkassen in Mahren (22 hranilnic 1. 1905), Verband deutscher Sparkassen in Schlesien (20 hranilnic 1. 1905), Verband der Sparkassen des Kronlandes Salzburg (7 hra¬ nilnic 1. 1905), Verband der karntnerischen Sparkassen (11 hranilnic 1. 1905). Nemci majo torej 9 deželnih hranilničnih zvez. Vse te zveze so se zopet združile 1905. leta v „Državno zvezo nemških hra- nilnic“ (Reichsverband deutscher Sparkassen in Osterreich) s se¬ dežem na Dunaju. Državni zvezi nemških hranilnic v Avstriji je namen zastopati in pospeševati skupne koristi nemških hranilnic. V ta namen si je osnovala posebno pisarnico na Dunaju in daje članicam navodila in nasvete v davčnih in pristojbinskih stvareh, tudi posreduje pri po¬ sojilih. Od leta 1904. ima dva revizorja, ki nadzorujeta poslovanje hranilnic in 'ki skrbita, da se pri vseh hranilnicah jednotno posluje. Sedanji deželni komisarji, ki jih imenuje država, niso revizorji, ne nadzorujejo notranjega hranilničnega poslovanja, ampak gledajo le na to, da hranilnice po svojih pravilih postopajo. Zveza je odločno nastopila proti neznosnemu obdačevanju hranilnic in sploh skrbi za razvoj hranilnic. Njena zasluga je, da se je v pravosodnem odseku sprejel zakonski načrt, da se uloge sirotinskih denarjev zvišajo na 3000 kron. Vemo, daje tudi ta meja krivična, ker ni uzroka, da bi se visokost sirotinskih ulog tako omejevala pri hranilnicah, ki imajo po zakonu zajamčeno sirotinsko varnost. V procvit nemškega hranilništva in zadrug, osobito v Čehih, osnovala se je „Osrednja banka nemških hranilnic" (Centralbank deutscher Sparkassen), ki je pričela poslovati 1901. leta. Nemška kreditna zadruga za Češko je likvidovala in je iz nje nastala Osrednja banka, ki je prevzela vse aktive in pasive in rezervni zaklad 66.000 kron. Osrednji banki nemških hranilnic je namen zastopati koristi vseh nemških hranilnic, mobilizovati nepremična sredstva pojedinih hranilnic, omogočevati in olajševati promet med hranilnicami in ob stiskah in krizah preskrbovati hranilnice 46 z denarjem. Osrednja banka nemških hranilnic ima svoj sedež v Pragi, kar zopet svedoči, da ji je naloga braniti severne Nemce. Osrednja banka nemških hranilnic ima podružnice na Dunaju, v Linču, Gradcu, Inomostu, Celovcu, Beljaku, Išlu in Riedu (Gorenje Avstrijsko) in od dne 17. januvarja 1901 v Welsu. V nemških časopisih čitamo oglase te banke, ki se končujejo takole: Es ist eine Ehren- pflicht aller deutschen Kapitalisten Osterreichs, dieses auf nationaler Basis gegriindete Bankinstitut in jeder VVeise zu fordern und zu unterstiitzen. Kakor hranilnice same, tako se je organizovalo tudi uradništvo nemških hranilnic. Leta 1888. ustanovljeni „Unterstutzungsverein der zisleitlianischen Sparkassenbeamten 11 preosnoval se je leta 1907. v „Verein der Beamten deutscher Sparkassen in Osterreich". Poleg tega društva deluje še: „Sparkassenbeamtenverein fur Ober- osterreich und Salzburg 11 (1898) in „Verband der deutschen Sparkassenbeamten in Bohmen 11 (1906). V Slovanih so Čehi najbolj delavni. Leta 1900. osnovale so si češke hranilnice „Svaz českych sporitelen v Čechach, na Mo¬ rave a ve Slezsku". Ta zveza ima svoje glasilo „Sporitelm' Obzor“ (IX. letnik), ki izhaja dvakrat na mesec. Leta 1903. osnovala se je v pospeševanje hranilništva „Ustfedni bar.ka českych sporitelen 11 s sedežem v Pragi. Ima pa podružnice na Dunaju, v Brnu, Lvovu, Trstu in Črnovicah. Ta osrednja banka pospešuje koristi hranilništva in slovenskih zadrug, saj je med delničarji 140 jugoslovanskih denarnih zavodov. Ogromne svote denarja se stekajo v te banke. Uloge Osrednje banke čeških hranilnic iznašajo 100 milijonov kron, delniška glav¬ nica pa 15 milijonov kron. Osrednja banka nemških hranilnic ima 105 milijonov kron, a delniške glavnice 20 milijonov kron. Priznati nam je, da so Čehi neumorni organizatorji. Vedno snujejo nove hranilnice in dosezajo velikanske uspehe. Delujejo pa tudi literarno na strokovnem polju. Dr. V. Klier je spisal zanimivo delo o češkem hranilništvu, a Ferd. Zachar izdaje štatistiko čeških hranilnic. Poljske hranilnice so se združile 1. 1900. in so osnovale „Zwi^zek galicyjskich kas oszczfdnošci 11 . Omenili smo že, da je v vseh avstrijskih hranilnicah 5 l /. 2 mi¬ lijarde kron ulog. Vse češke hranilnice imajo okoli 750 milijonov kron ulog. Ako še odbijemo poljske in italijanske hranilnice, to vidimo, da je v nemških hranilnicah največ denarja nakopičenega. Nemci so se s svojo hranilnično organizacijo zgodaj ugnezdili na čisto slo- 47 Vanskerh ozemlju, Slovani so jih podpirali, to je tista ogromna večina v državi, ki nima vsega svojega narodnega premoženja na¬ loženega v slovanskih hranilnicah. Ozrimo se samo po svoji domovini, Tukaj so mesta in trgi (Ormož, Ljutomer, Ljubljana itd.), kjer dobro uspevaja nemške hranilnice. Poslovni jezik v hranilnici je znak narodnosti. Po zadnjem iz¬ kazu 1908. leta uradovalo je izmed 656 (brez 11 podružnic) hranilnic, in sicer 424 v nemškem, 159 v češkem, 48 v poljskem, 15 (danes) v slovenskem,. 8 v italijanskem, 3 v srbskohrvatskem in 1 v ruskem jeziku. Potemtakem iznaša poslovni jezik v nemških hranilnicah 65"/», v slovanskih le 34%. Vse to nas uči, da je treba na našem jugu snovati in organi- zovati hranilnice. Na polju branilništva čaka nas mnogo dela. Na Kranjskem smo se dobro organizovali. Tu imamo 10 slovenskih hranilnic. Tu ne bode treba snovati novih hranilnic. Na Štajarskem imamo 4 slovenske hranilnice, a v Dalmaciji 3 hrvatske; imamo torej na jugu le 17 hranilnic. Na Goriškem, v Istri in Dalmaciji so tla 'hranilništvu ugodna in tu je moči mnogo storiti in doseči. Zelo važna je za našo hranilništvo Bosna in Hercegovina. Ti deželi priklenimo na gospodarskem polju nase. Tu so bogate mestne ob¬ čine in bi se tu lahko osnovale hranilnice. Na jugu se nam je sploh odločiti, da oživimo prepotrebno hranilnično organizacijo. Skrbeti nam je, da nas ne prehite ne Nemci ne Mažari, ki se hočejo po vsi sili ugnezditi na našem jugu. Kar so storili Čehi na severu, to storimo mi na jugu. Napočila je že doba, da se jugoslovanske hranilnice organizujejo in da osnu¬ jejo prepotrebno „Zvezo jugoslovanskih hranilnic**. Ta Zveza bi imela za nas isti namen, kakor ga ima češka Zveza za Čehe ali nemška za Nemce.*) Med našimi hranilnicami ni stika in vendar je priznati, da brez stika ni življenja, ni gospodarskega usredotočevanja. Potem pa bode potrebno, da si napravimo močen temelj, to je, da si osnujemo Banko jugoslovanskih hranilnic, kateri bode naloga pospeševati koristi vseh jugoslovanskih hranilnic. Jugoslovanske hranilnice so spoznale svoj položaj, odločile so se za organizacijo. *) Prvič sem to misel izprožil na seji ravnateljstva dne 13. avgusta 1908. Potem sem napisal članke z napisom : „Zveza jugoslovanskih hranilnic", ki so izšli v „Narodnern Dnevniku" štev. 29. 1. 1909. in v ,.Slovenskem Narodu" štev. 47. in 279. 1. 1909. 48 Na vabilo župana ljubljanskega Ivana Hribarja in predsednika Mestne hranilnice ljubljanske Ubalda pl. Trnkdczyja sešli so se dne 13. novembra 1909. v Ljubljani zastopniki slovenskih in hrvatskih hranilnic in so se posvetovali o jugoslovanskem hranilništvu. Na sestanku so bile zastopane: 1.) Mestna hranilnica ljubljanska: Ubald pl. Trnkoczy, Anton Svetek, dr. Karel Triller; 2.) Mestna hranilnica v Kranju: tajnik Ivan Valenčič; 3.) Južnoštajerska hranilnica v Celju: pravni konzulent Lovro Baš; 4.) Mestna hranilnica v Novem Mestu: pisarnični ravnatelj Ivan Krajec; 5.) Mestna hranilnica v Rodovljici: ravnatelj Andrej Grčar, tajnik Vinko Hudovernik; 6.) Mestna hra¬ nilnica v Kamniku: župan dr. Alojzij Kraut, pisarnični ravnatelj Anton Slatnar; 7.) Občinska hranilnica v Krškem: ravnatelj dr. Jurij Pučko; 8.) Občinska štedionica v Benkovcu: predsednik in župan Mihovil Novakovič; 9.) Občinska hranilnica v Postojini; ravnatelj Frančišek Arko; 10.) Mestna hranilnica v Idriji: župan Josip Šepetavec. Ostale hranilnice so pismeno navdušeno pozdravile snovanje Zveze. Pred¬ sedoval je Ubald pl. Trnkbczy, zapisnikar pa je bil Anton Trstenjak. Zastopniki hranilnic so izjavili, naj se osnuje Zveza jugoslovan¬ skih hranilnic. Anton Trstenjak je predložil načrt pravil Zveze. Ta pravila Zveze jugoslovanskih hranilnic so dobesedno posneta po pravilih Svaza českych sporitelen. Pravila so se z nekaterimi premembami odobrila, potem pa je odbor sklenil, naj se načrt pravil Zveze pošlje vsem hranilnicam v odobrilo. Na sestanku se je konečno volil osno- valni odbor (Ubald pl. Trnkoczy, dr. Alojzij Kraut, Anton Trstenjak), kateremu je naloga predložiti pravila vladi v odobrenje in potem sklicati ustanovno skupščino, na kateri se bo volil odbor Zveze. Tako smemo pričakovati, da prepotrebna Zveza jugoslovanskih hranilnic prične skoro poslovati. Iskreno želimo, da bi bilo njeno delovanje v obrambo in prospeh vsega jugoslovanskega hranilništva. Dne 13. novembra 1909. postavili so slovenski in hrvatski hra- nilničarji temeljni kamen razsežni organizaciji, ki bode na našem gospodarskem polju velevažnega pomena. Sestali so se namreč v Ljubljani zastopniki malone vseh hrvatskih in slovenskih hranilnic, a ostale, ponajveč mlade hranilnice, ki niso mogle poslati zastop¬ nikov, izjavile so pismeno, da navdušeno pozdravljajo združitev jugo¬ slovanskih hranilnic na gospodarskem polju. Skrb, da se naše narodno premoženje ohrani in usredo- točuje v naših rokah in v naši upravi, kliče jugoslovanske hra- nilničarje pod skupno zastavo. Na jugoslovanskem ozemlju, to je tod, koder zdržema prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, osvojili so 49 4 hranilnično polje tujci, Nemci in Italijani, (a zdaj jim se pridružujejo Mažari), ki imajo v svoji upravi ogromne milijone jugoslovanskega premoženja, kar jim omogočuje, da na našem gospodarskem polju, osobito v hranilništvu, daleč nadkriljujejo nas Jugoslovane in imajo v rokah gospodarsko supremacijo. Na našem ozemlju osnovali so si trdno hranilnično organizacijo in kažejo tudi trdno voljo, da hočejo dalje na jug do Mostara in Soluna podreti. Istina je, da so se Nemci že prerili tja do Save, do Zemuna in da stoje pred vratmi Belgrada, kjer se naša slovanska reka steka v mogočni Dunav. Hrvati sami priznavajo, da po dveh biserih trojedne kraljevine stegujejo svoje gospodarske kremplje Nemci in Mažari. V Hrvatski in v Slavoniji prebiva že danes 450.000 Mažarov in Nemcev, ki so se gospodarski in kulturno dobro oborožili. Mažari so z dveh občutnih strani prijeli Hrvate in Srbe. Mažarsko šolsko društvo „Julian“ ustanavlja po lepi in bogati Slavoniji, osobito tam, kjer po prometnih žilah teče narodno bogatstvo, svoje mažarske šole in knjižnice, a Rauchova vlada jih- vsestranski podpira. Za¬ družništvo imajo Mažari v svojih rokah. Hrvatske kreditne zadruge so v mažarskih rokah. Imajo namreč svojo upravno osrednjico v Budimpešti, kamor se steka hrvatski denar in je hrvatski kmeto¬ valec odvisen od milosti Mažarov. Vsi se še spominjamo veleizdaj- niškega procesa v Zagrebu, v katerem je državni odvetnik (pravdnik) Accurti Srbom, ki so snovali samostalne, od Budimpešte neodvisne „zemljeradničke“ zadruge, očital radi tega veleizdajstvo. Te srbske poljedelske zadruge niso hotele imeti nobene zveze z Budimpešto, in to je v očeh Mažarov veleizdajstvo! Ni Srbi ni Hrvati ne smejo na gospodarskem polju biti samostalni, neodvisni, to je politika Mažarov. Z druge strani prijemajo naše brate v Slavoniji Nemci. Tudi Nemci, ki imajo celotne naselbine, organizovali so se dobro politično in gospodarski. Imajo dobro urejeno časnikarstvo, a v za¬ grebškem saboru že jednega Nemca iz Runie kot svojega za¬ stopnika. Še bolj so organizovani na gospodarskem polju. V novi Pazovi deluje od 1. 1905. Deutsche Volkssparkasse, v Rumi Deutsche Volksbank, v Vukovaru Deutsche Sparkasse. Vsi ti nemški zavodi so založeni z obilnim kapitalom, s katerim podpirajo nemške obrtnike in trgovce. In kaj bode temu posledica? Kaj na- merjajo Nemci in Mažari z naseljevanjem in z organizacijo na političnem in gospodarskem polju? Namerjajo s tem doseči, da se bode Slavonija, ki je dozdaj veljala za eminentno jednojezično, 50 to je hrvatskosrbsko deželo, proglasila za trojezično pokrajino. Dalje opazujemo, da so Nemci z aneksijo Bosne in Hercegovine prekoračili Savo, da silijo v ti bogati deželi po istem načelu, kakor so delali pri nas. Občinski svet dunajski in potem budimpeštanski je hotel s svojim posetom v Sarajevu pred svetom zasvedočiti svojo politično in gospodarsko supremacijo v Bosni in Herce¬ govini, to je supremacijo Nemcev in Mažarov. Kaj je nam Jugoslovanom v tem položaju storiti, to nam mora biti jasno. Ne gledati, kako nas drugi izpodrivajo, nego delati in se organizovati ter združevati. Naše stališče je sila težavno, kajti na gospodarskem polju niso nam tekmeci le Mažari in Nemci, ampak vsi državni organi, ki zastopajo državno oblast. Potrebno je torej, da na gospodarskem polju usredotočujemo vse svoje sile, kar zelo lahko storimo v hranilništvu. V slovenskih deželah, osobito na Kranjskem, napredovalo je naše hranilništvo že dobro, četudi nam je priznati, da se je svoje naloge jedva lotilo. Nič toli jasno ne označuje malomarnosti na gospodarskem polju, kakor gola resnica, da imata obe nemški hranilnici na Kranjskem malone toliko premoženja, kakor vse slovenske in hrvatske hranilnice skupaj v tej polovici. Še pred 20. septembrom sta ga imeli več. Tu nas torej čaka še mnogo dela, tu se moramo vsi združiti, ako hočemo doseči gospodarsko razmerje, ki se dejanjski strinja s številom nemškega prebivalstva na Kranjskem. Naš narod je tu treba še odgajati, poučevati, da bode razumel, za kaj gre. Na Štajarskem je položaj za nas zelo neugoden. Po¬ polnoma slovenska mesta in trgi, Ormož, Ljutomer, Brežice, Slovenska Bistrica in dr., so v nemških rokah. Ako pridobimo te občine, osvojimo tudi njihove hranilnice. Za okolico Ptuja in Maribora treba osnovati okrajne hranilnice, kar pomenja toliko, da je ta okraja treba pridobiti in potem gospodarski organizovati. Na tužno Koroško ob žalostnih naših strankarskih razmerah ne moremo misliti, pač pa, ako se ozremo proti Adriji, kličejo po organizaciji Bovec, Sežana, Ajdovščina, Volosko, Pazin, Pulj, Splet in še druga mesta. Ako se to ozemlje organizuje, bode se le netil čut za var¬ čevanje in naše gospodarstvo bode se usredotočevalo v skupni or¬ ganizaciji, a kar je glavna stvar, Jugoslovani bodo svoji gospo¬ darji svojega narodnega premoženja. Bosna in Hercegovino sta kakor dve obljubljeni deželi, v ka¬ teri je pot vsakomur odprta. Tu ni hranilništvo ni zadružinstvo ni prav nič razvito. Kdor bode tukaj prej sejal, bode prej žel. Slovani 51 so prvi poklicani, da postanejo v priklopljenih deželah učitelji, kakor so nam Slovencem Cehi, a ne Nemci in Mažari, kateri se Srbom in Hrvatom v Bosni in Hercegovini usiljujejo kot rešitelji balkanskih narodov. Da pa bodo Slovani mogli to nalogo na gospodarskem polju izvrševati, morajo se sami najprej združiti tudi na polju hra- nilništva. Ako torej uvažujemo gospodarski položaj širom slovanskega juga, to se moramo le veseliti važnega koraka, ki so ga storili jugo¬ slovanski hranilničarji s tem, da osnujejo Zvezo jugoslovanskih hra¬ nilnic, ki bode nam to, kar je Čehom Svaz českych sporitelen ali kar so Nemcem zveze nemških hranilnic v posameznih kronovinah in naposled Državna zveza nemških hranilnic v Avstriji. Za pospeševanje hranilništva pa bode potrebno, da se osnuje Osrednja banka jugoslovanskih hranilnic. Ta banka bode posredo¬ valna matica med hranilnicami, a tudi med zadrugami, ki potrebujejo pomoči in zaščite. S tem pa ne bode naše delo končano. Končni cilj vsemu delu bode, da se vse Zveze, in sicer: Zveza čeških hra¬ nilnic za Češko, Moravsko in Šlesko, Zveza galiških hranilnic in Zveza jugoslovanskih hranilnic združijo v skupno organizacijo, namreč da si osnujejo Državno zvezo slovanskih hranilnic. Sporitelni Obzor, ki je glasilo Zveze čeških hranilnic, pozdravil je to misel z navdušenjem, Poljaki se nam tudi pridružijo, a avstrijski Rusi bodo se po skupnem vzgledu organizovali, in tako nas prešinja upanje, da v kratkem času na gospodarskem polju osnujemo slovansko organizacijo, ki bo segala od češkonemške in poljske meje tja doli do konca Hercegovine. r - Lf I o_g e. ulog: 37'/, milijona kron Vse uloge se obrestujejo rezervnega zaklad;): nad 1 milijon kron. po n VI* V lu. ■^1 Najbolj varno naložen denar je v slovenski Mestni hranilnici ljubljanski i^r , - — (Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3). — Ima Prihodnino (rentnino) plačuje hranilnica sama. - Uradne ure: - Vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 3.-4. popoldne. Uloge so popolnoma varne. Mestna občina ljubljanska je prevzela na podlagi deželnega zakona z dne 8. novembra 1886. d. z. štev. 27. splošno poroštvo za uloge in njih obrestovanje z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo, poleg tega pa tudi posebno poroštvo, položivši znesek 40.000 kron v državnih zadolžnicah. Ker je ta hranilnica popolnoma varna, zato ulagajo v njo c. kr. sodišča denar nedo- letnih otrok, dalje varovancev in ves drugi sodno deponovani in oskrbovani denar. Tudi se v to hranilnico ulaga cerkveni in ubožni denar. 4 '/4 °/o ^<=XS^-- Sprejema uložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar in se obrestovanje ne pretrga. Za uloge je zajamčena uradna tajnost. Naš zaupnik v Združenih državah in širom Amerike je znana tvrdka FRANK SAKSER Co. 6 n U f n C 'f M’ New York, N. Y. N. E. Cleveland, 0. 4 53 r~ u_ "n & Domači hranilniki. Učimo otroke varčevati! Starši, skrbite, da vam bodo otroci varčni. Otroci naj zbirajo vinarje in jih ulagajo v hranilnico. Mestna hranilnica ljubljanska uvela je lične domače hranilnike, ki so zelo prikladni za darila. Mali ulagatelj dobi uložno knjižico in za¬ klenjen hranilnik. Ključ od hranilnika si pridrži hranilnica, stranki pa se izroči hra¬ nilnik, ki je tako narejen, da ulagatelj ne more zneskov iz hranilnika jemati. Hranilnik je treba prinesti v hranilnico, kjer ga odpre uradnik in prešteje denar ob navzočnosti ulagatelja. Prvotna uloga iznaša 4 krone in se ta znesek vrne ulagatelju, kadar se izplača vsa uloga. 54 -v Posojila. Mestna hranilnica ljubljanska v Prešernovi ulici štev. 3 — posoja denar ===== na zemljišča po 4 3 / 4 % na leto. Posoja ga dalje ob¬ činam in korporacijam. Z obrestmi vred plačuje vsak dolžnik toliko na kapital, da iznašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala, Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6% izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33. letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako hoče. - Nadalje se posoja denar ===== na menice in vrednostne papirje. V podporo slovenskim trgovcem in obrtnikom osnovala je Mestna hranilnica ljubljanska Kreditno društvo, katero je osnovano na podlagi uzajemnosti svojih članov. /J 55 NARODNA IN UNIVERZITETNA knjižnica Desetere hranilnične zapovedi. 1. Bodi varčen. 2. £)elaj v mladosti, da boš kaj imel v starosti. Denar glavar. 3. Ako ne moreš po kronah, a zbiraj po vinarjih. Resničen je pregovor: Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača. 4. Uči že otroke varčevati. Kjer otroci, tam hranilniki. 5. Skrbi za družino. Slepar je, kdor pravi, da je mogoče obogateti, a da ni treba varčevati. 6. Ne živi razkošno in ne zapravljaj Denar ima kratek rep. 7. Ne delaj po nepotrebnem dolgov. Dolžnik sužnik. 8. Živi zmerno. Pij, a ne pijančuj. Pij, pa pameti ne zapij. 9. Boj se lenobe. Lenoba je hujša od lakote. Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. 10. Nalagaj denar v slovenskih hranilnicah. 56 Ula_gateljem MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE. Marsikdo bi rad vedel, ali je taka umetnost na svetu, da bi človek mogel obogateti. iTaka umetnost je že od nekdaj znana: imenuje se varčnost. 1. Vse uloge se obrestujejo po 4 , / 4 °/o- 2. Uradne ure so vsak delavnik od 8,—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne. •3. Hranilne uloge se vedno dalje obrestujejo. Obrestovanje ulog se nikdar ne preneha. 4. Vsako leto dvakrat, to je dne 1. januvarja in dne 1. julija, pripisujejo se obresti h kapitalu, tako da obresti spet obresti neso. To se upisuje v glavnih knjigah v hranil¬ nici; ni torej potrebno, da bi ulagatelj prinašal ali po pošti pošiljal svojo uložno knjižico, da bi se vanjo upi- sale natekle obresti, ker se to izvršuje v glavni knjigi v hranilnici, kjer ima vsak ulagatelj svoj poseben račun. 5. Najmanj se more uložiti 1 krona. Ako imaš torej le 1 krono odveč, nesi jo v hranilnico. Ako potrebuješ le 1 krono, le pridi, hranilnica ti jo izplača. Varčnost je jedna najlepših čednosti. 6. Otroci naj se uče varčnosti. Dajte jim hranilnike, ki jih je uvela Mestna hranilnica ljubljanska. 7. Ako želiš iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico ljubljansko, sprejme se knjižica in se obrestovanje ne pretrga. uložiti uložno v knjižico imaš pismom knjižice ne more nic ižico bodisi nove izplačati ali i uloge ali uvi i jo kdo ukrade, naznani 10 bolj, pa brzojavno, hranilnici, i se denar nikomur drugemu ti knjižica: zgori ti bo pomagala. cim denar nakaznici Denar se sicer po položnici poštne v denarnem pismu ali brezplačno položnice;; Hranilnica ti mce izvedeti, kar hočeš e zanima ali osobno zglasi hranilnici ali nilnici razločilo komurkoli Kadar ljubljanska plačuje sama davek od je rentni davek (prihodnino, rentnino), i odbitka, ici meseca iiložnih tako da ulagatelji dobivajo 4%% brez \ Hranilnica obrestuje uloge, uložene v prv do u štetega 15., od 16. istega meseca, one pa, uleže v drugi polovici meseca, od 1 Mestna hranilnica ljubljanska pa še posebno in izredno ugodnost, da se denar takoj od tega dne obrestuje. ulagateljem to uloženi