GOSPODARSTVO LETO XVII. ŠTEV. 366 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. SOBOTA, 30. NOVEMBRA 1963 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL GEPPA 9 . TEL 38-933 Pred sprostitvijo trgovine med Vzhodom in Zahodom Angleži se ne strinjajo povsem z Američani - Trgovina tudi na dolge plačilne roke Pogajanja med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo za dobavo ameriškega žita še niso v vseh podrobnostih zaključena. Težave nastajajo zlasti zaradi same cene, deloma pa tudi zaradi plačilnega roka. Ameriška vlada je zaključek kupčije prepustila v načelu ameriškim družbam, s katerimi naj bi se pogodili sovjetski uvozniki, vendar so se pogajanja zaradi težav, ki so nastale v omenjenem pogledu prenesla zopet za zeleno mizo, to je na razgovore med predstavniki samih vlad. Sovjetski pogajalci navajajo, da je zanje cena visoka in to zaradi obveze, da mora Sovjetska zveza prepustiti vsaj deloma prevoz ameriškim plovnim družbam, ki zahtevajo visoke prevoznine. Zanimivo je tudi poglavje plačilnega roka. Finančni minister Dillon je pred senatom izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena plačati takoj samo četrtino nakupa, medtem ko bi preostali znesek poravnala v 18 mesecih. Ker so nekateri senatorji izrazili pomislek proti, temu, da bi državni denarni zavod Export - Import Bank dal jamstvo ameriškim bankam za kreditiranje sovjetsko - ameriškega posla, je Dillon naglasil, da je Sovjetska zveza vedno točno izpolnila svoje obveze, ko so zapadli roki za določene kupčije. Ob tej priložnosti je finančni minister Dillon poudaril, da bi se s to transakcijo glede nakupa sovjetskega žita primanjkljaj ameriške plačilne bilance zmanjšal za 30 odstotkov. VPRAŠANJE DOLGOROČNIH KREDITOV VZHODNIM DRŽAVAM Na seji stalnega odbora Atlantske zveze v Parizu pa tudi med Zasedanjem Sveta Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so razpravljali o vprašanju poživitve zunanje trgovine med zahodnimi in vzhodnimi državami, še posebej pa o kreditiranju te trgovine. O teh vprašanjih ni prišlo v javnost nič uradnega, vendar so nekateri listi, kakor »LTnfor-mation», objavili nekaj zanimivih podatkov o gledišču posameznih držav glede dolgoročnih kreditov, ki naj bi jih zahodne države odobrile Sovjetski zvezi in ostalim vzhodnim državam. To vprašanje naj bi bil načel ameriški državni podtajnik Bali že med svojim obiskom v glavnih mestih zahodnih držav, kakor v razgovorih z angleškim finančnim ministrom Butlerjem, z ministrom za trgovino Heathom in francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvillom. ANGLEŽI SE NE STRINJAJO Z AMERIČANI Ameriški državni podtajnik je bolj določno razložil ameriško gledišče na seji stalnega odbora Atlantske zveze in na zasedanju OECD. Amerika želi izrecno, da ne bi zahodne države za kredite Sovjetski zvezi dovoljevale daljših rokov kakor pet let. V tem pogledu je potreben med zahodnimi državami sporazum, da bi te nastopale enotno V pogledu kreditiranja kupčij z Vzhodnimi državami. Angleži niso tega mnenja ter nasprotujejo vsakemu omejevanju svobode posameznih držav. Kakor piše «L’Information», se jim zdi ameriško gledišče čudno, toliko bolj, ker se je Amerika odločila, da zaključi s Sovjetsko zvezo veliko kupčijo za Prodajo žita. Zakaj naj bi ZDA omejevale konkurenco med zavezniškimi državami v trgovini z vzhodnimi državami. V tem pogledu je Zahodna Nemčija na Prvem mestu med zahodnimi državami; tako močno je razvila svoj sistem kreditiranja kupčij z vzhodnimi državami. Velika | Britanija je pripravljena več u-voziti iz vzhodnih držav, toda pod pogojem, da lahko tudi več izvozi. Običajno plačilni rok za ameriške kredite ne presega petih let; le izjemoma dovoljujejo Angleži kredite na daljši rok. že tako so njihovi pogoji za nakup ladij in opreme za težko industrijo ugodni. AMERIČANI ODLAŠAJO Po informacijah francoskega tiska so v kanadskih in evropskih krogih mnenja, da bi Wa-shington s svojo politiko predvsem rad pridobil na času, da bi lahko medtem izpremenil a-meriško zakonodajo v smislu, da bi bilo možno povečati ameriško trgovino s. Sovjetsko zvezo in njenimi zaveznicami. ZAHODNA NEMČIJA POSTAVLJA POLITIČNE POGOJE Še pred odhodom v Pariz je novi nemški kancler prof. Er-hard na deželnem kongresu krščansko - demokratske stranke v Kasslu izjavil, da ni mogoče ločiti gospodarske politike od zunanje politike. «Mi se moramo upirati skušnjavi, da bi Sovjetski zvezi omogočili, da še bolj utrdi svojo moč, je dejal prof. Erhard, in da se tako pokaže čedalje manj popustljivo v nemškem vprašanju«. Zahod naj bi ne dovoljeval kreditov na srednji in dolgi rok Sovjetski zvezi, ker bi se ta s krediti še bolj gospodarsko utrdila. Toda Zahodna Nemčija je pripravljena sprejeti tudi velike gmotne in finančne žrtve zato, da se reši nemško vprašanje. Zakaj preokret v ameriški trgovinski politiki Kennedy o gospodarski in socialni politiki Rajni predsednik Kennedy je Sredi novembra prisostvoval tudi kongresu osrednje ameriške sindikalne organizacije AFL-CIO v New Yorku ter tudi sam nastopil. Govoril je o ameriški vojaški pripravljenosti ter ugotovil; da je Amerika podvojila svoje jedrske sile in povečala število udarnih divizij za 45 odstotkov. Hkrati pa je obžaloval, da je število brezposelnih v Ameriki preveliko ter znaša danes Prav toliko kakor leta 1954, to je v letu gospodarskega mrtvila. Nato je zagovarjal načrt za znižanje davkov, da bi lahko več denarja investirali za znižanje Števila brezposelnih, hkrati bi se Povečala kupna moč ameriškega državljana. Z znižanjem davkov bi lahko ustvarili 2 do 3 milijone novih mešt. Ob zaključku je zagovarjal tudi potrebo po izglasovanju zakona, ki naj vsem Plemenom prizna popolno enakopravnost. Le tako bo mogoče zagotoviti pravico in mir v notranjosti. Napovedal je zakon, ki naj zagotovi zdravniško preskrbo starčkom, ter zaključil^ z Ugotovitvijo, da danes ameriški delavec prvič v zgodovini zasluži čez 100 dolarjev na teden, to je 10 dolarjev več kakor pred tremi leti. Razlago, zakaj je prišlo v a-meriški zunanj e-trgovinski politiki do močnega preokreta v smeri za pospešitev gospodarskih stikov z vzhodnimi državami, najdemo v biltenu ameriške banke »First National City Bank«. Ko je bilo sredi septembra objavljeno, da bo Sovjetska zveza v Kanadi kupila 228 milijonov bušlov pšenice in moke ter je Kanada sklenila to velikansko kupčijo v vrednosti 500 milijonov dolarjev, je nastopil trenutek, ko je bilo treba vnovič resno proučiti trgovinsko politiko Združenih držav Amerike. Veliko povpraševanje žita s strani Sovjetske zveze in sploh na svetovnem trgu je bilo v veliko razbremenitev plačilne bilance Avstralije, Argentine in Kanade. Prav to, je rečeno v omenjenem biltenu, opravičuje revizijo ameriške trgovinske politike v določenih točkah. Tako bi bilo ameriški politiki omogočeno, da skrči izdatke za podpiranje izvoza in na novo prilagodi svojo politiko glede podpiranja domače kmetijske proizvodnje. S tem Amerika lahko prihrani več sto milijonov dolarjev. Obdelovalci zemlje so protestirali proti načrtu, da bi skrčili z žitom posejane površine. V istem času pa so se zaloge žita zvišale za 1,2 milijarde bušlov. K temu je treba dodati novi pridelek, ki ga cenijo na okoli 1,1 milijarde bušlov. Nove pšenice je več kakor znaša dvakratna poraba žita v Združenih državah Amerike na leto. Prav Sovjetska zveza je Ameriki omogočila, da ozdravi notranji žitni trg s ponudbo glede nabave žita. Prodaja žita bo znižala primanjkljaj v ameriški plačilni bilanci. Ameriki je zdaj dana priložnost, da revidira politiko, ki ji je sledila do sedaj in ki je šla za tem, da se omejijo konkurenčne sposobnosti Sovjetske zveze, in sicer tako, da so Rusijo postavili med dežele, s katerimi je hotela ameriška vlada omejiti trgovino, ali pa jo celo sploh zadušiti. Pogodba, ki jo je sklenila Kanada glede dobave žita Sovjetski zvezi, dokazuje, da zavezniki niso pripravljeni slediti dosedanji politiki Amerike. Tako je Amerika zašla v določeno osamljenost. Bilten govori nato o duševnem razpoloženju ameriškega prebivalstva nasproti Sovjetski zvezi, ki se ustvarja pod vplivom raznih političnih sporov, kakor glede Kube in Berlina. Nato zaključuje z ugotovitvijo, da bo Amerika imela samo koristi, ako se še bolj normalizirajo trgovinski odnosi med Vzhodom in Zahodom, v izmenjavi so potrebne le redke izjeme. V korist vseh držav je, da se razvije zunanja trgovina. To_ je najboljše sredstvo, da dosežemo, da se spori glede političnih vprašanj rešujejo v miru. RAZVOJ ZUNANJE TRGOVINE MED ZDA IN VZHODNIMI DRŽAVAMI Lani je zunanja trgovina med Sovjetsko zvezo oziroma vzhod- nimi državami in Ameriko pričela upadati. ZDA so lani izvozile v vzhodne države (Sovjetski blok) za 125,1 milijona dolarjev blaga (leta 1961 133,3, leta 1960 193,9), v samo Sovjetsko zvezo pa 15,3 (leta 1961 za 42,1 in leta 1960 38,4); uvozile pa so iz držav sovjetskega bloka la ni za 78,9 milijona dolarjev (leta 1961 81,1, 1960 80,9), iz same Sovjetske zveze pa za 16,2 milijona dolarjev v letu 1962 (za 23,2 v letu 1961 in 22,6 v letu 1960) Amerika - EGS- GA 77 Spor med Združenimi državami Amerike in Evropsko gospodarsko skupnostjo glede izvoza ameriške zmrnjene perutnine na trge šestih evropskih držav, zlasti v Nemčijo, se bliža h končni poravnavi. V zadevo je posegel GATT (Splošni sporazum za carinska in trgovinska vprašanja), ki je sporazumno z Američani in Evropsko gospodarsko skupnostjo imenoval posebno žirijo, ki naj razreši vso zadevo. V prvi vrsti je šlo za to, da žirija določi, v kakšni meri so bile koristi ameriške zunanje trgovine prizadete zaradi zvišanja čari ne na uvoz ameriške perutnine V žiriji je bilo pet strokovnjakov (po en Švicar, Šved, Kanadčan in Avstralijanec poleg predsednika). Američani so navedli, da znaša škoda 46 milijonov dolarjev, izvedenci pa sc mnenja, da znaša samo 26 milijonov dolarjev. Američani so sprejeli arbitražo, čeprav so pripomnili, da je po njihovem mnenju škoda večja. V smislu sporazuma so zdaj upravičeni, da povišajo carine na uvoz določenih vrst blaga v vrednosti 26 milijonov dolarjev. Na katere vrste blaga bo zvišana carina, ameriška vlada še ni odločila. Meseca avgusta je izbrala v ta namen 19 vrst blaga, katerih uvoz znaša 100 milijonov dolarjev. Grq v glavnem za uvoz tovornjakov, električnih brivskih aparatov, sira Roque-fort, cigaretnega papirja, «theo-bromina« in krompirjevega škroba. Italija pridno trguje z ZSSR Zahodni komentarji o petrolejskem dogovoru s Sovjetsko zvezo Dogovor med italijansko državno petrolejsko ustanovo ENI in sovjetskimi izvoznimi podjetji glede dobave sovjetskega petroleja Italiji in prodaje industrijske opreme, kemikalij in sintetičnega kavčuka Sovjetski zvezi, je zbudil veliko pozornost v zahodnih državah. Zahodni petrolejski koncerni so bili že poprej nasprotni italijanski petrolejski politiki pod vodstvom inženirja Matteia; ta je šla za tem, da se Italija otrese monopola velikih petrolejskih koncernov na Zahodu. Sedanji sporazum, ki predvideva uvoz 25 milijonov ton surovega sovjetskega petroleja do leta 1970, je pokazal, da bo ENI tudi pod novo upravo nadaljevala staro politiko. Nekateri nemški listi, kakor »Stuttgarter Zeitung« ugotavljajo, da se bo uvoz sovjetskega petroleja po novi pogodbi kar podvojil. Prva pogodba iz leta 1960 je predvidevala uvoz 12 milijonov ton surovega petroleja v času od leta 1960 do 1964. Italija je do sedaj povprečno uvažala 2,5 milijona ton sovjetskega petroleja, v bodoče pa bo uvoz dosegel 4 milijone ton na leto. List pripominja, da ne gre zdaj za navadno kompenzacijsko kupčijo, temveč za prosto trgovinsko izmenjavo; kajti Sovjetska zveza bo nabavljala v Italiji blago po svetovnih cenah, cena sovjetskega petroleja pa bo za četrtino izpod cene, ki Za «modus vivendi» med Trstom in Reko Trst se plaši konkurence Reke pa tudi Kopra več V dopisu iz Trsta obravnava »La Regione« (Videm) vprašanje konkurence med tržaškim in reškim pristaniščem. Kakor vsi podobni sestavki prihaja tudi ta dopis iz Trsta do zaključka, da bi morala rimska vlada kaj ukreniti za okrepitev konkurenčne moči tržaškega pristanišča. V tem članku pa smo vendar zasledili nekaj novega, in sicer predlog, naj bi rimska vlada s pogajanji z Beogradom dosegla nekakšen «modus vivendin med Reko in Trstom. Dopisnik hoče očitno reči, da bi prišlo do sporazumne delitve dela med obema pristaniščima, verjetno tudi glede pristaniških tarif. Pisec omenja članek inž. Iva Barbaliča, glavnega ravnatelja podjetja «Zajednice lučkili po-duzeča«, ki da je z zadovoljstvom ugotovil, kako je letos tranzit čez Reko prekosil tranzit čez Trst ter je tako Reka o-svojila prvenstvo med jadranskimi pristanišči glede tranzita. Barbalič je naglasil, da se Reka ne sme zadovoljiti s tem uspehom, temveč mora pripraviti širši načrt za razvoj v bodočnosti. Glede na tesnost reškega pristanišča naj se zgradi oziroma razširi pristanišče v Bakru, da bi lahko sprejemalo množično blago in to okoli 3 milijone ton na leto. Tako bi Reka te vrste prometa prepuščala Bakru, medtem ko bi se sama ukvarjala s I dragocenih tujih valutah, ako bi kosovskimi pošiljkami, ki nesejo. Tržaški dopisnik lista »La Regione« opozarja na tako nagli vzpon reškega pristanišča, čez katerega je leta 1953 šlo komaj 100.000 ton tranzita. Zadeva konkurence reškega pristanišča je resna in danes se ne da več odpraviti z morebitnim omalovaževanjem, ki se je včasih, kaj rado oprijemalo tržaških odgovornih krogov, češ kaj bo lahko napravila ta peščica Slovanov. Promet čez Trst, tako ugotavlja »La Regione«, nazaduje, medtem ko se promet po drugih italijanskih pristaniščih, pa tudi po tujih, dviga iz leta v leto. Manipulacijski stroški v tržaškem pristanišču so se v zadnjem času zopet dvignili, kar je seveda v škodo pristaniškemu prometu in pomeni pravzaprav samomor. V tem pogledu je u-prava Javnih skladišč povsem pasivna, pa tudi nekateri lastniki tržaških zasebnih plovnih družb (kakor npr. Costa) ter mnogi tržaški lesni trgovci uporabljajo rajši reško pristanišče. Nevarnost je, da zgubi Trst tudi skladišče brazilske kave, ki mu ga utegne ugrabiti Koper, ker so Javna skladišča zahtevala povišanje tarif. Takšna politika je nerazumljiva še posebno glede na to, da tržaško pristanišče lahko vrže državi 70 milijard na leto v Od Kennedyja do Johnsona Predsednika Kennedyja je ubil, v petek, 22. novembra 26-letni Lee Oswald, ki je streljal na njegov avtomobil iz večnadstropne stavbe, nekako 180 metrov daleč od ceste, po kateri se je predsednik peljal v spremstvu svoje žene Jacquel'.ne na zborovanje v Dallasu, glavnem mestu države Texas. Predsednika sta zadela dva strela, tretji strel pa je hudo ranil guvernerja države Texas Conallyja, ki je sedel poleg Kennedyjeve soproge. Predsednik je čez pol ure izdihnil v bolnišnici, kamor so ga pripeljali po atentatu. Policija trdi, da je zločin izvršil prav Oswald, ki je sicer svoje dejanje zanikal. Tega so prav kmalu po zločinu aretirali v kinematografu, kjer se je hotel skriti. Streljal je s posebno precizno puško z daljnogledno na- pravo, na kateri so ugotovili njegove prstne odtise. Dan nato je Osvvalda ustrelil 52-letni Jackie Ruby (Rubinstein) v trenutku, ko ga je policija hotela prepeljati v drug zapor. Ta trdi, da je ubil Osvvalda iz domoljubja, da bi se maščeval nad njim, ker je izvršil atentat na Kennedyja. Sam atentat, kakor nagibi, ki so dovedli Ru-binsteina do zločina še niso pojasnjeni. Preiskavo vodi zdaj zvezni preiskovalni biro FBI (zvezna policija), ki je prepričan, da je nezanesljiv postopek policije v Dallasu. Pri presoje-vanju vse zadeve je treba upoštevati, da spada Texas med južne države, kjer vlada drugačna miselnost v pogledu odnosov posameznika do države, pa tudi državnih oblasti do posameznika. Vse to pojmovanje je mnogo svobodnejše, kakor na severu. Nasprotstvo med severom in jugom se še ni poleglo od časov, ko je predsednik A-braham Lincoln 14. aprila 1865 padel pod streli atentatorja iz južnih krajev. Prav v sporu med severom in jugom so tedaj našli razlago za ta atentat. Poznejša atentata na predsednika Garfielda in McKinleya, ki sta tudi podlegla, nista bila pravzaprav politične narave, ker sta ju izvršila dva neuravnovešena atentatorja. John Fitzgerald Kennedy je bil drugi sin izmed devetih o-trok, ki sta jih imela Joseph P. Kennedy in Rose Fitzgerald, poročena leta 1914. Kennedyjev stari oče se je preselil v Ameriko (v Boston) iz Irske. Prvi sin (Nadaljevanje na 2. strani) bilo popolnoma zaposleno. Zdaj se širi glas, da bo država prispevala k uravnovešenju proračuna Javnih sklhdišč; govorijo tudi o okrepitvi Jadrana, kateremu bi zaupali vse proge proti Vzhodu itd. Toda besedam ne sledijo dejanja, čas hiti in z njim se zgublja upanje, da bi promet čez Trst oživel. Medtem si Jugoslavija prizadeva, da bi na Reki in Kopru osredotočila ves promet na Severnem Jadranu. Ako pojde tako naprej, bo beograjska vlada v tem uspela tudi zato, ker se o-slanja na politične cene, da bi lahko konkurirala Trstu. jo postavljajo zahodni petrolejski koncerni. ENI je mnenja, da ti dogovorno postavljajo tako visoko ceno. «Stuttgarter Zeitung« pripominja, da bodo v državah Atlantske zveze z začudenjem sprejeli naj novejši italijansko - sovjetski dogovor. Spomladi leta 1963 se je ENI pogodila z ESSO za dobavo 10 milijonov ton surovega petroleja. V tem so na Zahodu videli znak, da bo ENI pod novo upravo menjala svojo petrolejsko politiko; naj novejši dogovor, sklenjen v Moskvi, pa dokazuje, da se v tem pogledu ne bo nič menjalo. MREŽE ENI TUDI V SREDNJI EVROPI IN AFRIKI V tej zvezi poroča »Deutsche Zeitung«, da se je letos zmogljivost italijanskih petrolejskih čistilnic povečala za 8,5 milijona ton. če k temu prištejemo še zmogljivost petrolejskih čistilnic ENJ v Gani in Tuniziji (okoli 1,2 milijona ton), potem bodo rafinerije koncerna ENI dosegle ob koncu leta zmogljivost 17 milijonov ton. V prihodnjem letu se bo k temu pridružila rafinerija v Ingolstadtu (ob naftovodu iz Genove) z zmogljivostjo 2 milijona ton. Družba AGIP, ki predstavlja prodajno organizacijo ENI, je v zadnjih treh letih zvišala prodajo za 20 odstotkov. Svojo prodajno mrežo je razprostrla tudi v Afriki, in sicer na zahodni obali. Po načrtih ENI naj bi lastna proizvodnja surovega petroleja dosegla 8 do 10 milijonov ton leta 1964 in 10 do 12 milijonov ton leta 1965, v letošnjem letu pa se suka med 6 in 8 milijoni ton. DVIG ITALIJANSKE TRGOVINE Z VZHODNIMI DRŽAVAMI »Deutsche Zeitung« ugotavlja, da je izvoz iz Zahodne Nemčije v času od 1959 do 1962 napredoval od 664 na 924 milijonov dolarjev, a uvoz od 640 na 842, Italija pa je svoj izvoz v vzhodne države v istem času povečala od 164 na 354 milijonov dolarjev; italijanski uvoz iz vzhodnih držav je narastel od 235 na 500 milijonov dolarjev. Vse države OECD so svoj uvoz iz vzhodnih držav v omenjenem času povečale od 2,6 na 3,6 milijarde dolarjev, izvoz pa od 2,1 na 3,2 milijarde dolarjev. Več hrane za vse Mednarodna organizacija za prehrano in kmetijstvo FAO je izračunala (po podatkih do 30. junija 1963), da se je svetovni kmetijski pridelek v sezoni 1962 do 1963 povečal približno za 2,5 odstotka. To pomeni, da se je pridelava hrane povečala, bolj kakor se je razmnožilo prebivalstvo sveta; število tega se je dvignilo medtem za 2 odstotka. Tako smo v sezoni 1962-63 nadomestili proizvodno zgubo v sezoni 1961-62. mm 20 let nove Jugoslavije V Jugoslaviji obhajajo vsako leto dan 29. novembra kot dan republike. To je obletnica II. zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) v Jajcu — prvo je bilo v Bihaču — ki je postavilo temelje novi Jugoslaviji. Letos je praznovanje te obletnice toliko bolj pomembno, ker je od takrat preteklo 20 let. Ob proslavi desetletnice je Edvard Kardelj zapisal, da je AVNOJ v Jajcu postal prava Narodna skupščina Jugoslavije, ki je prevzela vso oblast na osvobojenih področjih države ter vse pravice zakonitega predstavništva Jugoslavije pred tujino. Londonska (jugoslovanska) vlada je bila kot jugoslovanska vlada ovržena, vso izvršno o-blast pa je dobil Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom. Sklep AVNOJ je potrdil, da je osvobodilna borba jugoslovanskih narodov končala staro centralistično in hegemonistično politično ureditev Jugoslavije in hkrati proglasila federativno Jugoslavijo. Značaj nove oblasti je bil določen z razrednim značajem sil, z razrednim značajem narodnoosvobodilnega gibanja. Odločujoče jedro tega gibanja so bili delavci, kmetje, delovni ljudje na čelu s Komunistično partijo Jugoslavije. Ob proslavi 20-letnice zasedanja AVNOJ je predsednik republike Josip Broz Tito naslovil na jugoslovanske narode posebno poslanico, v kateri naglaša, da bo imelo drugo zasedanje AVNOJ v zgodovini nove Jugo- Tudi prenočevanje ni bil pro- RilflvO Dllllltll sŽbno Tmote^h oTavtoSobU-skih cestah in bližnjih mestih kri- • «Na evropski sever!» v svoje velikansko in vaseh, velika gneča in za s prenočišči zlasti v poletnih mesecih. Zato so mnogi vozači že pozno popoldne začeli iskati prenočišče, ko je bilo to meni še deveta briga. Meni je bilo parkišče motela dovolj. Tu sem se lahko poslužil higienskih in gostinskih obratov, ki običajno dobro delujejo, potem pa sem se odpravil spat na svoje. Če me pokrajina ni zanimala, sem tako lahko racionalno izkoristil svoj čas, kar mi je seveda prav prišlo, ko sem se hotel v nekem kraju ustavili delj časa. Tako sem jo v poldrugem dnevu pri-mahal do anzeatskega velemesta Hamburga. Ogled sem odložil na povratek, zato sem še izkoristil dolg poletni mrak, pa sem po krožni cesti nadaljeval v sporno pokrajino Schlesvvig Hollstein. Tu sem srečal veliko trumo avtomobilistov, ki so se vračali na večer s kopališč na Severnem in Vzhodnem morju. Tako brezhibna organizacija za prometno preusmerjanje in prvo pomoč na cesti, da si mislil, da gre za vojaško operacijo! V tej najsevernejši pokrajini Nemčije, kjer se morje tesno prepleta s peščenimi otoki, se že izdatno čuti vpliv severnejših pokrajin. Visoki pomoli v pristaniščih zaradi velike razlike med plimo in oseko spominjajo na Atlantik. Prodnate obale, ki — Kot sem kasneje videl — predstavljajo za še severnejše Skandinavce pravo južno vabo, le od daleč spominjajo na to, kar pri nas pojmujemo pod peščeno obalo. Kako na tem morju rado piha, pa opozarjajo iz vrbovja pletene košare z vdelanimi naslanjači, v katerih se ljudje sončijo, zato, da jih močan veter ne prikrajša za nekaj sončne toplote. Ob vznožju pa si običajno zgradijo še nekakšen peščen nasip. Ljudje govore tod že zelo zoženo, bolj flamščini ali danščini podobno nemščino, ponekod, ob meji pa že čisto dansko. Kot znano predstavlja ta jezik Nemčije, ki štrli v Severno morje in meji na danski Jutland že stoletja sporno o-zemlje med Nemci in Danci. Kaže, da niti zadnja vojna ni dala Dancem pravične meje. TAKO SEM ZAPLAVAL ČEZ DANSKO... Kot sem že omenil, so me na danski meji vprašali samo po alkoholu. Sicer pa sem se začudil, ua sem moral za odpravo obmejnih formalnosti celo izstopiti iz avtomobila. Ta postopek nas je dolgo časa dražil pri prestopu jugoslovanske meje, sedaj pa so ga še tam že davno odpravili, tu pa še velja. Kmalu sem zaplaval po danski pokrajini. Kajti zelena valovitost, med prijaznimi, z rdečo opeko pokritimi kmeti- jami spominjajo prav na morje. Cesta je tudi večinoma do bra, da nimaš skrbi, le tam, kjer jo popravljajo, je malo težav. Tovarne in razstavišča okusnega in seveda skrajno modernega pohištva so posejane po vsej deželi. Kljub pretežno malo vzvalovani pokrajini pa danski polotok- Jutland ne naredi vtisa dolgočasja. Niti kolesarjem menda ne, ki tu prav kraljujejo, saj menda nikjer v Evropi nimajo tako solidno izgrajene svoje lastne ceste ob robu avtomobilske ceste kot tu. Prava posebej zgrajena asfaltna steza, ki je s travnato liso ločena od glavnega cestišča. Skoraj ves dan sem vozil čez ta polotok. Proti poznemu popoldnevu sem začel slutiti bližino Severnega morja. V Frederikshaevnu, na skrajno severnem koncu Jutlanda, me je že čakala velika bela ladja, namenjena v Goeteborg. Sprejela me je brez večjih for- malnosti žrelo. V SPREMSTVU GALEBOV PO SEVERNEM MORJU V mraku, prav ko je bil čas za večerjo, smo odpluli na široko morje. Galebi so nas dolgo spremljali. Kar na roko se spustijo, če jim ponudiš kaj hrane. Tu sem prvič okusil dobro naložene smoerbrede, tradicionalne skandinavske sendviče. Tu sem imel prve stike in izmenjal nekaj misli s Švedi. Mračilo se je, dokler se ni na severu zarisala pred nami črna obala.'Okrog desetih zvečer smo se zarili v več desetin kilometrov globok fjord, posejan z lučmi. Ljudje so se začeli uvr-ščevati pred prodajalne tobaka in alkohola, ki je na krovu znatno cenejše kot v vsaki skandinavski deželi. Vedno globlje smo bili v predoru luči, dokler se te niso postrojile v polkrog, goeteborško pristanišče. Končno se mi je uresničevala tako dolgo ogrevana želja, bil sem na tem,, da stopim na švedska tla. (Nadaljevanje sledi J slavij e eno izmed najpomembnejših vlog. »Toda vse jasnejšo in popolnejšo oceno teh dni našega boja za nastanek enakopravne bratske skupnosti narodov, ki žive na tej zemlji, so dali in še dajejo dogodki v preteklih letih in danes, zakaj celotni naš razvoj je bil na osnovi sklepov v Jajcu. Veliki zgodovinski datumi so podobni večnim plamenicam, ki budijo v srcu ljudstva ponos na uresničena dela in vžigajo nov ogenj, nove plemenite težnje 1 nadaljnjih rodov, piše Josip Broz Tito. »Spomini udeležencev tega zgodovinskega zborovanja, demokratično izvoljenih predstavnikov vseh naših jugoslovanskih narodov, niso samo priložnosten pogled v preteklost, temveč so hkrati tudi pogled skozi našo svetlo socialistično stvarnost, na še lepšo prihodnost, ki jo gradimo in ki jo želimo čimprej uresničiti za sedanje in prihodnje rodove. Na zasedanju v Jajcu, pravi nadalje spomenica, je osrednje politično telo izrazilo trdno odločnost vseh jugoslovanskih narodov, da kot plod svojega boja doseže svojo svobodno življenje in pravičnejšo družbeno ureditev v enotni in enakopravni bratski skupnosti. Poslanica ugotavlja ob zaključku, da uživa Jugoslavija danes največji ugled tako kot graditelj nove socialistične družbe pa tudi kot dosleden borec za mir in enakopravno, miroljubno sodelovanje med vsemi narodi sveta. V zadnjih letih se je v Jugoslaviji ukoreninila navada, da proslavo obletnice AVNOJ združijo s proslavo delovnih uspehov jugoslovanskih narodov. Zato ta dan prično obratovati nove industrije in nove prometne zveze izročijo prometu. SPREJEM NA JUGOSLOVANSKEM GENERALNEM KONZULATU Na predvečer proslave dneva republike je jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Jan-huba s soprogo povabil predstavnike tržaškega in goriške-ga političnega, kulturnega in gospodarskega življenja, kakor tudi politično - upravnih oblastev na običajni sprejem. Med udeleženci smo opazili tudi generalnega vladnega komisarja dr. Mazzo, tržaškega župana dr. M. Franzila, goriškega prefekta dr. Princivalla, senatorja Vidalija, poslanko Marijo Bernetič ter župane slovenskih občin na Tržaškem in Goriškem, pa tudi predstavnike oblasti in političnih organizacij koprskega okraja. Kmalu po prihodu gostov se je ustvarilo na sprejemu prijetno domače ozračje, v katerem se je razvilo ob okusnih čevapčičih in krepkem merlotu živahno kramljanje. uT Kje se zločin spočne Kaj čudno naključje! Še tisti dan, ko smo v našem listu objavili karikaturo, ki kaže predsednika Kennedpja, kako si potrpežljivo prizadeva, da bi razbito vazo vznemirjenega in sprtega sveta zlepil ter ji nadel angela miru z oljkovo vejico, je Kennedg v večernih urah. (po naše J izdihnil kot žrtev strašnega zločina. Izbira primerne kandidature, ki bi u-strezala trenutnim dogajanjem doma ali na tujem, ni lahka; prav slučajno nam je tisti dan prav ta podoba Kennedyja kot tvorca miru in mednarodne sprave prišla v roke. Prav v tem, da je svet zgubil mladega nadarjenega državnika, ki je poleg vseh izrednih političnih sposobnosti lahko uporabil za ohranitev miru — torej za blaginjo človeštva — tudi vso velikansko silo, ki jo združuje ena izmed najmočnejših držav na svetu, je neprecenljiva in nenadomestljiva zguba za vse nas, ki smo obsojeni, da nemirno blodimo po svetu v tem času po dveh svetovnih vojnah in na zgodovinskem, gospodarsko — socialnem prelomu. Mi smo šibki, neorientirani. Svet potrebuje močnih osebnosti, ki bi ga varno vodile prav čez to prelomnico. Prav v takšnih trenutkih, ko nenadoma zgine s sveta močna in poleg vsega že povsem po zunanjem nastopu priljubljena osebnost, katere se skoraj podzavestno oklepamo, začutimo, kako smo res šibki. Danes smo pač takšni — verjetno prav zaradi svoje notranje slabosti — da svoje upe polagamo radi v nekoga dru gega, seveda močnega in sposobnega, če ne vselej v resnici, pa vsaj po našem mnenju. S Kennedgjem je bilo nekako tako, kakor s papežem Janezom XXIII. Smrt obeh — a Kennedgjeva je bila toliko bolj tragična — obžalujejo po vsem svetu, v vseh političnih in verskih taborih, tudi nasprotniki njunih prepričanj, ako res hočejo človeštvu dobro. Oba sta bila na izredno pomembnih mestih, kjer sta lahko odločno vplivala na razvoj svetovnega dogajanja. Načrti in zamisli obeh so bili ljudem toliko bolj pristopni in zato tudi laže izvedljivi, ker sta oba uživala pri njih tudi osebne simpatije — kot človeka. Svet je že ob sami njuni pojavi začutil, da utripa njuna žila z vsečlove-ško. Kaj zdaj? Zamisli in načrti obeh so ostali in naslednika obeh sta v svojih prvih izjavah naglasila — tako novi predsednik Johnson v svojem zahvalnem pismu predsedniku N. Hruščovu —- da bosta ostala zvesta idejam svojih prednikov — zamisli miru in zbliževanja med narodi ne glede na njihovo barvo, pleme ter politično oziroma versko prepričanje. Oba hočeta gledati v narodih in državah predvsem skupnosti ljudi z vsemi vrlinami in slabostmi, ki vsi v teh mračnih časih potrebujemo luči in krepke roke. Toda za dejansko uresničenje te velike zamisli — mirnega sožitja med ljudmi — je potrebno tudi naše sodelovanje! Samo pasivno opazovanje ob strani bi bilo v teh časih vprav zločinsko. Nekdanji Kennedg-jev politični tekmec, bivši podpredsednik Nixon nam je res vzel besedo iz ust, ko je po televiziji kmalu po atentatu dejal: «Najbolje se bomo oddolžili Kennedgjevemu spominu, ako si bomo v vsakdanjem življenju z vsemi močmi prizadevali pogasiti sovraštvo, ki žene ljudi k strašnim dejanjem». Čujte, starši, profesorji in vsi, ki ste odgovorni za vzgojo otrok, pa tudi politiki in o-blastniki: Storiti moramo vse za odpravo sovraštva med ljudmi! Starši, profesorji in politiki! Prelahko in premirno ste hodili in na žalost še hodite mimo vzklikov in napisov: Fo-ra... ali celo Morte... češ mladi so, mladini je marsikaj dovoljeno... Mi vas vprašujemo: Ali veste, kje in kdaj se pravzaprav zločin spočne? Iz slovarja našega vsakdanjega življenja, posebno političnega, morajo za vselej izginiti podobni izrazi, ako hočemo končno res priti do resničnega mirnega in bratskega sožitja med narodi, sicer bo žerjavica sovraštva in prezira večno tlela pod plaščem policijskega miru. — Ib — ,YŽi¥. PO HIIH -O 'Wr % si eT(/ VLADA LEVEGA CENTRA NA VIDIKU. Ko sta osrednja odbora krščanske demokracije in socialistov odobrila program bodoče vlade levega centra, je bila pooblaščenemu predsedniku Moru odprta pot za sestavo vlade levega centra. V tej bodo sodelovali krščanski demokrati, socialisti, socialni demokrati in republikanci. Razmerje med strankami levega centra v parlamentu je naslednje. V poslanski zbornici : 259 krščanskih demokratov (brez predsednika), 87 socialistov, 33 socialnih demokratov in 6 republikancev, poslancev levega centra je tcš rej 385 na 630, kolikor jih šteje zbornica; v senatu: 131 krščan skih demokratov, 44 socialistov, 14 socialnih demokratov, skupaj 189 na 320 senatorjev. Vlada seveda ne more računati na glasove vseh pristašev levega centra, ker se nekateri pristaši krščanske demokratske stranke pa tudi več pristašev socialistične stranke ne strinjajo z vlado levega centra. Računajo, da bo povprečno okoli 10 poslancev krščanskih demokratov utHP^ot0Vav°v^on*' Td,.®ocia' žanje carine na uvoz industrij- MEDNARODNA TRGOVINA ZNIŽANJE CARIN V FRANCIJI Kakor je minister Giscard d’Estaing napovedal, je uradni list (Journal officiel) 16. novembra objavil, da so bile znižane carine za okoli 25 do 50 odstotkov na uvoz nekaterih kmetijskih in industrijskih proizvodov. Odlok loči države na dve skupini, in sicer je znižanje carin na uvoz iz držav Evropske gospodarske skupnosti različno od znižanja carin na uvoz iz držav izven Skupnosti. Znižanje carin ha uvoz kmetijskih proizvodov in rib iz držav Evropskega skupnega tržišča se suka med 25 in 50 odsto. Povprečno znižanje na uvoz industrijskih proizvodov znaša 50 odstotkov. Večina industrijskega blaga, ki ga zadeva znižanje, bo podvržena zelo nizkim carinam, kakor volneni izdelki 3 odstotke in bombaža-sto perilo 5 odstotkov. Znižanje na uvoz kmetijskih pridelkov iz držav izven Evropskega skupnega tržišča znaša toliko, kolikor je znašala razlika med carinami na uvoz blaga iz držav Evropske skupnosti in carinami na uvoz iz držav izven te. Mnogo manjše je zni- listi pa nekako 20 vnetejših pristašev levega krila. Proti sodelovanju s krščanskimi demokrati se je sicer izreklo 40 članov osrednjega odbora socialistične stranke. Sestava vlade še ni znana. Računajo pa, da bo zunanji minister Saragat (vodja socialnih demokratov), za notranje zadeve krščanski demokrat Taviani ali Gui, pravosodje Leone (krščanski demokrat), proračun La Malfa (republikanec), državna zakladnica Colom-bo (krščanski demokrat), finance Tremelloni (soc. demok.), narodna obramba Andreotti ali Gui (krščanska demokracija), javno šolstvo Gui ali Scaglia (kršč. dem.), javna dela Pierac-cini (soc.); kmetijstvo Pastore (kršč. soc.), industrijo in trgovino Giolitti (soc.), prevoz Co-rona (socialist), pošte Delle Pave (kršč. soc.), delo Sullo (kršč. soc.), zunanja trgovina Preti (soc. dem.), trgovinska mornarica Caron ali Spagnolli (kršč. soc.), državne udeležbe Bo (krščanski soc.), zdravstvo Togni (kršč. soc.) ali Simone Gatto (soc.), turizem in gledališče Mancini (soc.); predsedništvo Moro (kršč. soc.); podpredsedniško Nenni (soc.); brez listnice: Ferrari Aggradi (kršč. soc.), Lucifredi (kršč. soc.) ali Scaglia, Reale (republikanec), Medici (kršč. soc.) in Carlo Rus-so (kršč. soc.). SODELOVANJE NA BALKANU. Že več dni se mudi na obisku v Jugoslaviji — njegov obisk je bil določen za čas od 22. do 30. novembra — predsednik Državnega sveta LR Romunije Gheorghiu Dej. Prispel je v Jugoslavijo na važne razgovore, saj je G. Dej ne samo vrhovni poglavar države, temveč tudi predsednik romunske komunistične stranke. Zadnjič se je mudil v Jugoslaviji leta 1956. Tudi zunanji tisk naglaša, da je ta obisk v Beogradu velikega pomena za nadaljnji razvoj na Balkanu. Nekateri veliki listi" so mnenja, da bi bilo zgrešeno spravljati Dejev obisk v zvezo s težnjo Romunije, da bi v o-kviru zavezništva s Sovjetsko zvezo in ostalimi vzhodnimi državami dosegla večjo neodvisnost. Ne smemo namreč pozabiti, da je G. Dej prišel v Beograd za drugimi predstavniki vzhodnih držav; tako sta bila pred njim v Beogradu sam Hru-ščov in Kadar. G. Dej je obiskal tudi Slovenijo ter se v torek sestal s predsednikom Titom na Brdu. Tu sta nadaljevala politične razgovore, ki sta jih začela v Beogradu. Ti razgovori zadevajo tudi mednarodni položaj. Listi poročajo, da so razgovori bili prisrčni in odkriti. Med obiskom je na dnevnem redu tudi podpis jugoslovansko-romunske pogodbe o ureditvi Djerdjapa (Železnih vrat) ter' izgraditvi naj večje elektrarne na Donavi. PRIJATELJSTVO MED JUGOSLAVIJO IN SOVJETSKO ZVEZO. V Jugoslaviji se je na 14-dnevnem obisku mudilo posebno odposlanstvo Vrhovnega sovjeta ZSSR, ki ga je vodil kandidat za člana prezidija centralnega komiteja komunistične stranke, član prezidija Vrhovnega sovjeta in prvi tajnik centralnega komiteja Belorusije Ki-ril Mazurov. Odposlanstvo je odletelo iz Beograda s posebnim letalom «Ujušin 18». Pred odhodom je Mazurov izjavil časnikarjem, da so se člani sovjetskega odposlanstva med svojim obiskom iskreno razgovarjali o vprašanjih, ki združujejo sovjetske in jugoslovanske narode — o boju za mir ter za izgradnjo socializma in komunizma. Prijateljstvo med narodi obeh držav se v zadnjem času čedalje bolj utrjuje, zlasti po zaslugi predsednika Hruščova in predsednika Tita. Takšno prijateljstvo je v korist narodov obeh držav. Sovjetski narodi cenijo prizadevanje Jugoslavije pri graditvi socializma. PRVI VAŽNEJŠI ZAKLJUČEK CERKVENEGA ZBORA. Na II. vatikanskem cerkvenem zboru so v sredo izglasovali prvi važnejši sklep, in sicer glede pre-osnove liturgije. Sklep je bil sprejet z izredno veliko večino. Zanj je glasovalo (placet) 2178 koncilskih očetov, proti (non placet) samo 19, 1 glasovnica je bila neveljavna. Dopisniki velikih listov naglašajo prav okol-nost, da je bila dosežena tako velika večina, čeprav je prišlo med razpravami do precejšnjih skih proizvodov. IZVOZ AMERIŠKE SOJE V BOLGARIJO Ameriško kmetijsko ministrstvo je podelilo izvozno dovoljenje za izvoz sole v Bolgarijo v vrednosti 965.000 dolarjev-.- To je prvič, da so ZDA dovolile takšen izvoz v Bolgarijo. ITALIJA IZVAŽA VEČ RIŽA Italija je izvozila v oktobru znatno več riža kakor v prejšnjih mesecih in v oktobru lanskega leta. Surovega riža je izvozila 400 stotov (oktobra lani ga ni izvažala), pol surovega 70.994 stotov (lani v oktobru 68.327), predelanega riža mer-kantile 4.100 stotov (lani 18.510), predelanega I. in II. stopnje 261.438 stotov (lani 69.316). Nizozemska je nabavila 250 stotov italijanskega surovega riža, Švica 58.665 stotov polsurovega, Libija 3.500 stotov predelanega merkantile in Bolgarija 73.800 stotov predelanega I. in II. stopnje. Prvič sta italijanski riž u-vozili Sovjetska zveza (35.000 stotov predelanega I. in II- stopnje) in Madžarska (7.800 stotov predelanega I. in II. stopnje). TRGOVINSKI SPORAZUM MED ITALIJO IN VZHODNO NEMČIJO Vzhodnonemška tiskovna a-gencija ADN sporoča, da so predvčerajšnjim predstavniki trgovinskih zbornic Italije in Nemške demokratične republike v Berlinu podpisali nov trgovinski sporazum. Po tem sporazumu nal bi se v prihodnjem letu trgovinska izmenjava med obema državama povečala za 20 odstotkov, Italija uvaža iz Vzh. Nemčije med drugim industrijske naprave, optični material in kemične proizvode, Vzh. Nemčija pa kupuje v Italiji razne stroje, potrošne dobrine in tudi kemične proizvode. ITALIJANSKI PROTEST PROTI FRANCOSKI GOSPODARSKI POLITIKI Iz Bruslja poročajo, da je italijanska vlada protestirala pri komisiji Evropskega skupnega tržišča proti francoskim ukrepom za ustalitev cen. Zaradi teh ukrepov je prizadet izvoz iz držav Evropske gospodarske skupnosti v Francijo. Francoska vlada je prepovedala dviganje cen ter določila dobiček, ki ga lahko imajo francoski uvozniki. Zaradi teh ukrepov ne morejo francoski uvozniki zvišati cen, na drugi strani pa se nočejo odpovedati dosedanjemu dobičku. Zato morajo italijanski izvozniki za toliko znižati cene blaga, ako ga hočejo prodati v Francijo. VIŠJI PROIZVODNI STROŠKI V SVILARSKI INDUSTRIJI Po podatkih italijanskega združenja za barvanje in tiskanje svile so se proizvodni stroški v svilarski industriji povečali za 1,57 odsto. Proizvodni stroški so poskočili najbolj pri ročnem tiskanju, ker je za ta postopek potrebne več delovne sile. Nekoliko manj so se dvignili pri tiskanju z valji. Najmanj se podražitev opaža pri barvanju zapredkov in končnih izdelkov, saj je tu indeks proizvodnih stroškov poskočil od 121,38 na 122,80 odsto oziroma od 119,32 na 120.61 odsto. Po vsem tem nič čudnega, da industrije! maJodušno zrejo v bodočnost svilarske industrije. Njena konjunktura ie zlasti slabotna zato, ker so morali precej skrčiti dejavnost v tkalnicah: povpraševanje po svilenih tkaninah 'e namreč na domačem trgu slabotno, šibak pa je tudi izvoz. V številnih svilarski h O-bratih so morali celo skrčiti delovni urnik. Kljub vsemu predvidevajo strokovnjaki počasno zboljšanje. Prepričani so, da bo zanimanje za svilene izdelke kaj kmalu spet oživelo in da bo treba orodajne cene že v bližnji bodoč losti dvigniti. UKINITEV CARINE NA SLADKOR Uradni list za Evropsko gospodarsko skupnost priobčuje odlok, s katerim so ministri evropske skupnosti ukinili pobiranje carine na uvoz sladkorja, pridobljenega iz sladkorne pese in trsa. Carino bodo menda spet uvedli v začetku aprila prihodnjega leta. SVETOVNA PROIZVODNJA JEKLA Po podatkih iz Washingtona se je svetovna proizvodnja jekla v prvih devetih mesecih tega leta dvignila na 302 milijona ton (lani v istem razdobju 284 mil. ton). Polovica tega napredka odpade na ZDA. V Ameriki so namreč pridobili 83.5 milijona ton, kar pomeni 20 odsto več kakor lani. Računajo da bo v vsem letu ameriška proizvodnja znašala 108 milijonov ton, to bi bilo največ po letu 1957, ko je proizvodnja dosegla 112 7 milijona ton. Rekord so dosegli leta 1955 s proizvodnjo 117 milijonov ton. V Sovjetski zvezi so v prvih devetih mesecih 1963 pridobili 65 7 milijona ton jekla, to je 5.5 odsto več kakor lani. Proizvodnja v državah Evropske skupnosti za premog in jeklo je v tem času znašala 59,9 milijona ton, to le 300 009 ton manj kakor lansko leto. Povečala se je pro*zvodnja v Franciji, Italiji in državah Beneluksa, skrčila pa se je za 15 milijona ton v Zahodni Nemčiji. UVOZ LITEGA ŽELEZA IZ BOLGARIJE Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je dovolilo uvoz 20.000 ton litega železa iz Bolgarije. Uvoz se bo vršil s carinskim pregledom (dogana con-trollata) čez carinarnico v Trstu. Rezervacije niso dovoljene. VELIKO FRANCOSKO POSOJILO ŠPANIJI «New York Times« poroča, da si Španija prizadeva, da bi navezala dobre stike z ostalimi zahodnoevropskimi državami. Te dni so obiskali Pariz španski ministri za trgovino, zunanje zadeve in finance. Ob tej priložnosti je glasnik španske vlade sporočil, da so bila med Španci in Francozi važna pogajanja, ki so se ugodno zaključila. Španija bo v kratkem prejela 160 do 260 milijonov dolarjev francoskega posojila. Podpisana bo nova trgovinska pogodba, ki bo medsebojno trgovino pospešila. Na Kanarskih otokih nameravajo Francozi postaviti oporišče za vesoljske ladje, na Balearih pa relejno postajo za francosko televizijo. PARITETA LIRE V CURIHU (25. novembra 1963J Frank franc. Funt šterling Dolar amer. Marka nemška Frank bel g. Goldinar nizoz. Krona švedska Šiling avstr. Pezeta španska Eskudo portug. Pezo argent. Kruzejro brazil. Mar en go švic. Napoleon 172,01 1741,94 621,86 156,64 12,44 172,97 120,12 24,10 10,38 21,70 4,326 0,62006 5912,20 5551,70 Preveč bombažnih tkanin v italijanskih skladiščih Izvoz strojev iz Jugoslavije Jugoslavija je v I. polletju 1963 uvozila za 46 milijard 531 milijonov dinarjev raznih stro- jev in vozil (lani za 42 mili- jard 55 milijonov Uvoz se je g:bal tako-le (v milijonih di- narjev): jan.-junij 1952 1963 Neelektrični pogon- ski stroji 4 275 6 346 Stroji za obdelavo kovin 4.030 4 546 Rudarski stavbni in drugi industrij- ski stroji 17.142 20 002 Kmetijski stroji 557 558 Kmetijski traktorji 400 201 Stroji za urade 920 573 Električni stroji, aparati in pribor 5 833 7.755 Železniška vozila 2.451 523 Cestna vozila mo- torna 3.886 2.697 Ostala cestna vozila 229 194 Letala 4 < 2.883 Ladje 2.218 253 Skupaj 42 055 46 531 V. V TRSTU STROJ ZA IZLO- ČANJE KOFEINA. Zavod za gospodarski razvoj Trsta (Cen- tro Sviluppo Economico Trie-ste) sporoča, da so nedavno pripeljali iz Schaffhausena v Švici sodoben stroj za izločanje kofeina v kavi. Stroj je po naročilu italijanske družbe COFFEX (po patentu švicarske centrale COFFEX) zgradila tovarna ATOM v Schaffhause-nu. Stroj lahko dnevno izloči kofein iz 24 stotov kave. Postavili ga bodo v industrijskem pristanišču v žavljah, kjer se nadaljujejo dela za dograditev novega obrata; ta bo obsegal 4900 kv. metrov, od tega 1200 kv. metrov na pokritem; zajemal bo skladišče za surovo kavo in za predelano kavo (tu bo našlo prostora približno 20.000 vreč kave), nadalje stro’ za izločanje kofeina, napravo za predelovanje izločenega kofeina ter skladišče in urade. IZVOZ ŠPANSKEGA OLIVNEGA OLJA V prvih šestih mesecih tega leta so Španci izvozili 12.730 ton olivnega olja (lani v istem času 52.687 ton). Meseca avgusta se je izvoz nekoliko poveča v primeri z mesecem julijem, ko je znašal samo 330 ton. Italijanska industrija bombaža je zašla v hudo zagato zaradi nadprodukcije. Proizvodnja bombažnih izdelkov namreč znatno prekaša domačo potrošnjo. Za odpravo tega nenaravnega stanja je vodstvo Združenja za bombaž (Associazione Co-toniera) imenovalo posebne odbore, da proučijo načrt za preureditev proizvodnega ciklusa v tekstilnih tovarnah. Po tem načrtu bodo tovarnarji morali zmanjšati proizvodnjo bombaž-| nih izdelkov in določiti nove, i primernejše cene. j Od začetka tega leta do konca julija je dosegla proizvodnja bombažnega prediva v Italiji 152.229 ton ali 2,32 odstotka i več kakor v istem času lanskega leta, ko je znašala 148.774 ton. Proizvodnja bombažnih tkanin je v istem razdobju znašala 130 tisoč 771 ton ali 2,13 odstotka več kot v razdobju januar-julij 1962, tedaj je namreč znašala 128.041 ton. V prvih sedmih mesecih letos so postavili na domači trg vsega 80.045 ton bombažnih izdelkov proti 75.085 tonam v lanskem letu, to je 6.6 odstotka več. Domače zaloge so znašale 40.496 ton, se pravi 6,95 odstotka več kot lani (37.862 t). Proizvajalci sami pripisujejo nastanek krize blagovni in finančni neizravnanosti, ki jo povzročata povečani uvoz surovega bombažnega tkiva iz tujine in pa nenehno nastajanje novih tekstilnih tovarn v južni Italiji. Od januarja do julija letos se je proizvodnja bombažnih tkanin povečala za 6,52 odstotka v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta, saj se je dvigni-! la od 114.819 ton (lani) na 122 !,tisoč 314 ton (letos). V istem obdobju pa so postavili, na trg samo 1,95 odstotka bombažnih ločnih izdelkov več kakor lani, in sicer 100.512 (lansko leto 98.589) ton. Zato so občutno narasle zaloge v tovarniških skladiščih in so dosegle že 55.170 ton ali skoraj 10 odstotkov več kakor v istem času lani (50.220 ton). Italijanski izvoz bombažnih tkanin se je v prvih sedmih mesecih tega leta skrčil od 60.561 stotov (lani) na 40.909 stotov; uvoz je napredoval Od 28.473 stotov (lani) na 110.655 stotov. Napredoval je tudi uvoz prediva, sukanca in surovega bombaža ter bombažnih odpadkov. V razdobju januar-julij letos je Italija izvozila 112.986 stotov bombažnega prediva ali približno prav toliko kot lansko leto. Sukanca je izvozila 7.677 stotov, torej nekoliko manj kakor lani (8.557 stotov). Povečal se je tudi izvoz bombažnih odpadkov. ((tretjih držav« v Zah. Nemčijo. I Lani je Zah. Nemčija uvozila 212.540 ton zaklane perutnine, od tega 139.279 ton (65,5 odsto) iz »tretjih držav«, 73.261 ton iz držav EGS. Letos je uvoz do S).IX. znašal 102.653 ton, od tega 45.533 ton (40,4 odsto) iz tretjih držav«, 57.120 ton (55,6 odsto), iz držav EGS. prask, zlasti glede uporabe latinščine. Sam papež Janez XXIII. je odločil, naj koncil razpravlja najprej o načrtu za pre-osnovo liturgije. Neki francoski list poudarja, da se je s tem glasovanjem zaključilo trdo delo, ki je trajalo štiri leta, če u-poštevamo tudi pripravljalno delo za koncil. Koncilski očetje razpravljajo zdaj o misijonstvu in odnosih do drugih veroizpovedi. Letošnja sezona za trgovino z juto se je odprla v znamenju živahne dejavnosti. Surova juta «first» je dosegla v februarju tečaj okoli 122 funtov šterlingov za tono, torej rekordno kotači j o, ki je ni kasneje več dosegla; zanimanje za vrsti »lightnings« in »hearts« pa je bilo povprečno. V začetku leta so se evropski o-peraterji pritoževali nad nerednimi pošiljkami, ki jih je povzročala zmešnjava pri vkrcavanju blaga v pakistanskih in siamskih lukah. Zaradi tega je znatno zdrknila cena vrsti first. Od tedaj pa do prvih dni aprila ni bilo na trgih s surovinami večjih sprememb, povpraševanje po juti je popustilo, tečaji pa so malenkostno nihali. Aprila je zavladala med zahodnimi operaterji bojazen, da ne bi slabo vreme pokvarilo pridelkov v Pakistanu in Siamu, a tečaji so ostali razmeroma u-staljeni, čeprav je bilo čutiti rahlo težnjo k višanju cen. Položaj se je umiril v maju, ko sta Egipt in Španija kupili precejšnje količine jute, italijanski trg pa se je izkopal iz daljšega mrtvila; kajti domači trgovci na debelo so se začeli vidno zanimati za predivo, embalažne izdelke in vreče iz jute. Konec maja je cena najboljšim vrstam jute poskočila za 2 funta šterlinga pri toni in spet je nastala zaskrbljenost zaradi neugodnih vremenskih razmer na vzhodu. Italijanski operaterji so se oprezno umaknili iz prizorišča. Kasneje se je pokazalo, da je bila vsa zaskrbljenost neupravičena in v juniju so se zahodni trgovski krogi pričeli živahno zanimati za juto «Siam», medtem ko so tečaji neredno nihali. V drugi polovici julija so se pošiljke jute uravnovesile, tako ni bilo več zamud pri prevozu in drugih nevšečnosti. V tej zvezi naj o-menimo, da je silen ciklon nekoliko poprej znatno poškodoval luko v Chittagongu. Evropske tovarne so naročile večje količine jute proti izročitvi v tromesečju oktober - november • december. Cene so pričele rasti, ker je bil pridelek težaven zaradi škode, ki jo je povzročilo intenzivno deževje na vseh jutnih nasadih. Zanimanje operaterjev se je osredotočilo izključno na novi pridelek, za starega pa se sploh niso zmenili, ker ni bil dovolj kakovosten. Italijanska industrijska dejavnost je bila tedaj v polnem teku in italijanska naročila so bila skorajda na dnevnem redu. Konec julija je vlada v vzhodnem Pakistanu odredila, da smejo odslej indijski opera- terji (ki so nastanjeni v Pakistanu), vsega jih je menda nekako 20, izvažati juto le po višjih cenah, in sicer za 2 funta šterlinga pri toni dražje kakor poprej. Ta diskriminacijski u-krep je povzročil skrčenje ponudb in italijanski operaterji so se spet previdno umaknili. Tečaji posameznih vrst jute so bili nestalni, utrdili pa so se nekako proti polovici avgusta (narasli so za 1-2 funta šterlinga pri toni). V septembru so se še dvignili, zlasti cena «firsta» in «Siama». Navzlic vsemu je vladalo na trgih precejšnje mrtvilo, ki je nenadoma zginilo v oktobru, ko so se tečaji spet pričeli dvigati najboljšim vrstam jute. Danes je položaj razmeroma ugoden za sklepanje dobrih kupčij, največje zanimanje pa vlada za pošiljke v tromesečju januar - februar -marec 1964. Manj perutnine iz «trctjih držav* Carinska politika Evropske gospodarske skupnosti je močno prizadela uvoz perutnine iz I Od Kenncdyja do Johnsona (Nadaljevanje s 1. strani) Joseph (1915-1944) je padel v drugi vojni. Kennedyjev brat Robert (rojen 1923.) je zdaj minister za pravosodje. Predsednik Kennedy je bil rojen 1917. leta ter je imel z Jacquclino Bouvier dva otroka, Caroiino (šest let) in Johna (tri leta). Po ameriški ustavi prevzame po smrti predsednika njegovo mesto podpredsednik, v sedanjem primeru demokrat Lynaon Barnes Johnson, ki mu je 55 j let. Johnson je doma iz mesta Johnson City prav v ameriški državi Texas, v kateri je Ken-nedy zgubil življenje nekaj trenutkov poprej, kakor je hotel spregovoriti na zborovanju. To naj bi bil pravzaprav nekak uvod v volilno agitacijo za predsedniške volitve, ki bodo novembra prihodnjega leta. John son je iz družine bogatega posestnika in je precej konservativno usmerjen, toda ta konservativnost mu ni preprečila, da ne bi imel prav v sindikalnih vrstah izredno mnogo prijateljev. Pristaš je popolne enakopravnosti med verami in plemeni in se je vselej rad odzval tudi vabilom raznih ’ židovskih organizacij na njihovih prireditvah. Svojo politično kariero je začel leta 1937, ko je bil izvoljen v predstavniško zbornico. Med vojno je služboval v mornarici. Leta 1942 je bil pri 40. letu izvoljen za senatorja ter je prevzel vodstvo večine v senatu, čeprav še tako mlad. Med parlamentarci uživa velik ugled in nekateri publicisti so mnenja, da bo prav zaradi te svoje priljubljenosti v kongresu z marsikaterim zakonskim osnutkom laže prodrl kot Kennedy. Na glasu je iskrenega politika in ko se je leta 1959 srečal s Hru-1 ščovom, ki je bil na potovanju po Ameriki, je brez vsake zadrege dejal: «Ne poznam vas, prebral pa sem vse vaše govore, toda nobeden izmed teh mi ne ugaja«. Johnson je takoj po prevzemu oblasti izjavil, da bo nadaljeval zunanjo politiko svojega prednika ter si prizadeval vzpostaviti čim boljše odnose s Sovjetsko zvezo, da bi tako zagotovili svetu mir. Johnson je znan tudi kot izredno vztrajen delavec, ki v svojem delu ni popustil niti, ko je pred leti prav zaradi prevelikega napora zbolel na srcu. Ameriški alkohol za rusko vodko Kako gleda Anglež na Nemce Dne 29. septembra je preteklo 25 let, odkar sta Chamberlain in Daladier v imenu Velike Britanije in Francije v Miinche-nu podpisala sporazum s Hitlerjem o razkosanju češkoslovaške. (Od te so odtrgali Sudetsko ozemlje in naslednje leto je Hitler vkorakal še v Pra go in popolnoma razbil državo). Chamberlain in verjetno tudi Daladier sta bila prepričana, da sta rešila mir, saj jim je Hitler svečano obljubil, da je s tem zaključena doba njegovih osvajanj. Chamberlain je bil gotovo iskren, ko je pozneje sam priznal, da je to storil, da bi nemško poplavo usmeril pro- Ameriški list «Wall Street Journal« poroča, da namerava Sovjetska zveza kupiti v Ameriki velike količine užitnega alkohola, ker je bila v ZSSR vinska letina menda slaba. Predsednik upravnega odbora družbe Joseph Seagrame in sin je potrdil, da se sovjetski predstavniki pogajajo s to družbo, ki ima eno izmed največjih destilacij, za nakup 30.000 ton u-žitnega alkohola. Ako bodo pogajanja uspešna, bo ameriška družba zaprosila vlado za izvozno dovoljenje. Tudi družbi National Distillers and Chemical Company so ruski uvozniki napravili podobno ponudbo za nakup alkohola. Predstavnik te družbe je izjavil, da ima njegova družba preveč drugih naročil, da bi lahko ustregla Sovjetski zvezi v tem pogledu. «Wall Street Journal« meni, da bi Rusi potrebovali ameriški alkohol za izdelavo 170 milijonov litrov vodke, to je dvakrat več kakor so popili lansko leto v Združenih državah Amerike whiskyja. Nabava alkohola v Ameriki bi stala okoli 50 milijonov dolarjev. V ameriškem ministrstvu za kmetijstvo so potrdili to sovjetsko namero, a so pristavili, da alkohol ni na spisku tistega blaga, ki se lahko izvaža v Sovjetsko zvezo. , prekašala za 50 milijonov stotov i letošnji pridelek. Proizvodnja sladkorja na Kubi znaša letos približno 37 milijonov stotov ali komaj polovico proizvodnje v sezoni 1960-1961 in je za skoraj 12 milijonov stotov nižja od lanske proizvodnje. Pridelek sladkorja se ni skrčil le na Kubi, ampak tudi v Dominikanski republiki. Napredoval je v Mehiki (za 10 odstotkov tn dosegel 16 5 milijona stotov), v Kolumbiji (za okoli 5 milijonov stotov) ter v Združenih ameriških državah in Argentini. ZA ZAŠČITO ŽELEZARSKE INDUSTRIJE V DRŽAVAH EGS Izvršni odbor Evropske skupnosti za premog in jeklo se sestane te dni v Luksemburgu, da prouči ukrepe, ki so potrebni za zaščito železarske industrije pred uvozom iz držav izven skupnosti. Nato se 2. decembra sestane ministrski svet. Po novih predlogih naj bi čimbolj zavrli uvoz iz Sovjetske zveze, Poljske, češkoslovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Albanije in Vzhodne Nemčije. Manj sladkorja Neugodne vremenske razmere so znatno prizadele letošnji pridelek sladkorja na Kubi, v Braziliji, Indiji in nekaterih evropskih deželah. Proizvodnja slad korja se je zato v sezoni 1962-63 precej skrčila, dosegla je 494 milijonov stotov, kar pomeni 3 odstotno oziroma 10 odstotno poslabšanje v primerjavi s sezono 1961-62 oziroma 1960-61. Predlanskim je proizvodnja sladkorja dosegla svoj višek in je MANJŠA SEČNJA V AVSTRIJI V prvem polletju letošnjega leta so v Avstriji posekali 3 milijone 712.495 kub. metrov lesa, v primeri s 4.282.705 kub. metri v istem razdobju lanskega leta. Od tega je bilo 13,3 odsto neuporabnega lesa, medtem ko so 982.692 kub. metrov prodali kot drva, V tem času so pridobili 2,961.484 kub. metrov (79,8 odsto celotne proizvodnje) mehkega lesa, 751.011 kub metrov (20,2 odsto) pa trdega lesa. Do tega zmanjšanja v proizvodnji je prišlo zaradi lanske hude zime. JnisAMhGfta (ČOfieA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA N TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA • TELEF. 141, 184 TELEX: 03 517 mm“G Mednarodna špedicija m transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evrop skih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaiiranje — Dodajanje ledu tn vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd Zagreb Ljubljana Rijeka Maribor, Sarajevo Sežana Subotica Novi Sad Zrenja-mn Jesenice Nova Gorica Kozina Podgorje, Prevalje velesejemsk a poslovalnica v Zagrebu P loče Bar PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano. 7 tel. 37 823 LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je 25. novembra dopotovala iz Kaza-blanke v Dakar. Ladja »Bohinj« je 19. novembra odplula iz Buenos Airesa proti Rio de Janeiru, St. Vincentu in Jadranu, kamor bo dospela 17. decembra. »Bovec« je zasidrana v Buenos Airesu. »Zelengora« je 27. novembra zapustila pristan v Takora-diju, namenjena v Abidjan, kjer je pristala 28. novembra. »Pohorje« je odplula 23. novembra iz Lomeja, 24. novembra je pristala v Takoradiju, nakar je odpotovala v Abidjan. »Kraljeviča« prispe danes v Takoradi. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Franjo Su-pilo« 3. decembra, »Dinara« 28. decembra; Proga Jadransko morje — Daljni vzhod (Ekspresna linija) : »Lovčen« 10. decembra; Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: »Lika« 30. novembra, »Primorje« 1./5. januarja 1964; Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Nikola Tesla« 30. novembra; Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: »Labin« 4. decembra, »Plavnik« 12. decembra. Prihodi v Trst »Rijeka« (Severna Evropa) 30. novembra; »Srbija« (Združene države) 5. decembra; »Drvar« (zaliv ZDA) 8. decembra; «Po-bjeda« (Severna Evropa) 10. decembra in »Hrvatska« (ZDA) 11. decembra. V TRŽIŠKI LADJEDELNICI GRDA so zgradili največjo italijansko petrolejsko ladjo. Gre za 90.000-tonsko motorno cisterno »Carlo Garneli«. Opremljena je z motorjem Fiat 9012-S, ki lahko razvije 25.000 konjskih sil. Ladja meri v dolžino 264,60 metra, v širino 37,11 metra in v višino 19,55 metra. NA DANSKEM NAJVEČJI TRAJEKT Državna ustanova danskih železnic razpolaga z velikanskim trajektom, ki so mu nadeli ime »Arveprins Knud«. Gre za največ j e tovrstno prevozno sredstvo na svetu. Trajekt sprejme na krov 400 avtomobilov in 1500 potnikov ter razvija hitrost 19 vozlov na uro. Članov posadke je 24; v zvezi s tem naj pmeni-rao, da na običajnih trajektih vsak član posadke nadzoruje le po tri vozila, na danskem trajektu pa kar 17. Vkrcavanje in izkrcavanje vozil se vrši istočasno na dveh ploščadih, ki sta druga nad drugo. Potniki se lahko zadržujejo v dveh salonih s 500 sedeži, v treh jedilnicah za 250 ljudi, v dvorani za počitek in na obsežni krovni terasi. ti vzhodu v deželo (Češkoslovaško), ki je sam pravzaprav ni poznal. Njegovi politiki se je odločno uprl Eden, pa tudi Churchill. Eden (ki je sicer eden glavnih pobudnikov rešitve tržaškega vprašanja) je te dni v «New-York Timesu« zapisal, da je bilo zgodovinsko povsem zgrešeno reševati mir s krivičnimi koncesijami. Londonski «Sunday Times« pripominja, da je Hitler dosegel nai.bolj fantastično zmago slavje v svoji politični karieri s tem diplomatskim ponižanjem Francije (ki je bila poleg vsega češkoslovaška zaveznica) in Velike Britanije v Mtinche-nu. Sodelavec tega lista pravi tu di, da danes v Munchenu sicer temeljito izkoriščajo takšne spomine na Hitlerja v turistične namene; saj se je v slovi I ti restavraciji «Hofbraeuhaus» i pravzaprav začelo nacionalsocialistično gibanje. Toda da j našnje Bavarce bolj mikajo vsakoletni oktobrski festivali I ko traja veseljačenje pri čaši ' piva v Munchenu kar 14 dni. Lani je v sedmih paviljonih mestnega parka med oktobrskim festivalom popilo 5,5 milijona pivcev 45.400 hektolitrov piva, pojedlo 250.000 piščancev in 100 milj. klobas. (Odgovornost za te -podatke prepuščamo seveda omenjenemu listu). Anglež priznava sicer Bavarcem, da je bilo med njimi gibanje proti Hitlerju najmočnejše in da se danes gledalci po bavarskih kinematografih smejejo, ko se v tem ali drugem zgodo vinskem filmu prikaže Hitler. /■-/"T# ' h. >, IS;. ■!, Ilir' lil: ' lit i* iti! Ilitlliifsf V' POLEG .ZLATOROG PIVA. SE PRODAJA V GOSTILNAH TUDI ZNANI .LAŠKI G0LDING> Zaloga za Trsi in okolico, tel. 225102 Glavno zaslojistvo: »AGROIND^ • Trst, Via Valdirivo 36 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P A - D D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA L l R 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št. 38-101, 38-045 brzojavni naslov. BANKFtED GOSPODARSTVO Stran S Čez Trst manj prometa kot lani Statistični podatki tržaške ni promet je bil z deželo Fur-trgovinske zbornice o prometu j lanija-Julijska krajina, saj je ' odpadlo nanjo kar 420’ tisoč 52 čez tržaško luko v prvih devetih mesecih letošnjega leta niso prav nič razveseljivi. Trst leze še vedno navzdol ne samo v primerjavi s prometom V drugih italijanskih pristaniščih, temveč tudi absolutno. (Promet v Benetkah se je v Prvem poletju 1963 dvignil za 14,5 odsto, v Neaplju za 11,6 odsto, v Genovi celo za 24,5 odsto). Pomorski promet je v Trstu v prvih devetih mesecih 1963 znašal 3,714.178 ton (lani 3,928.560, leta 1961 3,774.477 in leta 1960 3,884.109). Nazadoval Je dovoz po morju (množina izkrcanega blaga), ki je letos znašal 2,771.724 (leta 1962 2 mi-lij ona 870.575, leta 1961 2 milijona 859,731 in leta 1960 2 milijona 978.224 ton), pa tudi izvoz (množina vkrcanega blaga), ki je znašal letos 942.454 (leta 1962 1,057.985, leta 1961 314.746, in leta 1960 905.885) ton. V samem mesecu septembru je bilo opaziti precejšnje zboljšanje, saj je promet dosegel letos 453.136 (lani 396.835) ton. Navajamo še podatke o razvoju prometa po suhem, in sicer po železnici in cestah. Zanimivo je, da je med zalednimi državami promet s češkoslovaško še vedno med najviš-limi, in sicer takoj za Avstrijo, ki jo je Češkoslovaška skopaj dosegla; saj je promet po železnici s češkoslovaško znašal 361.000 ton, z Avstrijo pa 399.000 ton. PROMET Z ZALEDJEM PO CESTI V prvih sedmih mesecih te Sa leta je promet po cesti med trstom in zaledjem znašal “01.606 ton prevoženega blaga (lani 857.194 ton); od tega je Čilo 144.127 ton uvoza (lani 154.936) in 757.479 ton izvoza ton prometa, od tega 60.035 ton sledijo druge italijanske po-15.815 tonami (15.063 uvoza in krajine z 256.711 tonami prometa, oziroma 61.441 uvoza in 195.270 izvoza; nato Avstrija z 15.815 tonami (15.063 uvoza in 196.341 izvoza) Jugoslavija s 15.815 tonami «15.063 uvoza in 752 izvoza) in Zahodna Nemčija s 4.730 tonami (2.244 uvoza in 3.486 izvoza). Ostali promet odpade na druge države tržaškega zaledja, zlasti na češkoslovaško in Madžarsko. Koliko stane avtomobil v Italiji Slovenci so pričeli varčevati Slovenec spada med varčujo- občinah. Vlagatelji, ki vlagajo če narode na splošno in tudi v v komunalne banke, so pri od- jugoslovanskem merilu. Predi P^ednmi enoletoem rokuje bifskl razst^vl‘7 Torinu"po I francoska L560.000Uanf l“ * vojno so imeli Slovenci silno ezm razndi nagrad. Sploh ima-. kazal da je italijanska avto-| jon 340.328), angleška 1.500.nnn . g°ft0 mrezo jjsoo m tisoč hra jo zasebniki ceda je več oprav- ; mobilska industrija v zadnjih ! (lani 1.249.426) in italijam minic m posojilnic v najmanj- ka s komunalnimi bankami za- letih močno napredovala; letos i 1.170.000 (lani 946.793) vozil. I ®lh krajih. V časih hude gospo- f^i raznih denarnih operacij je prvič med s^ojim obstojem i Obiskovalce mednarodne četka bo naprodaj samo v Ita liji. - . , i ■ , t, , - i je prvič med svojim obstojem Obiskovalce mednarodne tu- darske krize okoli 1. 1935 se jim kreditne narave Posebno je ve- £os£avila na trgJ čez miliJjon ! rinske razstave je nekoliko razje zaupanje v zadružne hrami l ka ta povezanost pri žiro ra- £oziL j očaralo dejstvo, da italijanska mce m posojilnice nekoliko •> cunin, ker se vsi prejemki iz-1 ......... ... ., „„4-___i;_______________________; < Češkoslovaški tranzit med prvimi Januar—september 1963 Države Dovoz Odvoz Notranjost Italije 151.036 224.883 Avstrija 215.295 183.846 Belgija 4.707 896 Bolgarija 722 1.720 češkoslovaška 63.079 297.650 Francija 11.146 2.059 Nemčija 45.475 92.415 Jugoslavija 55.971 18.498 Švica 11.458 33.674 Madžarska 23.110 47.668 Ostale države 5.678 12.737 Skupaj 587.677 906.046 dani 702.258). Naj večji blagov-1 stu. V razdobju januar-september 1963 je šlo skozi Trst po železnici vsega 1.493.723 ton blaga. Gornji podatki kažejo, da je iz držav tržaškega zaledja prispelo v Trst po železnici 587.677 ton blaga; največ blaga so pripeljali iz Avstrije, zatem iz notranjosti Italije, češkoslovaške te.ftegoslavije. čez naše pristanišče pa so zaledne države uvozile 906.046 ton blaga, in sicer največ češkoslovaška; nato notranjost Italije in Avstrija. Jugoslavija je glede uvoza čez Trst po železnici na petem me- Za obnovo industrije na Koprskem so potrebne milijarde Ne samo stara, tudi nova in-1 Pri analizi položaja so zdaj pri “Ustrija je na Koprskem in Go- okrajni gospodarski zbornici v ‘‘Skem potrebna obnove in mo-1 Kopru ugotovili, da je 130 tr-^ermzacije, ki je v nekaterih govskih podjetij z 937 posloval-.ujetjih že izvedena, v dru- _i-- • ” - v teku, v tretjih pa v pripravi. Obnova narekuje tako Nenehen napredek domače potrošnje kakor tudi večji izvoz. Celotna obnova bi terjala po ‘Zdelanih načrtih v letu 1964 »koraj 7 milijard in pol dinar ev- Od tega bi krila podjetja J?. Ustnih sredstev okoli 2 mi-Pjardi in pol dinarjev, ostaio Pa bi dali krediti, za katere se le oglasilo 30 podjetij. Uvožene opreme bi potrebovali za (-161.157 dolarjev. Analiza je Pokazala, da bi dala najboljše Rezultate obnova v Tomosu, cimetu in Embalažnem servisu : Kopru, Lami v Dekanih, Rudi ! Izoli, Lesogradu na Kozini, avoru v Pivki, Krasopremi v Dutovljah, Livu v Postojni, ^■ementarni v Anhovem, Poli-Saiantu in Mizarju v Volčji 2ragi, žici v Kanalu in ČIB v *teveu. Glede ostalih prosilcev P°do potrebne še podrobnejše jPalize. Kosmati dohodek na i?to bi se najbolj povečal Za novega predsednika Italijansko 'jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu je bil izvoljen dr. Luigi Meda. Novi predsednik ne zavzema odličnega mesta samo v italijanskem gospodarstvu, saj je že deset let podpredsednik avtomobilske tovarne Alfa Romeo, temveč se je del j časa udejstvoval tudi v politiki. Septembra 1943 se je pridružil odporniškemu gibanju, po osvoboditvi je postal odbornik milanske občine, leta 1947 pa je sodeloval v vladi do februarja 1950 kot državni podtajnik za narodno obrambo. Del j časa je bil tudi milanski podžupan. Za časa zagrebškega sejma je vodil italijansko delegacijo ter tudi, izmenoma z inž. F. Kneževičem, predsedoval skupnemu zasedanju Italijan-sko-jugoslovanske zbornice v Milanu in Jugoslovansko-itali-janske zbornice v Beogradu. Seje teh zbornic se je udeležil tudi minister za zunanjo trgovino G. Trabucchi, ki je obiskal zagrebški velesejem. Predsednik Meda je vnet zagovornik i-talijansko-jugoslovanskega spodarskega sodelovanja. PROIZVODNJA AVTOMOBILOV V AMERIKI Proizvodnja avtomobilov v _______________JW _____________ ZDA v preteklem tednu je do- ■ očaralo dejstvo, da italijanska 1 segla 188.292 vozil (teden po- maialo1 keTso^netoilpT zamrz' ven'službenHa'* razmer la"nak£ I Navedli bomo nekaj podatkov avtomobilska industrija ni zni- prej 176.923, v tednu pred enim p«“„eSaoseto""£o-““ I tt.HJ.mke, M. bb. c.!, dgp-ite g, se ne. letom 132.922). je šele v zadnjih letih pred nov. V tem pogledu je tudi u-1 f1« 'industrije v zadnjih dveh | katere^ Le družba^«Alfa»_ pro- zadnjo vojno svobodno razpo- stanova poštnih hranilnic raz- tetih. Letošnja proizvodnja bo lagali s svojimi kreditnimi do- širila in sprostila svoj sistem P° naj novejših (začasnih) cem- broimetji. l poslovanja ter zato lahko njeni teah znašala 1 milijon 170.000 Po vojni smo šli skozi razne j vlagatelji pri katerikoli izmed \ V0Z‘J) medtem ko je lansko le preizkuse socialističnih kred'4 ‘ 3000 pošt v Jugoslaviji dvigajo j P° dosegla 946.793 vozil. V pri nih sistemov in se je šele po te razpolagajo s svojimi n Zb-! nierjavi z letom 1962 je torej letu 1952 začelo gojiti sistema j gami. Tega olajšanja se posiu- i napredovala za 23,7 odstotka tično varčevanje drobnih vlaga- ■ žujejo posebno desettisoči -'o-1 yP1S0v v avtomobilski seznam teljev. Vlogo prejšnjih vaških | mačih turistov pri počitniških “P. nienda okoli 1.150.000 (v pr i___11 . • _ JJLlU________ ■ , 1 VI n nemih moeoniVi tun-n 1 nFr. hranilnic so prevzele poštna i oddihih na morju in v hribih,1osmih mesecih tega leta hranilnice. Zdaj že imajo pošt-j ko jim poštno-hranilne knj ži- j J. J® “(lo 918.740, od tega 647 ne hranilnice okoli 6.300 mililo- ce služijo kakor nekaka čekov ItlS0c 201 za zasebne avtomobile nov vlog v Sloveniji nasproti 21 milijardam vlog v Srtnji, 9 milijardam in pol v Hrvat ski. Pri tem je treba upoštevati, da je Slovencev samo do ber poldrugi milijon, medtem ko je Hrvatov nad 4 in Srbov nad 8 milijonov. Povprečno zna ša posamezna vloga v Jugoslaviji v poštnih hranilnicah 2o tisoč 791 dinarjev, medtem ki je ta povprečna hranilna raven v Sloveniji precej višja in znaša 36 tisoč 615 dinarjev. Seveda ne nosijo Slovenci svojih vlog samo v poštne hranilnice, temveč tudi v komunalne banke. Te so se začele šele v naj novejšem času boriti za vloge malih zasebnih vlagateljev, ker je bila do sedaj njihova naloga samo urejevati in razporejati kreditna sredstva gospodarskih podjetij in go-. ustanov na območju vsake ko-I munalne banke v posameznih na knjižica za dviganje denarja v katerem koli kraju, ki ima pošto. Cene težijo navzgor s,”v/ ui se imjuuij pu vcua,i pri r.fmosu, in sicer za okoli 2 mi-‘(Jardi, pri Cementarni za sko-tej poldrugo milijardo, pri La-za 636 milijonov dinarjev ita. R. G. položaj trgovine Na PRIMORSKEM Trgovina je bila na ozemlju ®danjega povečanega koprske-okraja ob koncu vojne sla-0 razvita, saj ni imela pomembnejših središč. Ustvarjale boljše trgovinske mreže je J*(° počasno, ker so za to tenjkali lokali, krediti in ka-,r(. Položaj se je vendar od do leta boljšal, vendar še edno ni povsem zadovoljiv. mcami preveč, ker so prešibka, ne ustvarjajo dovolj akumulacije in so tudi slabo kreditno sposobna. Posledica je, da nimajo sredstev za odpiranje novih, moderno urejenih iti bolje založenih poslovalnic. Tak položaj povzroča tudi dvojne marže, kar dviga cene. Zbornica predlaga zaradi tega skrčitev podjetij na samo osem, ki naj bi bila strogo specializirana. Z večjo akumulacijo in večjo kreditno sposobnostjo bi mogla reorganizirati poslovalnice m doseči ustreznejšo založenost in asortiment. Posojilo za progo Sarajevo - Ploče R. G. Svetovna banka je v zadnjem času podelila Norveški posojilo 25 milijonov dolarjev, ki ga bo-do_ uporabili za izpopolnitev norveških elektrarn. Ta banka je podelila tudi Jugoslaviji posojilo v znesku 35 milijonov dolarjev, ki ga bo ta uporabila za zboljšanje železniškega prometa, v prvi vrsti za zgraditev sodobne proge iz Sarajeva do novega pristanišča Ploče. Nova proga bo stala okoli 96 milijonov dolarjev, 36 odstotkov bodo pokrili s posojilom Svetovne banke. Do sedaj je ta banka posodila Jugoslaviji 190,6 milijona dolarjev; od tega je Jugoslavija že vrnila 17 milijo nov dolarjev. OLJA JE DOVOLJ Dne 31. oktobra se je zaključila sezona 1962—63 za pridelek olja. Po najnovejših podatkih znaša razpoložljivost rastlinskih olj v Italiji 7 milijonov 174 tisoč stotov. V drugem tednu novembra se je indeks cen v prodaji na debelo dvignil za 0,46 odsto, in sicer od 6326,2 na 6355,4. Indeks je poskočil pri vseh vrstah vlaga, izvzemši gradbeni material. Pri industrijskem blagu zadeva dvig indeksa ceno surovim in predelanim govejim kožam, surovim eksotičnim kožam,. predelanim telečjim kožam, pisemskemu papirju in alkoholu; med živili se je cena dvignila zmrznjenemu mesu, siru gorgonzola, volom in juncem, kravam in junicam, bikom, vinom iz Apulije, ječmenu, testeninam, brazilski kavi in semenskemu olju; med rastlinskimi izdelki platnu; med kemičnimi proizvodi loju in solitrni kislini;, med rudninami in kovinami ant imonu ter odpadkom litega železa; tem tekstili pa naravni volni in volni merinoš,' ‘"‘šuiovi svili in juti. GIBANJE CEN V PRVIH DEVETIH MESECIH V "enem izmed svojih zadnjih poročil je komisija Evropske gospodarske skupnosti opozorila italijansko vlado na dviganje cen v trgovini na drobno in debelo v zadnjih devetih mesecih. Očitna je namreč v Italiji težnja za nenehno podražitvijo, če postavimo indeks v letu 1953 na 100, dobimo naslednje pokazatelje: Splošne cene na debelo januarja 105,5, septembra 107,6, cene na debelo kmetijskih pridelkov januarja 119,5, septembra 119,4 (v zimskem času so cene kmetijskim pridelkom vedno višje); splošne cene v prodaji na drobno januarja 128,8, septembra 133,3. Napoved gospodarske komisije za leto 1964 pravi, da utegne biti konjunktura za izvoz iz držav Evropske gospodarske skupnosti v države izven nje u-godna, ker bo mednarodna konjunktura sploh ugodna. nove čistilnice nafte na Reki. V ta namen dospejo v prihodnjih dneh na Reko italijanski tehnični izvedenci, ki bodo nadzorovali postavitev rafinerije. Pred dnevi je italijanska ladja pripeljala iz mesta Vibo Valentia že prvih 550 ton inštalacij. V čistilnici bodo predelali 1,1 milijona ton petroleja na leto. Jugoslovanski sedemletni načrt predvideva izgradnjo še nekaj takih čistilnic. (Družba ENI zaposluje 55.776 oseb, od tega 43.454 najetih v Italiji (1753 jih dela v tujini) in 6322 najetih v tujini.) Ena trgovina na vsakih 122 Italijanov Ministrstvo za trgovino sporoča, da se -je v oktobru, število trgovin z jestvinami zvišalo, čeprav upoštevamo trgovine, ki so prenehale poslovati. V prodaji na debelo je- zdaj 361 trgovin več (v septembru 344 več), v prodaji na drobno jih je 1732 več (v septembru 1961), število gostinskih obratov pa se je povečalo za 140 (v septembru 298). Po vsem tem se je število trgovin v prodaji na debelo v oktobru zvišalo za 0,43 odsto, v prodaji na drobno za 0,25 odsto, število gostinskih obratov pa za 0,08 odsto. Ob koncu oktobra je poslova-daji na debelo, 708«565 v prodaji na drobno in 172.494 goda ji na debelo, 708.565 v pro-stinskih obratov. Izračunali so, da je v Italiji na vsakih 122 prebivalcev ena trgovina z jestvinami v prodaji na drobno in na vsakih 176. prebivalcev ena trgovina v prodaji na debelo. Oprema ENI za jugoslovansko čistilnico Italijanska petrolejska., družba Mnogo Jugoslovanov po Trstu V zadnjem času prihaja v Trst res mnogo Jugoslovanov. Pred leti so obiskovali naše mesto skoraj izjemoma Slovenci in Hrvatje iz bližnje Istre, danes prihajajo tudi globoko iz notranjosti; tako naletiš na ulici na Srbe, Makedonce in tudi Črnogorce, ki jih spoznaš že po obleki. številna dekleta, pa tudi starejše žene prihajajo v pestrih narodnih nošah, tako da meščani kar zrč za njimi. V Trstu kupujejo najrazličnejše potrebščine, največ tkanine, pa tudi nadomestne dele avtomobilov in motornih koles. V Trst je prišlo zlasti mnogo jugoslovanskih potnikov z lastnimi vozili, avtobusi in vlakom že prvi dan jugoslovanskih praznikov ob dne-, vu republike. Danes pričakujejo trgovci nove goste. Koliko mizarjev imamo na Tržaškem Kopep septembra je bilo zaposlenih v mizarski stroki na Tržaškem 562 oseb, od tega 441 moških, 36 žensk in 85 vajencev oziroma vajenk. To je približno prav toliko kot lansko leto. Lani je namreč delalo v tej stroki (konec septembra) 569 oseb, in sicer 425 moških in 40 žensk ter 104 vajenci oziroma vajenke. Več mizarjev dela v industriji. Tako so konec septembra zabeležili 9.450 u-' službencev v lesni industriji, od tega 9.072 moških, 251 žensk in 127 vajencev (Vajenk). Lansko leto pa je .bilo v lesni industriji zaposlenih 8.073 oseb in sicer 7.752 moških, 179 žensk in 142 vajencev (vajenk). to je 70,5 odstotka vseh vpisov) ; število vpisov bo tako naraslo za 50 odstotkov (lam 703.000 vpisov). Letošnji izvoz se malo razlikuje od lanskega, saj bo znašal okoli 320.000 vozil proti 319.024 v lanskem letu. Uvoz pa se bo povečat kar za 110 odstotkov, dosegel bo namreč 210.000 vozil proti J.01.913 vozilom lani. Nekateri sedijo, da bi bilo treba nadoknaditi povečanje uvoza s skrčenjem izvoza; "drugi so zopet mnenja, da se je treba boriti proti tuji avtomobilski industriji, posebno še proti ameriški. Ako primerjamo podatke c avtomobilski proizvodnji v najvažnejših državah proizvajalkah vozil, opazimo, da so daleč na prvem mestu Združene države,. katerim sledijo v vrstnem redu Zahodna Nemčija, Francija, Anglija in Italija. Ameriška avtomobilska proizvodnja bo znašala letos približno 7 milijonov 800.000 vozil (lani 6 milijonov 943.556), zahodnonemška Socialni es- UTRINKI V FRANCIJI ČEZ 2 MILIJONA TUJCEV Po statističnih podatkih, ki so jih zbrali lansko leto, a so bili objavljeni v Parizu te dni, živi v Franciji 2.150.700 tujcev. Po ljudskem štetju iz leta 1954 se je število vseh tujcev: razen Belgijcev in Nemcev povečalo, in sicer za 385.000. Med tujci je: 644.700 Italijanov, 430.800 Spancev, 335.000 Alžircev, 176.000 Poljakov, 82.000 Američanov in Ka-, iMiio viivmiu. nadcev, 78.000 Belgijcev, - 54.200 j italijanska «Touring Superleg-Maročanov m Tunizijcev, 49.700 gera» iz Milana sta se dogovo- daja svojo Giulietto TI za 100 tisoč lir ceneje (1.270.000), medtem ko je družba «Fiat» znižala ceno samo popularnim modelom (500, 600 in 1100). Navajamo cene avtomobilov, ki so jih razstavljala domača in tuja podjetja na turinski razstavi; v ceni niso všteti davki, kakor na primer davek na poslovni promet (IGE). (še po razstavi v Turinu je bila cena Fordovemu «Taunusu» 12 M znižana na 995.000 lir, davki všteti.) Fiat 500 D 450.000 Bianchina 110 DBA 525.000 Fiat 600 640.000 Renault 4 L 750.000 Dauphine Alfa R. 775.000 NSU Prinz 4 795.000 Citroen 2CV-AZ-AM 820.000 Volksvvagen 1200 895.000 Ford Anglia 925.000 DKW Junior 930.000 Simca 1000 935.000 Innocenti A40 Sb. 940.000 Renault 8 949.000 Fiat 1100 D 960.000 Opel Kadett norm. 975.000 Hilmann Imp. 995.000 BMW 700 LS 998.000 Ford Gortina 2 p. 1.040.000 Ford Taunus 12 M 2. p. 1.045.000 Morris Mini-Minor 1.075.000 Triumph Herald 1.135.000 DKW F 12 1.160.000 Fiat 1300 1.178.000 Volksvvagen 1500 b. 1.190.000 Fiat 1500 1.218.000 Simca 1300 GL 1.220.000 Corsair De Luxe 2 p. 1.265.000 A.R. Giulietta TI 1.270.000 Innocenti IM 3 1.290.000 Simca 1500 1.290.000 Ford Taunus 17M 1500 1.310.000 Opel Rekord 1,5 2 p. 1.310.000 Fiat 1500 L. 1.360.000 Lancia Fulvia 1.395.000 Corsair De Luxe GT 2 p. 1.460.000 Fiat 1800 B 1.515.000 Peugeot 404 1.530.000 Alfa R. Giulia TI 1.640.000 Lancia Flavia 1500 1.775.000 Fiat 2300 1.790.000 Lancia Flavia 1500 1.890.000 BMW 1500 1.910.000 Opel Kapitain 1.975.000 Mercedes 190 2.490.000 ANGLE S KO-ITALIJ AN SKI AVTOMOBIL Angleška družba «Rootes» in V OBTOKU JE ČEDALJE VEČ MOTORNIH VOZIL V prvih devetih mesecih tega leta so spravili Italijani v promet rekordno število motornih vozil, in sicer 1.003.937 (proti 771.717 vozilom v razdobju j anuar-september lanskega leta). Od tega je bilo 704.580 avtomobilov (ali 70,2 odstotka vseh vozil), 1.954 avtobusov, 61.652 tovornjakov, 6.041 prikolic, 196.050 motornih koles in 630 cestnih traktorjev. KOLIKO STANE AVTOMO. BILSKA CESTA. Danes stane izgraditev enega kilometra avtomobilske ceste v Belgiji 738 do 871 milijonov lir. Listi poročajo, da je graditev cest danes dražja kakor poprej, ker se nove ceste ne izogibajo raznim terenskim težavam, medtem ko so starejše tekle bolj po ravnem. V Združenih ameriških državah so v desetih letih potrošili 27 milijonov dolarjev samo za raziskovanje, kakšne avtomobilske ceste so najbolj odporne. POSLOVNI DAVEK NA LUKSUZNE PREDMETE POVIŠAN Italijansko finančno ministrstvo sporoča, da je povišalo poslovni davek (IGE) na nekatere luksuzne predmete. Tako se je poslovni davek na krzno in na dragulje dvignil od 8,30 na 12 odstotkov, davek na peneča se vina od 8 na 12 odstotkov, na alkoholne likerje, aperitive in starinske predmete od 5,30 na 10 odstotkov, na igralne karte in na igralne predmete sploh pa od ANGLEŽI IMAJO NOVA STROJA ZA ČIŠČENJE SADJA Neka britanska tovarna je izdelala dva dovršena stroja za pranje sadja in loščenih češenj. Gre za stroj, ki izloči iz suhega sadja 97 odstotkov pecljev, pečk in podobnih snovi, in za napravo, ki izloča iz češenj v sirupu' vso odvečno tekočino. Portugalcev in 45,800 Nemcev. KOLIKO JIH OBLEŽI NA CESTI. Inž. Cesare Biffi navaja v svoji knjigi «Per ltS^eutžiza-sulle strade», da se v šestih dri žavah Evropske gospodarske skupnosti vsako leto smrtno ponesreči 35.000 ljudi, 960.000 pa se poškoduje. Na vsem svetu se ubije na cesti okoli 100.000 ljudi, hudo rani pa okoli 4 milijone. Italija je v tem pogledu v Evropi med prvimi, saj se na italijanskih cestah smrtno ponesreči 29,8 ljudi na 100 milijonov avtomobilskih kilometrov, v Belgiji pa 13,1. PREBIVALSTVO ZDRUŽENIH DRŽAV Dne 20. septembra je prebivalstvo Združenih ameriških držav po cenitvi doseglo 190 milijonov. ENI bo sodelovala pri graditvi 5 na 10 odstotkov. Človek 100 metrov pod morjem Najnovejši francoski poizkus . Morsko bogastvo vabi - Francoska družba za podvod-* dela (Sogetram — Societe jriherale de travaux maritimes J fluviaux) je napovedala za rtek (29. novembra) izredno čbimiv poskus ob pristanišču Ulefranche sur Mer, ki naj bi C izvršil potapljač Pierre Gra-gčs- Spustil naj bi se 100 metrov (j-fl morsko gladino s posebno -tealno napravo, v kateri bo bj®šanica1 zračnih sestavin in ,/teov. O tej mešanici nočejo ;5fi strokovnjaki podrobnejših f lpsnil, ker mora ostati tajna. jk.aPljač naj bi poskušal izvr-i določeno delo na raznih b?binah pod morjem do pri-uzno 50 metrov globine. s Potapljači se običajno lahko Mastijo nekako 80 metrov pod jjMino; v večjih globinah se ij? Poloti nekaka omotica, ki jo : aenujejo tudi globinska pija-H *G‘ globlje kakor 50 metrov £ sedaj sploh niso mogli še o-aviti nikakšnega dela. bi potapljač vzdržal reci-eno uro 100 metrov pod k °rsko gladino, bi potem zanj letalo najhujše vprašanje, ka-se zopet dvignil na po-t^teo, ne da bi to škodovalo 4a°vemu telesu. Ako se namig dvigne prenaglo, popusti okteti pritisk vode, a človeški i^anizem ne vzdrži tako naglih tenaemb pritiska. Pri spušča- nju v globino se pod naraščajočim pritiskom plini v krvi razpršijo, pri naglem popuščanju pritiska pa nastane plinska embolija, ki je človeku smrtno nevarna. Problem je v tem, kako najti mešanico raznih plinov, kakor kisika, helija in še nekaterih drugih, ki preprečujejo «globinsko pijanosti) in plinsko embolijo. V tem pogledu Je sama družba Sogetram z znanim francoskim potapljačem Armelom izvršila že več poskusov v morju, pa tudi pod umetno ustvarjenim pritiskom, kakršen naj bi bil v globini 100 metrov (li atmosfer). S temi poskusi so pričeli pri Brestu, pa tudi na jezeru Bad-Godesbergu v Zahodni Nemčiji, kjer so potapljače spravili pod pritisk, ki vlada v globini 250 metrov (26 atmosfer), te so jih nato spravili pod običajen pritisk v 56 minutah. Te poskuse so izvršili pod «za-bojemu (caisson) in z uporabo posebne dihalne naprave s plinsko mešanico. Podobne poskuse je izvršil tudi Švicar Hans Keller, ki je za to uporabil potapljaško napravo v obliki zvona. Tudi on ni hotel izdati- sestave posebne plinske mešanice, domnevajo pa, da je ta sestajala iz kisika in helija. S poskusi v «zaboju» je do- segel pritisk, ki vlada v globini 300 metrov ter ga tudi prenesel. Nato se je spustil 222 metrov globoko v jezero Lago Mag-giore. V globini 92 metrov je vzdržal pol ure. Podobni poskusi v Kaliforniji so deloma uspeli, eden izmed teh pa se je zaključil tragično s smrtjo dveh potapljačev. ČEMU TI NEVARNI POSKUSI Pri teh res nevarnih poskusih ne gre morda samo za znanstveno, oziroma teoretično raziskovanje. Poskusi imajo namen ugotoviti, kako bi se dalo čimbolj praktično izkoriščati neizmerno podvodno bogastvo. Izkoriščanje tega bo spričo naraščajočega števila prebivalstva kmalu nujno potrebno, da se bo človeški rod lahko ohranil. Morje pokriva 71 odstotkov zemeljske površipe, to je 361 milijonov kv. kilometrov od celotne površine 500 milijonov. Po večini je morje tako globoko, da ne bo mogoče izkoriščati njegovega bogastva v takšnih globinah, pač pa bo kmalu okoli 7,6 odstotka morskega dna dostopnega za izkoriščanje. Tolikšno površino namreč zajemajo nekakšne podmorske planote, ki se polagoma spuščajo globlje, v neizmerne globine. Znanstveniki že imenujejo te planote »celinske«, spuščajo se od plitvih mest približno do 180—200 metrov globine, na tej točki se nenadoma spustijo v nedostopne globine. Do te globine, okoli 200 metrov, je geološka formacija približno takšna kakor na suhem, vsebuje torej razna zemeljska bogastva, kakor je npr. petrolej. Takšne pomorske planote obsegajo približno 26 milijonov kv. kilometrov in torej skrivajo velikanske količine koristnih stvari, ki jih bo človek lahko izkoriščal, ko mu bo mogoče delati pod morsko gladino. PETROLEJSKI VRELCI POD MORJEM Znano je, da na nekaterih mestih že izkoriščajo podmorske petrolejske vrelce. Tako je v tem pogledu uspelo vrtanje v Mehiškem zalivu pa tudi v Lui-siani, v Perzijskem zalivu, Venezueli in Kaliforniji. Na teh mestih je morje globoko okoli 25 do 30 metrov. Na nekaterih mestih so vrtali že 480 metrov globoko ter odkrili petrolejske vrelce v morski globini 60, 100 in tudi 180 metrov pod morsko gladino. Razume se, čim globlje je treba vrtati, da pridemo do petroleja, tem dražji postaja ta. Vsekakor se bodo dala vsa ta dela Jaže opravljati, če bo človek uspel, da se s posebnimi dihalnimi napravami in drugo opremo spusti čim globlje. rili, da bosta skupaj zgradili «berlin' A° d? x<° i-o v Vsem delovnim ljudem širom Jugoslavije čestitamo ob Dnevu republike. S Splošno G gradbeno P podjetje GROSUPLJE Projektiramo in izvajamo vsa gradbena dela Čestitamo k prazniku Dneva republike! t IMPORT-EXP0R1 Ob Dnevu republike 29. novembru čestitamo vsem delovnim ljudem širom Jugoslavije Jadran SEŽANA z obratom «MARMOR» ter samostojnim obratom v KOPRU in KOBILARNA LIPICA j PROIZVODNJA DIESEL VOZIL IN MOTORJEV: Kamioni »TAM 4500«, 4,5 t. Avtobusi »A 3000 S in T«, standardni in turistični, 32 sedežev. Specialna vozila: prekucniki, kamioni — hladilniki, gasilska vozila, cisterne za odvoz fekalij, cisterne za polivanje ulic, vozila za odvoz smeti. Kamioni »TAM 2000«, 2 t. 4-čiliodrski, 6-cilindrski zračno hlajeni Diesel motorji T ovctrna Avtomobilov Maribor 1f in motorjev CENTROPRODUCT ZASTOPSTVO JUGOSLOVANSKIH TVRDK V ITALIJI IN ITALIJANSKIH TVRDK V JUGOSLAVIJI TRST ■ Via Valdlrivo, 26 ■ Telefon 30113 Q Direkcija; MILAN - Via Afnello, 2 Telefon 890.773 (6 linij) Telegraf: CENTROPROD !etex: Centroprod 31381 □ ŠČETINE □ USNJE □ USNJENA KONFEKCIJA Industrija usnja Vrhnika Tel.; 16, 40 Brzojavi JU V Vrhnika (JUGOSLAVIJA) BEOGRAD, SREMSKA 6 — Pošt. fah 234 Delegacija u TRSTU: Via Cicerone 8 Telefon 2K-306 Jugoslovanska izvozna i kreditna banka A. D. centrala Vrši gva plačan j a u okviru Trščan-skog regionalnog sporazuma preko svoga računa «CONTO AUTONOMO* kod Banca dTtalia u Trstu — Odr-žava korespondentske i kontokorent-ske odnose sa svim vodečim italijanskim bankama — Obavlja sve vrste bankarskih i menjačkih poslova. X v.0 A O- % > % •P. > O s Nanos POSTOJNA S SVOJIMI OBRATI V KOPRU, PORTOROŽU IN IN ČESTITA STAREM TRGU VSEM PRI RAKEKU PODJETJEM SE PRIPOROČA IN. DELOVNIM KOLEKTIVOM OB PRAZNIKU REPUBLIKE! REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA Vse informacije daje TAM, prodajalne TAM ter zastopstva po vseh večjih mestih. TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR ' . .. ........... . j Kamion-hladilnik «TAM 2000 H> za prevoz lahko Itvarljivega blaga ŽELEZARNA IZVAŽA: GRADBENE Z1CNIKE PO PARIŠKIH, BRITANSKIH IN AMERIŠKIH STANDARDIH POCINKANE GRADBENE 2ICN1KF.; POSTOPEK POCINKANJA S POIAPLJ ANJEM ALI Z ELEKTROGALVANIZAC1JO MODROZARJENE 2ICNIKE ZA STRESNO LEPENKO VLEČENO ŽICO, OKROGLO, SVETLO, ZA IZDELAVO ZICNIKOV IN ZICN1H PLETIV VLEČENO ŽICO, OKROGLO, MODROZARIENO, ZA VEZANJE POCINKANO ŽICO, OKROGLO; POSTOPEK POCINKANJA S POTAPLJANJEM POCINKANO BODEČO ŽICO, TIPA IOWA, DVOJNO PLETENO, DEBELINA Z1L 12.5 BWG, 13.5 BWG in 14 BWG; RAZMAK BODIC OD 2—4 COLE ŽICO ZA AVTOGENSKO VARJENJE POCINKANE IN ČRNE SIVNE CEVI ZA PLIN IN VODOVOD, DIN 2440, DIMENZIJE OD 1/2 COLE OO 2 COL ČRNO PLOČEVINO, S1EMENS-MART1NOVE K V Al ITETE, FINO, SREDNJO IN DEBELO, V TRGOVSKIH FORMATIH POCINKANO PLOČEVINO, S1EMENS-MART1NOVE KVAI.I I ETE, DEBELINE 0,5 DO 2 MM, V TRGOVSKIH FORMATIH; POSTOPEK POCINKANJA S POTAPLJANJEM PROF1LNO ŽELEZO V PALICAH, RAZLIČNIH KVALITET, OKROGLO, KVADRATNO IN PLOŠČATO OPLASCENE ELEKTRODE ZA VARJENJE JESENICE Stran 6 GOSPODARSTVO Sobota, 30. novembra 1968 MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA MARIBOR, Kraljeviča Marka 19, P. p. 9 Tel. 40-11, 27-48, 38-12 Telex 033-17 Telegram: Tekstiltvor OBRATI* Melje 40-11 Tabor 40-81 Ruše 80-105 Ljutomer 30 Merinka 21-97 ZAJEDN1CA LUČKIH PODUZEČfl RIJ E K A, Obala Jugoslavenske mornarice, 1-11 Telefon: 25-841 Brzojavi: Lučka zajednica Rijeka Poštanski pretinac: 101 Telex: 025-39 e Preko včlanjenih poduzeča vrši ukrcaj i iskrcaj brodova prima robu na uskladištenje u vlastita skladišta i iznajmljuje skladišni prostor uvoznicima i izvoznicima obavlja prekomorska pakovanja i remontne usluge vrši sve manipulacije drvom i žitaricama obavlja teglenje plovnih objekata, lučku remorkažu i loko špediciju brine se za održavanje lučkog bazena Ul ec Se PROIZVAJAMO PREJE bombažne, kardirane česane stanične in sintetične vigogne volnene - mikane TKANINE bombažne volnene iz staničnih vlaken umetno svilene podloge tkanine izdelane iz staničnih vlaken ŠIVALNI SUKANEC Vsi naš: izdelki so znani po izredno dobri kvaliteti in zelo ugodnih cenah ::: Uti Uti Uti Članovi zajednice: kLUČKI PRETOVARd R 1 j c k 3 «LUČKA SKLADIŠTA,) Rijeka «LUCKI SERVIS« Rijeka «SILOS» R i j 6 k s kPODUZECE LUKE« Rijeka «LUKA—DRVO« Rijeka (tGRADŠPED,) Rijeka i IZVOZNICI! UVOZNICI! Koristite se prednosti ma ko je vam pru&a največa i najbolje opremljena jugoslaven-ska luka za brz i kvalitetan pretovar vaše robe — Redovne brodske linije sa svim stranim tržištima osiguravaju vam brz i ekonomičan transport robe. t-.".vi teMlff "n 'h# ( i,* ■ i m •./ i > A. vi • T ihj Vfv,;i V "V, : oi bsrt O- U »LESONIT TOVARNA LESOVINSKIH PLOŠČ ILIRSKA BISTRICA proizvaja in vam nudi po zmernih cenah LESONIT plošče DIMENZIJE: 5200 x 1700 mm 2600x1700 mm 1300x1700 mm DEBELINE: od 2,5 do 5 mm LESOMAL plošče EMAJLIRANE LESONIT PLOŠČE DIMENZIJE: 1300 x 1700 mm LESOMIN plošče LESONIT PLOŠČE Z MELA-MINSKO FOLIJO DIMENZIJE 2600 x 1700 mm 1300 x 1700 mm MELANIT plošče DIMENZIJE' 2600 x 1700 mm 1300 x 1700 mm 1 ( ! PREHRANA a e b LJUBLJANA, Kersnikova ni. 2 Tel. 212-29, teles 03-198 Ih* fiz rimo: — ŽIVILA — ZAČIMBE IN DIŠAVE — ALKOHOLNE PIJAČE — PIVO Jzvnzcinia i — VSE VRSTE ŽIVIL — KROMPIRJEV IN KORUZNI ŠKROB — ŠKROBNE DERIVATE — RAZNE KONZERVE N 3 B © 3 4 « B X t e s 4 s TifViVjf/ in pablavni lin d je! Ob vašem obisku v Ljubljani obiščite ^SUPERMARKET^ v Cigaletovi ulici, kjer boste lahko kupili izbrane jestvine in pijače po najugodnejših cenah. «SUPERMARKET» je odprt vsak dan od 7. do 20. ure. ob nedeljah od 8. do 11. ure. GRUDA - ŽIVINOPROMET LJUBLJANA, Miklošičeva 10-111 EXP0RT-1MP0RT PODJETJE ZA IZV0Z-UV0Z ŽIVINE IN ŽIVALSKIH PROIZVODOV, DIVJAČINE, PERUTNINE, JAJC, KRME Poslovni prostori: Miklošičeva 10/III. Uprava, telefoni: 22-184, 23-061 Komercialni sektor, telefon: 20-547 Telex :03-117 Finančni sektor, telefon: 22-212 Telex: 03-135 Splošni sektor, telefon: 20-905 Sektor krme: 20-905 Delovni kolektiv podjetja se za nadaljnje še uspešnejše poslovanje pi'poroča vsem poslovnim strankam, dobaviteljem in kupcem. ‘ir 6 c f ?f ' V .'51 ni; -! M :.) Ti Industrija metalnih polizdelkov KSOBGZ® Železniška postaja: SLOVEJNSKA BISTRICA Telefon: MARIBOR 39-13, 32-44 SLOVENSKA BISTRICA 6, 45 Brzojav: IMPOL - Slovenska Bistrica > O n O O) S MPOL Proizvodni program Lahke kovine Cisti aluminij od 99 do 99,7 % čistoče Aluminijske legure Al-Mn, Al-Mg-Si, Al-Mg-Mn, Al—Mg 2, 3, 5, AI-Cu-Mg-Pb, legure za obdelavo na avtomatih Pločevine, trakovi in rondele po DIN Karoserijski in železniški profili, / profili za arhitekturo, nepolirani, polirani in sposobni za eloksiranje Cevi, palice okrogle, štirioglate, šesterooglalc Vrvi iz čistega aluminija in jeklene vrvi po DIN in VDE predpisih Valjana in vlečena žica O O • r—I 4-> cn •i—i PQ d M Vi C (D > O Zo Na političnem obzorju DELITEV VEROUČITELJEV PO NARODNOSTI Ravnateljstvo za javno šolstvo pri generalnem vladnem komisariatu je odločilo, da ne smejo biti duhovniki z jugoslovanskim državljanstvom zaposleni kot veroučitelji na slovenskih osnovnih šolah. Veronauk smejo poučevati samo duhovniki z italijanskim državljanstvom. V smislu navodil istih šolskih oblasti ne smejo slovenski duhovniki, ne glede na njihovo državljanstvo, poučevati verstva v italijanskih osnovnih šolah, šolske oblasti torej delijo duhovnike v dve kategoriji in jim ustrezno tej delitvi deti jo tudi pravice, čeprav je katoliška cerkev vselej z vso odločnostjo proglašala svoj vesoljni značaj ter priznavala duhovnikom. iste pravice v verskih zadevah. Tukajšnja šolska ob-lastva, ki so sicer podrejena kr-ščanskodemokratski vladi v Rimu, se torej s svojim ukrepom postavljajo proti cerkvi, in to celo glede veronauka. Cerkev je vselej z vso odločnostjo branila pravico, da glede poučevanja veronauka v šoli odloča sama. Pravijo, da so hotele šolske oblasti izločiti slovenske duhovnike z jugoslovanskim državljanstvom tudi iz srednjih slovenskih šol. POSVETOVANJE O NARODNOSTIH MANJŠINAH. V Kopru so se te dni sestali člani izvršnega odbora Slovenske kul-turno-gospodarske zveze iz Trsta s člani izvršnega odbora o-krajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Koper, da bi izmenjali misli o življenju in delu pripadnikov narodnostnih manjšin pa tudi njihovih ustanov in organizacij na obeh straneh meje. Goste iz Trsta je pozdravil predsednik okrajnega odbora SZDLJ Lapajne, podpredsednik Slovenske ku* i * 1 tumo-gospcdirske zveze Boris Race pa je orisal delo članic zveze; v svoje poročilo je vključil tudi organizacije, ki delujejo lcčeno. Dotaknil se je tudi položaja'slovenskega šolstva. Omenil je še vrsto " nerešenih vprašanj slovenske manjšine v Italiji ter naglasil, kako si ta manjšina prizadeva, da bi ta vprašanja re-Š2vala v okviru političnega raz-vo'a, po noten j'h demokratičnih poteh, ne da bi se sklicevala na mednarodne obveznosti, ki jih je sprejela Italija. O položaju italijanske manjšine na Koprskem in drugod po Jugoslaviji je poročal dr. Polič. Število italijanskih otrok v osnovnih šolah se dviga; v kratkem bodo izdali 44 šolskih knjig. I-talijanska manjšina ima 13 Vožkov, samo v treh krožkih koprskega okraja je vpisanih 821 članov. Vsi ti krožki prejemajo podporo od republiških organov in redno podporo iz občinskih sredstev. Italijanska založniška dejavnost se razvija, Italijani imajo stalno gledališče, koprska radijska postaja oddaja tudi v ' italijanščini. Prav tako reška, v bodočnosti Pa bodo take oddaje tudi v Pulju. v razpravi so predstavniki obeh izvršnih odborov ugodno ocenili dosedanje stike na obmejnem področju ter še posebno stike z naprednimi političnimi organizacijami dežele Furlanija - Julijska krajina. Izredno ugodni so rezultati obmejnega osebnega in trgovinskega Vrometa. Treba je še poglobiti stike in sodelovanje med slovenskimi, gospodarskimi, kulturnimi, športnimi in drugimi organizacijami na obmejnem Področju. KRŠČANSKA DEMOKRACIJA IN SAMOUPRAVNA DEŽELA. Krščanska demokracija na Tržaškem je doslej izdajala kot ?vcje tedensko glasilo «11 Popovo Giuliano», te dni pa je izšel *Il Popolo del Friuli - Venezia Giulia» kot »periodičen list krščanske demokracije v deželi*. Hakor pravi uvodnik, je namen novega lista, da odpira možnost Razpravljanja med člani stranke pa tudi med vodstvom in posamezni člani o vseh vprašanjih, ki zadevajo predvsem notranje življenje stranke pa tudi hjene odnose navzven. List bo razpravljal o političnih; gospodarskih in socialnih vprašanjih dežele. V tej številki objavlja tudi domnevno sestavo bodočega deželnega sveta (zbora). Na Podlagi rezultata zadnjih parlamentarnih volitev 28. aprila 1863, naj bi bil bodoči deželni Rbor sestavljen takole: 28 krščanskih demokratov, 6 socialnih demokratov, 1 republikanec Negotov), 3 liberalci, 3 neofa-šisti, 9 socialistov, 11 komunistov, skupaj 61 deželnih poslan-c®v. Volilni rezultati z dne 28. sprila v deželi so bili naslednji: krščanska demokracija 3*1.825 (24,2 odsto), socialni demokrati 80.851 (10,1 odsto), republikanci 7.886 (1 odsto), libe-Alci 45.448 (5,7 odsto), neofa-sisti 51.163 (6,4), socialisti 109.364 (13,6 odsto), komuni- sti 146.762 (18,3) in monarhisti 7.840 (1,0 odsto). ... .... Skladišče romunskega lesa v Trstu? Romunska tiskovna agencija Agerpres poroča, da so se predstavniki lesnega podjetja «Ex-portlemrm v Bukarešti dogovorili z nekim tržaškim lesnim podjetjem glede postavitve posebnega skladišča za romunski les v našem mestu. Romuni naj bi tako zagotovili trajen dotok romunskega lesa na italijanski trg, hkrati pa bi lahko uspešneje trgovali z drugimi državami, zlasti z Veliko Britanijo. Sami namreč nimajo rednih prometnih zvez z Angleži, medtem ko vzdržujejo redno pomorsko zvezo z Veliko Britanijo na Jadranu kar tri plovne družbe. Skladišče nameravajo postaviti v bližini luke Portorosega pri Tržiču. Poslovati naj bi pričelo že v začetku prihodnjega leta. Te dni potuje po Italiji odposlanstvo podjetja Exportlemm, ki si ogleduje najvažnejša italijanska področja za. lesno trgovino. Zanimivo je, da so se za uresničitev podobnega načrta predhodno pogajali s predstavniki tržaških lesnih krogov tudi že Brazilci in Rusi. Že pred dvema letoma so nameravali Brazilci postaviti v Trstu svoje lesno skladišče pod nazivom »Pino de Parana«, kasneje pa so si ogledali pristaniščno opremo za manipuliranje lesa tudi sovjetski izvedenci, ki so s postavitvijo ruskega lesnega skladišča v našem mestu hoteli omogočiti prodor sovjetskega lesa na italijanski trg. Pozneje pa so tako Brazilci kot Rusi ta načrt opustili. Ni dvoma, da se bo po postavitvi skladišča za romunski les v našem mestu še povečala konkurenca romunskega lesa z jugoslovanskim. -GOSPODARSTVO" J*haja trikrat mesečno - Uredništvo uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. rJ-933 - Cena: posamezna številka lir A-, za Jugoslavijo din 25.-. Naročena: letna 1000 lir, polletna 500 lir i Pošt. tek. račun »Gospodarstvo« št. £-9396 - Za Jugoslavijo letna 900 din, gciletna 450 din. Naroča se pri ADIT rfžavna založba Slovenije, Ljublja-/*> Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 j Za ostalo inozemstvo 3 dolarje •'no . Cene oglasov: za vsak m/m "Sine v širini enega stolpca 60 lir ‘ 'Odgovorni urednik: dr. Lojze Ber-* - Založnik: Založba »Gospodarja« . Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst PODRAŽITEV V TRSTU. Nekatere večje kavarne starega dunajskega tipa, kakor na primer kavama Fabris, so vnovič podražile kavo za 10 lir; to je nova podražitev v nekaj mesecih. Tako stane kava zdaj kar 110 lir, namesto 90 lir. Tudi v barih so splošno povišali ceno kave od 45 na 50 lir za skodelico. Zanimivo je, da lahko v nekaterih lokalih dobiš skodeli, co kave še vedno za 45 lir, ponekod celo za 40 ali 35 lir, tako v lokalu «Portizza» na Borznem trgu! Zaradi tega nesmiselnega početja nekaterih kavarniških lastnikov je tržaški odbor Vsedržavnega združenja potrošnikov pozval meščane, naj bojkotirajo vse kavarne, v •katerih so podražili kavo; lastniki kavarn, ki niso podražili kave, pa naj sporočijo svoj naslov tajništvu združenja potrošnikov v Ulici Duca dAosta 12. — Nekatere klišarne v Trstu so te dni zvišale s vole tarife, ker so se v zadnjem času zvišale draginske doklade nameščencem. ŠE VEDNO STAVKE. Sindikalne organizacije bančnega u-radništva so za 2. in 3. december proglasile 48-urno stavko. Kot znano, zahteva bančno o-sebje povišanje plač, ček «una tantum» za leti 1962 in 19o3 in revizijo kolektivne delovne pogodbe. Včeraj ja bila vsedržavna 24 urna stavka delavcev v tovarni žarnic za navadno, e-lektrcnsko in drugo razsvetljavo. Ti zahtevajo povišanje plač za okoli 20 odsto, združenje delodajalcev Assovetro pa ponuia 8 odsto zvišanja. Tudi uslužbenci Rdečega križa napovedujejo stavkovno gibanje, in sicer za 2. in 3. december. Osebje Rdečega križa zahteva celotno izvajanje vsedržavnega sporazuma o delovnem razmerju v tej ustanovi in pa izvajanje pravilnika o staležu. ZIMSKI URNIK ZA POSLOVANJE MESNIC. Dne 1. decembra bo začel veljati za mesnice zimski urnik. Ob delavnikih od ponedeljka do petka bodo mesnice odprte od 6. do 13. ure; ob sobotah in na vigilijo praznikov, za katere velja popolna zapora trgovin, od 7. do 13. in od 17. do 19. ure. Zimski urnik bo v veljavi do 28. februarja 1964. Danes 30. t. m. bodo mesnice odprte od 7. do 13. im od 17, do 19. ure. V ŽAVLJAH BODO ZGRADILI STEKLARNO. Milanska družba Montecatini bo s sodelovanjem belgijske družbe Gla-verbel zgradila v žaveljskem industrijskem pristanišču industrijsko podjetje VETROBEL, ki bo izdelovalo ravno steklo. Tovarna bo stala približno 8,5 milijarde lir; a bo opremljena z najmodernejšimi stroji. Ves postopek za izdelavo ravnega stekla bo po metodi Pittsburg (katere licenca je last omenjene belgijske družbe) od taljenja surovine pa do končnega, že embaliranega izdelka trajal pičle pol ure. Steklarna bo proizvajala nekako 65.000 ton stekla na leto (ali 12 milijonov kvadratnih metrov) in bo začela poslovati spomladi prihodnjega leta. DEŽELNO SKRBNIŠTVO ZA JAVNA DELA. je odobrilo načrt za gradnjo 43 ljudskih stanovanj v našem mestu. Menda bodo zgradili 30 stanovanj v Utici Bonomea (stroški za gradnjo bodo znašali 178 nrvlijonov lir) in 13 v Ulici Costalunga (84 milijonov lir). ŠKRLATINKA RAZSAJA. V novembru so zabeležili v našem mestu 54 primerov gkrlatinke, enega pa na podeželju. Epidemija je povzročila med trža škim prebivalstvom velik preplah, vendar se zdi, da že pojema. TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV V GORICI. V dneh 7. in 8. decembra bo v Gorici pod pokroviteljstvom tamkajšnjega zbora Seghizzi mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Doslej se je prijavilo že 22 zborov, med njimi tudi štirje iz Slovenije, in sicer iz Ljubljane, Kopra, Ajdovščine ;n Kobarida. Sodeluje tudi tržaški zbor «G-,1-lus» pod vodstvom dirigenta U. Vrabca. Ttrtiztmi Devizni pritok jugoslovanskega turizma Dotok tujih turistov v jugoslovanska jadranska letovišča je bil tudi v oktobru še vedno pomemben, in to ne samo v Dalmaciji in Črni gori, marveč tudi v Istri. Po dosedanjih rezultatih bo dosegel pritok turističnih deviz do konca leta j Oiahellom nam je Slovensko okoli 53 milijonov dolarjev, pri-1 gledališče v Trstu posredovalo bližno 30 odstotkov več kakor j manj znano delo italijanskega leta 1962. Kakor je devizni I baroka: Don Pilonovo sestri- pritok izredno ugoden, položaj | Co Girolama Giglija. Javnost turistično - gostinskih podje-: je predstavo sprejela z deljeni-tij pa ni tako razveseljiv. Po- j mi občutki m z vprašanjem: sebno ni ugoden za tista pod-1 je naše gledališče poklicano za jetja, ki so v zadnjih dveh le- j takšno zgodovinsko retrcspekci-tih povečala svojo zmogljivost | jo v poltemo baročnega odr-z bančnimi krediti. Vzrok za skega snovanja v Italiji? Ta to so prekratki roki kreditov poseg lahko zagovarjamo pa tudi odklanjamo z enako teht- kultura in žtvfienfe SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU DON PILONOVA SESTRICA Po uspelem uvodu v letos- rino je bil Stane Starešinič, ki njo sezono s Shakespearovim mu pa takšne vloge preveč ne " . . iežij"o. Kako, da ni v tej vlogi nastopil Silvij Kobal? Buoncom-pagnova služabnica Menichina je naletela pri Miri Sardočevi na ljubko interpretko. V to Založbe so to zavohale in že, podzidki stropa so naštudira. no pomaknjeni v diagonalo, da omogočijo čim popolnejšo akustiko. Oder je obširen in premičen. Prav tedaj so delavci montirali premične naprave/ ki imamo zato razpis Državne založbe za sprejem prednaročil za SLOVENIJO, knjigo, Ki bo stala v prednaročilu 12.000 dinarjev in bo dala za ta denar 150 večbarvnih in 250 črnobe- bodo omogočale vrtljivost odr-lih fotografij velikega forma- sks ploščadi. Ob stranskih šte- to. Komentarji bodo v angleščini, nemščini in seveda slovenščini. Večina takšmli dra- nah dvorane sta dva gledališka balkončka, katerih sicer načrtovalec ni predvideval in sta gih knjig gre kot darilo, ker je nastala zgolj iz arhitektonske I___i ■: X _ - . 1 _ X »nf vnVtn DorrctTo+liboo n tltrrtrO- lepa knjiga še zmerom pnvlač- enovito zamišljeno in izpelja-1 no in po drugi strani precej u-no odrsko dogajanje se je dobno darilo. Že dosedanja Co-smotrno vključil tudi Alojz Mi-1 pova planinska knjiga je kon-»a v-*- čala v precejšnjem delu onstran in previsoke obresti. Podjetja morajo pričeti odplačevati a- nimi utemeljitvami, ki jih pa nuitete in obresti takoj po do- na tem mestu ne kaže razčle-gr»dltyi. rJovdl objektov ali i njati. Verjetneje pa bi naši razširitvi starih. Kredite mora-1 publiki bolj ustregli s sodob-jo odplačevati tudi večinoma iz I nejšimi, pravzaprav s sodob- amortizacije, ki pa navadno ne , n im delom. V mislih imamo ‘ vrzel v poznavanju italijanske-zadostuje in je treba seči v I predvsem poslanstvo našega 1 ga gledališkega razvoja na pra-sklade osebnih dohodkov, kar S3 na podeželju, kjer bo Don j gu Goldonijeve reforme, ko se m spodbudno za gostinske na- pitonova sestrica, kljub otip- i je Gigli, čeprav je Se tičal v lič kot zlatar mojster Burino. V vlogi mask so še nastopili Silvij Kobal, Edvard Martinuz-zi, Miranda Caharija in Ina Piščanc. Prevod je tehtno o-skrbela Lel j a Reharjeva. Kljub meščanski lenobnosti smo se seznanili z Don Pilonovo sestrico Girolama Giglija. Ni nas ogrela. Izpolnili pa smo NAŠE SOŽALJE Umrli so:1 48-letna Olga Fabjan roj Tomšič zaradi bolezni, Franc Vatovec in 58-letni Otel-lo Urbanac zaradi prometne nesreče, vsi trtie iz Trsta; Marija Vatta roj. Sosič iz Opčin; 55-letna Marija Daneu por. Ban iz Kontovela zaradi bolezni; 24-letni Josip Martinič iz Sovodenj pri padcu z motorjem; 78-letni upokojenec Josip Trpin iz Gorice; 6-letna učneka Lidija Devetak z Devetakov pri prometni nesreči; povozil jo je avto, ko je prečkala cesto. spodbudno za gostinske nameščence. Zaradi tega je premikanje nameščencev od podjetja do podjetja veliko in manjka kvalificiranih delavcev. Mimo tega podjetja ne prejemajo takih premij kakor izvozniki blaga in so v tem zapostavljena. Vse to je povzročilo zadnje čase veliko razprav in predlogov, da se roki za odplačevanje kreditov podaljšajo, znižajo obresti, povečajo premije in dajo še druge ugodnosti. Nevšečnosti so nastale letos tudi s prekoračenjem investicijskih kreditov, ker so bili načrti in predračuni zaradi rokov razpisov kreditov prehitro in prepovršno izdelani. Tako je znašala v j Sloveniji, pri investicijskih kreditih v višini 6 milijard 987 milijonov 440 tisoč dinarjev, prekoračitev kar 2 nrtijardi 935 mi-lijonov 167 tisoč dinarjev, ki je le delno krita. R. G. VEČER O NJEGOŠU Akademski klub je v Gorici v Katoliškem domu priredil večer o Njegošu. O črnogorskem pesniku Petru Petroviču Njegošu je predaval dr. Slavko Bratina. Prikazal je pesnikovo življenie in njegovo delo. Tako so v Gorici proslavili 150-letni-co Njegoševega rojstva, ki so jo svečano obhajali po vsej Jugoslaviji. Med predavanjem je visokošolka Majda Sfiligoje-va čitala odlomke iz Njegoševega naj znamenitejšega dela »Gorskega venca«. Glas iz občinstva GOLIČAVA NA ŠKORKLJI Po moji stari navadi se vsako nedeljo odpeljem z opensko vzpenjačo na Opčine, da bi se naužil svežega kraškega zraku. Moram reči, da ne razumem, zakaj je pri vsem pogozdovanju, ki so ga izvedli za časa Zavezniške vojaške uprave in ki ga vsaj v manjšem obsegu še nadaljujejo, naša škorklja od tramvajske postaje na vrhu skoraj do tramvajske postaje na Kolonji ostala popolnoma gola. Pod tramvajsko progo se je izsekan hrastov gozd do Romanje že lepo zarastel, le nad progo je vse strahovito golo, niti bri-njevega grma ne opaziš. Pišem vam to prav zdaj, ker je jeseni in spomladi čas za pogozdovanje. Mislim,, da bi tržaška občina morala v tem pogledu kaj ukreniti. L. T. ljivim moralno - socialnim prijemom, ki jo časovno še precej približujejo, hladno sprejeta v glavnem zaradi baročne načičkanosti in dolgoveznosti v izraznem in scenskem pogledu. Ce se vrnem na našo tržaško predstavo, moramo takoj poudariti, da so našo premiersko publiko vezali predvsem spretna režija Adrijana Rustje (manj kričavosti bi ne škodilo!), scenska stilizacija Svete Jovanoviča in zares posrečena Credenza Leli Nakrstove, ki je nosna vso težo predstave. Kostumi Alenke Bartlove in glasbeni vložki Ubalda Vrabca so seveda pestrost izvedbe samo poudarili. Junakinja večera je bila, kot smo že omenili, Leli Nakrstova. Njena Credenca je bila na višini vseh njenih mojstrskih stvaritev. Občudovali smo njeno vsestransko izraznost in zmogljivost. Uspeh predstave dolgujemo v glavnem njej, ki nam je prepričljivo podala lik preproste in prenaivne dekle zakoncev Geronija in Egidije. Stenskega poštenjaka Geronija (Rado Nakrst), ki se bori pio-tj s.-cup »v U-Svoje žene Egidije (Zlata Radoškova) in svetohlinstvu hmavskega Don Pilogife (Stane Raztresen) si je avtor Gigli zamislil kot nekakšnega odr. kega tolmača lastnih doživljajev in izkustev iz zakonskega in družabnega osredja. Modest Sancin je bil primeren Geronijevi prijatelj Buoncom-pagno. Geronijev tajnik Tibe- OOOOCOCCOCCOCOCOCCOOC<5000< SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vas vabi na folklorni večer, ki bo v soboto 30. novembra 19J3 ob 20.30 v občinski telovadnici v Miljah; v nedeljo, 1. decembra 1963 ob 16 uri v Ljudskem domu v Sv. Križu; v nedeljo, 1. decembra 1963 ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cista 7. — Gostuje 23 cia nov ansambla TAMBURICA iz Zagreba. Vstopnina 300 lir; dijaki 150 m\ Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane. Naši mizarji o svojih težavah že v prejšnjih podlistkih smo žal morali ugotoviti, da se obrtništvo ali vsaj določene stroke obrtništva polagoma nagibava k zatonu zaradi pomanjkanja naraščaja. Stvar je toliko bolj resna, ker je med tržaškimi obrtniki obilo Slovencev. Kakor drugi obrtniki, tako so tudi mizarji že večidel starejši možakarji. Med njimi je mnogo Slovencev ne le na podeželju, ampak v samem mestu. V primerjavi z drugimi obrtniki se še dobro držijo, zato smemo trditi, da sodijo mizarji med naše najvztrajnejše ro kodelce. Njihovo delo je razmeroma težavno, čeravno imajo nekateri lepo urejene, prostorne in z najsodobnejšimi stroji opremljene delavnice. Na sv j posel so navezani, pa ludi dosti ga imajo, tako da včasih niti vsega ne zmorejo in si lahko pri sprejemanju naročil privoščijo celo trohico izbirčnosti. Seveda imajo tudi svoje križe in težave. Industrializacija, ki Je v zadnjih desetih letih spremenile lice italijanskemu gospodarstvu, jih je s svojo ostro konkurenco močno prizadela, po drugi strani pa primanjkuje naraščaja. Mizarski mojstri vnaprej vedo, da se njihovi sinovi ne bodo oprijeli očetovega posla, ker jim ta ne diši. Zaradi naglega socialnega in gospodarskega vzpona, pa tudi zaradi izselitve delovne sile v povojnin letih si danes mladina laže pribori svoj prvi zaslužek kakor nekdaj. Tipičen primer, kako mnogi mladeniči izbirajo poklic: sedemnajstletnik nam je na vprašanje, ali ne bi morda rad postal mizar ali kaj podobnega odvrnil, da je v mizarski delavnici umazano . in prašno; prah škoduje pljučem; mizarsko delo je težko in nehvaležno; zaslužek je pičel, sploh pa ni to delo »fino«. Nič čudnega potem, da je pri vseh mizarjih na Tržaškem zaposlenih tako malo vajencev. Same oblasti si prizadevajo, da bi olajšale sprejemanje vajencev. Tako so odredile, da delodajalcu ni treba plačevati socialnih prispevkov (53 odstotkov) za vajence v prvih treh letih — torej od 15. do 18. leta starosti. Mimo tega je vlada določila 400 do 500 lir državnega prispevka mesečno za vajence, ako sta v delavnici zaposlena vsaj dva. S tem naj bi se število zaposlenih vajencev pomnožilo, v resnici pa je ostal položaj enak, kakor je bil poprej. Obrtniki se pritožujejo, da imajo z vajenci kljub vsemu še vedno velike stroške; mizarski vajenec mora enkrat v tednu (v dopoldanskih urah) obiskovati strokovni tečaj; tudi za ta čas prejme vajenec plačo. Nekateri mizarski mojstri se tudi pritožujejo, da niso mizarji našega področja medsebojno povezani. Takoj po vojni so nastala v Italiji nekakšna mizarska združenja, zlasti dobro pa so se organizirali milanski obrtniki, ki so si umno razdelili delo; ta struži, oni lošči, tretji pripravlja furnirje in tako naprej. V Furlaniji, torej v neposredni bližini našega mesta je zelo razširjen takle sistem dela zlasti v stavbarstvu; mizarsko podjetje prejme od gradbenega podjetja naročila za izdelavo vrat In oken. Podjetje ne opravi tega dela neposredno z lastnimi nameščenci, ampak ga porazdeli med manjše mizarje in kmete, ki se deloma ukvarjajo tudi z mizarstvom in to kar na svojem domu; pri tem Jim pomagajo tudi družinski člani, ki niso socialno zavarovani kot mizarji. Mizarska zadruga (Cooperati-va falegnami triestini) je nastala takoj po vojni tudi v na- šem mestu. Njen pobudnik je bil Roman Barič, znani mizarski mojster v Trstu. Njeni člani so bili slovenski in italijanski mizarji, ki so bili spočetka zelo zadovoljni, saj je bilo pod tedanjo Zavezniško upravo obilo dela. Pozneje pa so se začele težave: dela je bilo čeda lje manj ter je bilo pretežno gradbeniškega značaja; naročila za važnejša dela so oddajali dražbam, cene pa so bile tako nizke, da se je marsikateri mizar raje odrekel naročilu. Začelo se je tudi medsebojno prerekanje pri delitvi dela, zavidanje, nevoščljivost, nesoglasja finančne narave. Tako so morali zadrugo razpustiti. Obnovili bi jo sicer spet lahko, kajti danes bi že nekod iztaknili potrebni kapital, toda potrebnega soglasja in sloge ni več. Mizarji se zaradi zaslužka ne pritožujejo. Navajamo sindikalne prejemke v mizarski stroki: vajenec prejema v prvem šest-mesečju po zaposlitvi 80 lir na uro, vsako nadaljnje šestmesec-je pa po deset lir več, tako prejme v drugem polletju četrtega leta po zaposlitvi 150 lir na uro. Težak prejme 180 lir na uro, navaden mizarski pomočnik 210 lir, kvalificiran mizar 240 lir, specializiran mizar (mojster) pa 270 do 300 (dejansko tudi več) lir na uro. Mizarski mojster zaračuna za vsako delo po naročilu 800 lir na uro in še stroške za material; seveda to le teoretično, kajti v resnici mora tu pa tam računati kar precej več, kakor je predpisano, ako hoče kriti stroške za nabavo potrebnega materiala in za plačilo ter razne doklade uslužbencem. Mojster Barič, ki smo ga, poleg drugih mojstrov, obiskali v sodobno urejeni delavnici v U-lici Ruggero Manna, nam je razložil, da prejema izključno naročila za pohištveno delo po meri. Večjih naročil ne preje- ma — kakor tudi noben drug mizar ne — ker so ta monopol industrijskih podjetij in tovarn pohištva in ker jih mizarski obrtnik ne zmore zaradi pomanjkljive strojne opreme. Barič nam je rade volje razkazal vso svojo opremo, pri čemer se kar nismo mogli načuditi. Razpolaga namreč s sodobnimi strojnimi napravami, katerih ena že lahko nadomesti nekaj delavcev. Opazili smo vrtalni stroj (za vrtanje kvadratnih lukenj), 2 stroja za iz-glajevanje, dve žagi, tračno in cirkularko, skobeljni in rez-kalni stroj, žago za intarzije, stroj za rinjenje žagnih trakov in podobno. Delavnica porablja tudi eksotičen les, sicer največ jelovino, mnogo pa tudi oreha, hrasta, bukovine, lipe češnje; med eksoti mansonijo, tek, ebanovino, aframozijo, ma-kasar, makore in mahagoni. V zadnjih letih se je močno razširila uporaba plastičnih mas (formike) in kovin. Pohištvo, izdelano v seriji v tovarnah, prihaja v Trst iz Furlanije, pa tudi iz Brianze in Milana. Mnogo ga je izdelanega v »teku«, posebnem lesu brazilskega Izvora, ki pa vsebuje mnogo maščob in peska (raste namreč na peščenih tleh), zaradi česar je njegovo oblanje težavno. Pa tudi zelo drag je tek, kub. meter stane okoli 280.000 lir (kubik slavonskega hrasta pa le kakih 90.000 lir). Mizarji imajo trenutno mnogo dela. V obtoku je dosti denarja, katerega vrednost je že znatno padla in ljudje hitijo z naročili pohištva in z drugačnimi denarnimi investicijami v bojazni pred inflacijo. — Ko sem odhajal iz Baričeve delavnice nisem imel občutka, da ie njeno ozračje nasičeno s prahom in duhom po lošču, ki škodi zdravju... Nisem imel niti občutka, da mizar ne zasluži dovolj za lagodno preskrbo lastne družine. sponah improvizacij ske tehm ke, podajal po Molierovi zaslugi na izhojena tla moralne karakterne poglobitve in socialne kritike. jj- Lepa knjija - lepo darilo V pripravi «Slovenija v slikah» Knjige v Sloveniji so odločno predrage, kakor tudi drugod v Evropi, zlasti v Nemčiji in Italiji. Knjige niso artikel, blago, po katerem bi kupci segali, kakor po vsakdanjih potreošči-nah. V Ameriki in deloma v Angliji je že knjiga po vseh kioskih, po vseh supermarketih in drogerijah; med vsako drugo blago je pomešana knjiga in stane od 5 centov (stotink) navzgor do petdeset centov, od brošur do zajetnih romanov, klasikov ali pa ničvredne plaže, vseeno, v »paperbackih«, ali kakor je še pri nas star izraz, broširano. Seveda pa stanejo vezane nove izdaje od pet do deset dolarjev. Tiste tiroširke, ki jih vsi berejo, tudi gospodinje, berejo in preberejo ter zavržejo kot dnevne liste. Rusi imajo vse knjige poceni in naklade, ki znašajo najmanj sto tisoč izvodov. Ce celo pesmi, ki drugod na Zahodu izhgjajo v petsto do tisoč izvodih, tiskajo v Sovjetski zvezi najmanj po 50.0JO izvodov hkrati. Kar je izšlo prevodov slovenskih knjig v ruščino, so izšli v najmanj 50.000 do 80.000 izvodih, torej rekordno za slovenske razmere, ako ne bi imeli Mohorjeve in Prešernove družbe z njunimi 60—80.000 naklade. Ko se pritožujemo nad povprečno drago slovensko knjigo, pa v svoji vnemi pozabljamo, da vendarle imamo okoli deset do petnajst knjig na leto, ki so pa le tako poceni, da ne morejo biti bolj. Te so prav Prešernove in Mohorjeve. Nekaj se pa je pri teh zataknilo; ne rastejo več v svojih nakladah in. niso več središče pozornosti kot nekoč. Mohorjeve knjige se sicer drže na zelo visoki nakladi, nima pa Mohorjeva družba na voljo peres katoliških pisateljev kot nekoč; pomaga si s ponatisi, kar m slabo, a poglavitno jo rešuje Koledar s svojim koledarskim delom, s svetniškimi imeni, s prazniki, na katere podeželje mnogo da. Mohorjeva mreža poverjenikov tudi se dobro de la, pa čeprav jo zdeluje sapa starosti. Pri Prešernovi družbi pa nikakor ne more steči po-verjeniška mreža. Ni pa samo to: Naročniki Prešernove so večinoma ljudje zaposleni v industrijski mreži, ki ne rabijo posebno specializiranega kole dar j a z vsemi letnimi časi in svetniki, ki so vprav mejniki za pričetek ali konec del ali sploh kažipoti vsega življenja. Cisto nasprotje vse te problematike cenenih knjig pa so drage, a vendar nikdar predrage bibliofilske knjige, knjige z umetniškimi slikami, z umetniškimi fotografijami, knjige na posebnih papirjih in s posebnim tiskom klasične proze ali pesniških stihov. Vse te knjige so namreč posebno blago: ali zaradi drage opazne vezave, ali čudovitih slik ali kot posebna umetnina grafične u-metnosti. Naj stanejo pet ali deset tisoč dinarjev, gredo v promet in še kar hitro, medtem ko se njihove polsestre v oblekcah po samo dva jurčka kisajo na policah. Kaj hitro so zato šli med svet v novejšem času Borodinov Puškin ali pa Jaka čopa: Svet med gorami. oceana v ZDA pri slovensk.h izseljencih, saj je stala le kot navadna malo bolj zajetna a meriška knjiga v trdih platnicah. Darujejo si take knjige med sebol Slovenci ob raznih praznovanjih. Tudi je njeno mesto na vidnejšem mestu v knjižnici. In končno je tudi med Slovenci Veliko število bibliofilov, ljubiteljev lepe knjige tudi po njeni zunanji dovršeni obliki. Slovenske založbe so tudi opazile, da je tudi med zamejskimi Slovenci določeno število ljubiteljev lepe knjige, ki radi plačajo nekoliko večjo ceno za lepšo knjigo. Sama Slovenija pa je v svoji pisani lepoti brez pretiravanja tako lepa dežela, da jo številni njeni obiskovalci imajo radi shranjeno pri sebi, ujeto v slike vso njeno mnogolično lepoto. — ar — PRED OBČNIM ZBOROM SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Sindikat slovenske šole v Trstu je sklical svoj redni občni zbor za dan 12. decembra. Na občnem zbora bodo izvolili nov odbor. Nekateri izmed članov nameravajo na občnem zboru sprožiti tudi razpravo o vprašanju uzakonitve slovenskih šol v Italiji. Zadevni zakon je rimski parlament - senat in poslanska zbornica — že davno izglasoval, nrnstri za javno šolstvo pa odlašajo iz leta v leto z izvedbo zakona. Kljub vsem posredovanjem v parlamentu se to vprašanje ne zgane z mrtve točke. MLADINSKA REVIJA « GALEB« potrebe. Razsvetljava v dvorani je zasnovana po najsodobnejših tehničnih izsledkih, naraščala ali pojemala bo postopoma. V gornjih nadstropjih bodo društveni prostori z barom. V foyerjih in drugod bodo tla grajena pretežno v temnem mramorju, tako tudi številni stebri. Okenjske odprtine se raztezajo čez vso širino zunanjih sten in stekla bodo panoramska Na vrhu je širna terasa, ki bo obiskovalce v vročih poletnih večerih gotovo navdušila, saj je z nje čudovit razgled na mesto; v daljavi vidiš celo miramarski grad in pa seveda obronke okoliške planote. G. Ob 150-letnici G. Verdija Gioacchino Rossini je zaslovel s Seviljskim brivcem, v katerem sicer še niso bile vse stilne prvine dodobra izčiščene in zlite v eno samo celoto, a je vendar zadobila ta opera neizpodbitno umetniško vrednost v razsipnem bogastvu melodij, v ostrem označevanju značajev v glasbenih podobah in v jasni zgradbi sclospevov in ansamblov. Kasneje se je Rossini docela ločil od italijanske opere in se usmeril v francosko, in sicer z opero Viljem Tell. Z njo se je tako približal francoskemu duhu, da sta značaj in moc te opere postala izhodišče za nadaljnji stilni razvoj francoske opere. Ko je tako po tridesetih letih 19. sto-ietia pričela italijanska opera usihati in so se operna gledišča čedalje bolj hranila le od francoske operne umetnosti, se je pojavil na italijanskem o-psrnem polju nov glasbeni velikan — Giuseppe Verdi. Rodil se je leta 1813, umrl pa je leta 1901. Letos slavimo torej lSO.cbletnico njegovega rojstva. Ob tej priliki so v torek v Gregorčičevi dvorani Slovenskega kluba počastili Verdijev V novem šolskem letu je izšla že druga številka »Galeba«, Trstu Zmes™čnonurednik^n^ilJ jsPoinin števifni Poslušalci, ti stratorji so dali letošnjemu let- K°,.z niku živahnejšo obliko, pa tudi I dl,!. ovajanju dr. Gojmira i_^m-vsebino. Živ je posebno strip saFja’ J® 'J® ze‘° »Na valovih pragozdne reke«, ?.Tlsal žlvlteJe tn tefa , j ki ga je narisat Rudo Sovre, na- llJteg:a umetn,ka- v erd! j® kmečkega rodu. V milanskem konservatoriju so ga odklonili !*tyi_,P^eg nAej?ov.ih „ilultra“J sth^Verduf toenfpoterio!ram: pisal pa Rado Kragelj. Naslovno stran je naslikal Robert Hla- pa naletimo tudi na ilustracije drugih znanih slikarjev, kakor Klavdija Palčiča, Leona Koporca, Milka Bambiča in Ksenije Prunk. V drugi številki so v rubriki »Naši mladi dopisniki« dobro zastopani tudi sodelavci iz naših osnovnih šol. Kulturni dom bo dograjen spomladi Kulturni dom v Trstu bo dograjen cez kakih šest mesecev; tako se bo v njem lahke začela prihodnja gledališka sezona. To ugodno novico sla predvčerajšnjim sporočila podpredsednik odbora za zgraditev Kulturnega doma dr. A. Kukanja in podpredsednik Siovenske kulturno-gospodarske zveze Boris Race časnikarjem in predstavnikom slovenskega kulturnega. prosvetnega in političnega življenja v Trstu, ki so bili povabljeni na ogled nove stavbe v Ulici Petronio. Pročelje stavbe je grajeno iz belega, neuglajenega mramorja in v sodobnem arhitektonskem slogu. Notranjost večnadstrop ne zgradbe napravi že sedaj, ko so dela še v teku, na obiskovalca ugoden vtis. Razporeditev posameznih prostorov, tako foyerjev kot društvenih soban v gornjih nadstropjih je bila strokovnjaško zasnovana, zlasti glede na dejstvo, da je bilo zemljišče pretesno za u spešno razširitev stavbe. Najbolj nas je seveda zanimala dvorana za gledališke predstave. Na prvi pogled je videti morda premajhna, ko pa ob iščeš tudi gornje nadstropje (galerijo) in imaš tako širen vpogied nad vso dvorano, te njena raztegljivost le prijetno preseneti. Sedežev bo v njej za nekaj čez 500 oseb, stojišč ne bo. Sedeži bodo razporejeni v polkrogu. Stene so pokrite z luknjasto mavčno prevleko, pak se je osebno izšolal drugod in si prepotentno začel utrjevati pot. V začetku se je osla-njal na predhodnika Donizet-tija in Meyerbeera (tako so nar stale med drugimi opere Na-bucco, Ernani in Attila, v katerih je dal skladatelj duška svojim osebnim in nacionalpo-litičnim nagnjenjem). Prvi velik uspeh je žel z opero Rigo-letto, v kateri je dosegel že dograjeni slog in je tudi že znatno opustil svoj ognjeviti patriotizem. Sledile so jima opere manjše umetniške vrednosti, v operi Bailo in maschera pa zasledimo že bolj izčiščen glasbeni izraz in tehtnejši kompozicijski način. Poznejši Don Carlos kaže s svo'o harmonsko in inst rumen taci j sko zasnovo Verdijevo težnjo za širokopoteznim kompozicijskim sistemom, katerega je uvedel že z Aido, velikopotezno in pompozno dramatično umetnino. Polagoma se je skladatelj otresel svoje nepopustljivosti v borbi za nadoolast čiste melodije, ki je bila povsem glavni in mogočni izrazni člnitelj v njegovih mojstrovinah. Z O-tellom, ki ga ima predavatelj za najboljše delo, je dosegel povsem nov slog. v petju in v orkestru je nastopila nenavadna dramatična izrazna moč. V o-semdesetem letu starosti je Verdi zgostil v svoji edini ko-močni operi Falstaff svoje kompozicijsko mojstrovstvo in utelesil v njej vsa svoja življenjska in umetnostna spoznanja. Dr. Gojmir Demšar je na koncu predavanja poudaril, da bo vloga Verdija v glasbeni zgodovini prejšnjega stoletja trajno pomembna. Njegova o-pema umetnost je namreč nenavadno močna, ' izvirna in pristna in ima v s°bi toliko drani-t.čnih sil, da živi še danes z velikimi uspehi no vseh svetovnih opernih odrih. MORILI M A »A LOŠKO T H S l . 1 H I E S 1 E, ul. XX X Ollohre vogal ul. I orrvhlam a, trlcf. 33-7 10 Pohištva dnuviiH solin opernim šHaMurve umdn • vn/inki • iiiikIuIHi.-r piirmallfiS Krnsmre: Ul. \aldiriru. 29 Ul. E. Kihi. 7 1MPEXP0RT trni/ - ,/VU/ /Ah IIIHh IVA TRST, Ul. Cicerone 8 letel 38 136 - 37 725 UrtriHlok za kolonialno blago [JI. dol Bosno 211 lat 50(110 I okitil. lmpHxoorl - I riosle < UMI.M IM.IIAli. M UMI I1N ŽIVINO U V A «- A . VSAMIVIIS I UN I.Uh BUJNI MA I KIHAL IZVAJA: IUIIMUM MATKIH AL IIAZJNK STIHIJE IKK M II KOI ONI Al NO Iti Al.O Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaSkem in gor iškem sporazumu TRZNI PREG r Italijanski trg Na italijanskem, trgu s pšenico so cene čvrste; pridelek mehke pšenice je bil letos nezadosten in izvedenci trdijo, da bo morala država uvozih precej stotov pšenice, da bo lahko zadostila potrebam trga. Kupčije s sadjem in zelenjavo so umirjene, cene zelenjavi so zmer ne, medtem ko so cene pomarančam in mandarinam še precej krepke. Na trgu z živino ni bilo v tem tednu posebnih sprememb; cene klavni živini so še vedno nizke, medtem ko so cene mladi živini bolj čvrste. Povpraševanje po mlečnih izdelkih je nekoliko upadlo; cene maslu so umirjene, cene siru, posebno siru grana so u-staljene. Letošnji pridelek oljk je zelo ugoden in izvedenci trdijo, da bo dosegel 4 milijone stotov. Ta vest je vplivala na pocenitev cen olju, katere so v zadnjem tednu padle za precej točk. Kljub temu pa so sedanje cene olju še vedno višje od lanskih. Vinski trg je živahen, cene vinu lanskega ,pridelka so še vedno čvrste, verjetno je, da bodo ostale take tudi vinu letošnje trgatve zaradi pičlega pridelka. ZELENJAVA IN SADJE MILAN — Navajamo cene za kg, vštevši embalažo. Navaden kostanj 40-100, maroni 130-250, jabolka 50-100, renette 50-70, de-licious 65-140, kaki 60-110, hruške 25-120, Kaiser 130-180, grozdje 100-150, limone 80-120, pomaranče 140-200, rumene pomaranče 90-130, mandarine extra 130-180, I. 70-120; suh česen (neto) 200-280, pesa 20-50, cvetača 20-60, rdeča pesa 40-110, zelje 20-40, korenje krajevnega pridelka 40-60, čebula od drugod 45-100, karčofi 38-50 (lir kos), dišeča zelišča 220-350, radič 60 do 130, cikorija 20-60, solata tro-kadero 30-120, paradižniki 50 do 230, peteršilj 50-120, zelena 40 do 90, špinača 30-130, bučice 200-300* buče 25-45 lir za kg. VINO MILAN — Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 810-835 lir za stop/stot, 11-12 stop. 835-865, Barbera superior 12-13 stop. 925 do 1025, Oltrepo’ pavese 10-11 stop. 775-835, mantovansko rdeče vino 8-10 stop. 660-710, Val-policella Bardolino 10-11 stop. 780-830, Soave belo 9-11 stop. 810-880, Raboso" 9-11 stop. 720-750, Merlot 11-12 stop. 760-780, Reggiano 9-11 stop. 690-730, mo-densko vino 9-11 stop. 690-780, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 695-725, rdeče 9-10 stop. 695-725, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 450-490 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 9-11 stop. 730-820, Aretino belo 9-11 stop. 710-770, belo vino iz Mark 9-11 stop. 700-760, rdeče 9-11 stop. 700-760, Barlet-tano . 13-14 stop. 740-770, navadno 12-13 stop. 705-735, Sansevero belo 10-11 stop. 700-730, Vittoria 12-13 stop. 760-800, Alcamo 12,5-13,5 stop. 750-820, belo vino s Sardinije 11,5-12,5 stop. 680-710, rdeče 12-13 stop. 700-740 lir za stop/stot. do 7100, merkantile 6800-6900, fina domača trda pšenica 9400-9600, merkantile 9100-9300, Mani-toba 9600-9800, domača koruza 6000-6300, navadna koruza 5050-5250, uvožena koruza 4500-4600, Plata 4600-4700; neoluščen riž Arborio 7900-9000, Vialone 11.000 do 12.100, Carnaroli 9900-10.400, Vercelli 8350-8950, R. B. 8200 do 8900, Rizzotto 7600-8300, Mara-telli 8150-8850, Ardizzone 8200 do 8350; oluščen riž Arborio 15.800 do 16.200, Vialone 23-23.900, Carnaroli 20.100-20.800, Vercelli od 18.400 do 19.400, R. B. 14.900 do 15.600, Rizzotto 14.500-15.200, Ma-ratelli 15.700-15.950, Ardizzone od 13.400 do 14.000; domač ječmen 4300-4500, uvožen ječmen 4450 do 4900, domač oves 4950-5350, uvožen 5100-5300, uvoženo proso od 4350 do 4500; pšenična moka tipa «00» 9900-11.600, krušna moka tipa «0» 9350-9550, tipa «1» 8900 do 9050, koruzna moka 6350 do 6650 lir za stot. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN — Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizvodnje 1963, v škatlah po 5 kg 200-210 lir za kg, v škatlah po 1/2 kg 230-240, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 200-250, v škatlah po 1/2 kg "240-250, v tubah po 200 g 70-78 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 180-200 lir škatla; grah v škatlah po 1 kg 180-190, po 1/2 kg 190-200, droben fižol v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 280-300, zelene oljke 400-420, gobe v oljčnem olju 2200-2400, čebulice v kisu 250-260, kumarce v kisu §00-330, paprika v kisu 260-280, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 240-250, breskve v sirupu 260-270, marelice 270-290, češnje 260-280; tuna v oljčnem o- lju 1150-1250, tunina 650-690, slana polenovka tipa A 260-280, tipa B 260-270 lir za kg. MLEČNI IZDELKI LODI — Cene veljajo za kg prodaje na debelo, trošarina in prometni davek nevračunana, brez embalaže. Maslo iz centrifuge 910-930, uvoženo maslo od 850 do 870, lombardsko maslo 850-860, domače maslo 860-870, emilijsko 840-860, maslo iz sladke smetane 830-840; sir grana proizv. 1962 1140-1150, proizvodnje 1963 1030-1060, sir grana iz Padske nižine proizv. 1961-1962 1100-1130, proizv. 1962 1040-1050, proizv. 1962-63 970-1000, proizv. 1963 960-990, sbrinz svež 720-745, uležan 770-830, Emmenthal svež 670-680, uležan 750-780, originalen švicarski Emmenthal 970-990, provolone svež 815-835, uležan 910-945, italico svež 590-630, uležan 710-750, crescenza svež 500-550, uležan 610-640, gorgonzola svež 870-890, taleggio svež 610 do 630, uležan 800-840, margarina 460-490 lir za kg. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA — Klavna živina: voli I. 310-330 lir za kg žive teže, II. 240-260, krave I. 280-310, II. 180-220, junci I. 340-380, II 300-320, biki I. 350-390, II. 310-360, junci in junice 300-320, teleta 50-70 kg težka 550-600, 70-90 kg 600-630, čez 90 kg težka 680-730; goveja živina za rejo: ne-odstavljena teleta 50-70 kg težka 650-750, 70-100 kg 630-700, junice 95-100.000 lir glava, telice 135.000 do 145.000, krave mlekarice 180 tisoč do 200 tisoč, navadne krave 140-170.000 lir glava; prašiči: neodstavljeni prašiči 560, suhi prašiči 25-40 kg težki 510, 40-60 •kg 470, 60-80 kg 440 lir za kg. MEDNARODNA TRŽIŠČA ^ > > CHICAGO Pšenica (stot. dol. za 60 funtov) r Koruza (stot. dol. za 56 funtov) t NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) Cin (stot. dol. za funt) Svinec (stot. dol. za funt) . . . . Cink (stot. dol. za funt) ...... Aluminij (stot. dol. za funt) . . , , Nikelj (stot. dol. za funt)....... Živo srebro (dol. za steklenico) . . Bombaž (stot. dol. za funt) . Kava »Santos 4» (stot. dol. za funt) LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . , , Cin (funt šter. za d. tono) . . , Cink (funt šter. za d. tono) . . , , Svinec (funt šter. za d. tono) . . , SANTOS Kava «Santos D» (kruzeirov za 10 kg) 11.11.63 20.11.63 27.11.63 217 3A 212,— 212 3/i 118 Va 116 Va 116 3/b 28,87 28,87 28,87 124,87 128,12 129,25 12,— 12,50 12,50 13,50 13,50 13,50 23,— 25,— 25,— 79,— 79,— 79,— 200,— 202,— 207,— 33,45 35,20 35,20 37,— 37 Vi 37 Vi 234 Vi 234 Vi 234 Vi 960,— 978,- 988,— 81 3A 84 Vi 87 Vi 68,— 69 Vi 70 3/s 1648,— 1652,— 1668,— KRMA MANTOVA — Seno majskega reza 2600-2.700 lir za stot, II. reza 2500-2600, III. reza 2400-2500, seno iz zdravilnih zelišč I. reza 2200-2300, II. reza 2100-2200, slama 1200-1250, sestavljena krma za krave mlekarice 5700-6000, krma za prašiče in svinje 6000 do 6300, krmne pogače iz koruze 5000-5300, pogače iz pese 5400 do 5600, koncentrirana krma za govejo živino 6300-6600, za prašiče 9100-9300 lir za stot. KOŽE MILAN — Krave z glavo in parklji do 30 kg 220-230, čez 30 kg 210-230, voli z glavo in parklji 40-50 kg 210-220, biki čez 40 kg 180-200, hrbti volov in krav do 40 kg 440-470, goveja ramena do 40 kg 230-250, goveji boki do 40 kg 136-150, teleta brez glave in parkljev do 4 kg 470-520, 4-6 kg 540-560, 8-12 kg 510-560, junci' brez glave in parkljev 12-20 kg 470-520, 20-26 kg 370-390, žrebeta 6-12 kg 280-300, konji 200 do 220, mule 100-110, osli 75-83 lir za kg. lilansl V zvezi z naj novejšim dogovorom italijanske petrolejske ustanove ENI s sovjetskimi podjetji, o katerem smo obširno poročali v zadnji številki, priobčujemo danes nekaj podatkov o razvoju italijanske petrolejske industrije. Ti kažejo, da se proizvodnja petrolejskih čistilnic v Italiji veča, vzporedno z njo pa tudi potreba čistilnic po surovinah, ki jih Italija ne daje v zadostni meri. Po zadnjem dogovoru za medsebojno trgovinsko izmenjavo bo ustanova ENI do leta 1970 kupila &tnik KMEČKE ZVEZE 1 vrste S. Michele in Majestic, pridelanega v središču za razmnoževanje semenskega krompirja. Ob naročilu najmanj 50 Bliža se konec leta. Zdaj lah- sedni pokrajini (Verona, Fer- kilogramov mora kmetovalec Ittkljuiki o letošnji sadni letini ko ob pregledu zalog in letošnjih pridelkov ugotovimo pravilnost pričakovanih dohodkov. Marsikje smo se uračunali, preveč smo bili optimisti. Dohodki od prodaje sadnih pridelkov so malenkostni. Treba bo marsikje prihodnje leto drugače ukreniti. Pričakovali smo npr. pri češ- v Sovjetski zvezi 25 milijonov n j ah in slivah večji pridelek. KAVA TRST — AP special po 280 šilingov za cwt., AP/1 270 šilingov, AP 260, Kamerun 442 lir za kg cif., Uganda oprana in očiščena po 300 šil. za cwt. cif., Kongo 35 frankov za kg cif. jadranska pristanišča. SLADKOR TRST — «Sine kristal« iz Budimpešte 192-195 lir za kg, fco Trst, belgijski sladkor v papirnatih vrečah" po 1540 frankov cif. italijanska pristanišča, francoski sladkor grana po 215 lir, fco Modane, v papirnatih vrečah. POPER TRST — Cene veljajo od uvoznika do grosista: Tellicherry garbled po 960 lir za kg ocarinjenega popra, Tellicherry extra bold po 975 lir, črni Sarawak special po 870, beli Sarawak special po 1120 lir za kg. GRADIVO PERUTNINA IN JAJCA MILAN — Živi piščanci I. 320-330, zaklani piščanci 420-490, zaklani uvoženi piščanci 400-500, žive kokoši I. 400-420, zaklane kokoši 500-560, žive domače kokoši 550-600, zaklane domače kokoši 900-1000, zaklane uvožene kokoši 500-550, zaklane pegatke 950-1050, zaklane uvožene pegatke 700-750, zaklani golobi I. 1300 do 1500, žive domače pure 800 do 810, zaklane domače pure 950 1050, uvožene zmrznjene pure 550-950, zaklani domači purani 800-850, zaklani uvoženi purani 500-750, žive domače gosi 550 do 650, zaklane domače gosi 600 do 700, uvožene zmrznjene gosi 400 410, zaklane domače race 550-650, zaklane uvožene race 575 do 600, zaklani domači zajci s kožo 700-750, brez kože 750-860, uvoženi zmrznjeni zajci brez glave 600-650 lir za kg. Sveža domača jajca I. 25-27, II. 23-25, uvožena ožigosana jajca I. 23-26, II. 21 do 24 lir za jajce. ŽITARICE LODI — Cene veljajo za stot, prometni davek ni vštet, za takojšnjo izročitev in plačilo. Fina mehka domača pšenica 7450 do 7700, dobra merkantile 6950 VALUTE V MILANU 20.11.63 27.11.63 Amer. dolar 622,40 622,40 Kanad. dolar 577,45 577,40 Nem marka 156,65 156,62 Francoski fr. 127,02 127,02 švicarsKi fr. 144,21 144,19 Avstrijski šil. 24,07 24,07 Funt št. pap. 1741,80 1741,47 Funt št. zlat 6500,— 6600,— Napoleon 6100,— 6200,— Zlato (gram) 724,— 726,— Dinar (100) — Trst drobni 65-67 debeli 65-67 BANKOVCI V CURIHU 27. novembra 1963 ZDA (1 dolar) 4,30 Anglija (1 funt št.) 12,04 Francija (100 n. fr.) 87,85 Italija (100 lir) 0,691 Avstrija (100 šil.) 16,55 ČSSR (100 kr.) 13,- Nemčija (100 DM) 108,35 Belgija (100 b. fr.) 8,57 Švedska (100 kr.) 82,80 Nizozemska (100 goid.) 119,40 Španija (100 pezet) 7,13 Argentina (100 pezo v) 2,75 Egipt (1 eg. funt) 5,75 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av. .funt) 8,85 Na trgih s surovinami so zabeležili v preteklem tednu napredek cinka in svinca, nekoliko tudi volne in kave. Cena je padla dnu, pšenici, koruzi in kakavu ter znatno sladkorju. Pretežno nespremenjeni so ostali tečaji bakru, juti, bombažu in kavčuku. KOVINE Na kovinski borzi v Londonu je ostal tečaj bakra nespremenjen. Strokovnjaki predvidevajo, da se tudi v prihodnosti ne bo bistveno spreminjal, vsaj na trgih za kratko terminsko prodajo ne. Svetovna proizvodnja rdeče kovine je znašala v oktobru 336.811 ton ali nekoliko več kot v septembru; svetovne zaloge so se povečale za 11.304 ton in znašajo 482 tisoč 420 ton. Tečaj cina je na londonskem trgu nazadoval kljub ponovnemu u-padanju britanskih zalog, ki znašajo sedaj 1.598 ton. V Wa-shingtonu so se sestali predstavniki ameriške vlade z odposlanstvom Mednarodnega sveta za cin. Tečaj svinca se je v Londonu okrepil, napredoval je tudi tečaj cinka. TEČAJI (22. novembra; v o-klepaju so označeni tečaji prejšnjega tedna). LONDON (funt šterling za tono 1016 kg): baker proti takojšnji izročitvi je ohranil tečaj 234.1/4; cin proti tak. izročitvi 974 (980); svinec 70 7/8 (68 3/8); cink 87 (82 3/8). NEW YORK (stot. dolarja za funt): baker v I. terminu 30,02 (30,15); svinec New York nespremenjeno pri 11,80; cink St. Louis pri 121/2; aluminij v ingotih pri 23; antimon Laredo (dolar za tono) pri 32 1/2; lito železo 63,11; živo srebro (v steklenkah po 76 funtov) 198-202 (196-200). KAVČUK Tečaj kavčuka je v preteklem tednu le malenkostno nihal. A-meriška ((General Services Ad-ministration» je v oktobru raz-pečala skoro 6400 ton naravnega gumija, od tega čez 1800 ton za pomoč drugim državam. V septembru je prodala 6250 ton (tona — 1016 kg). Od oktobra 1959 do letošnjega oktobra je GSA postavila na trg že 252.200 ton kavčuka. TEČAJI. LONDON (penij za funt): vrsta RSS proti tak. izr. 20 5/16-20 3/8 (20 13/16-20 15/16). SINGAPUR (peni j za funt): 68 1/4-68 1/2 (69 3/4-69 7/8). NEW YORK (stot. dolarja za funt): 25,25 (25,85). VLAKNA Cena bombažu je ostala na newyorškem trgu razmeroma u-staljena. Ameriški izvedenci računajo, da bo znašal ameriški pridelek bombaža v avgustu prihodnjega leta 12,9 milijona bal ali 1,7 milijona bal več kakor v avgustu letos; tako visok ni bil že od leta 1956. Tečaj volne se je na terminskih trgih spet okrepil. Potrošnja surove volne desetih državah potrošnicah je znašala v tretjem tromesečju tega leta 496 milijonov funtov ali 6 odstotkov več kakor v i-stem razdobju lanskega leta. V prvih devetih mesecih letos je dosegla potrošnja volne 1556 milijonov funtov, to je 2 odstotka več kot v lanskem razdobju ja-nuar-september. TEČAJI. LONDON: volna vrste 64’sB. (penij za funt) 125,6 (124,5); juta vrste First marks (funt šterling za tono) nespremenjeno 'pri 109. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti takojšnji izročitvi nespremenjeno pri 35,20; volna suint proti takojšnji izročitvi 148 (146,3). SAO PAULO: bombaž po državni pogodbi št. 5 (v kruzejrih za kg) proti tak. izroč. nespremenjeno pri 47,50. ANTWERPEN: volna avstralskega tipa (v belgijskih frankih za kg) 164 (159). ROUBAIK (Francija); volna 16,75 (16,20). KALKUTA: juta (v rupijah za ma-und 82 funtov) nespremenjeno pri 230. FLORENCA — Cement tipa 730 895 lir, tipa 680 880 lir, tipa 600 740 lir, tipa 500 730 lir, pesek iz kamnoloma 800-900, rečni pesek 1000-1100, mivka 500-600; polna opeka 23x13x16 15.500-16.000 lir za 1000 kosov, šestprekatni vot-laki 26x13x8 14.500-15.000, votla-ki za notranje stene 29-30.000. za zunanje stene 26x26x13 44.000 do 45.000 lir za 1000 kosov, strešniki marsejskega tipa 34-35.000 lir za 1000 kosov. m Sadje in zelenjava r-j ^ na tržaškem trgu ŽIVILA Tečaj sladkorja je nazadoval tako na londonskem kot na newyorškem trgu. Družba F. O. Litcht sporoča, da so svetovne zaloge sladkorja 1. septembra znašale 9,5 milijona ton ali 4,2 milijona ton manj kakor v istem času lani. Svetovna proizvodnja naj bi dosegla letos 51 milijonov ton, kar bi pomenilo 5 milijonov ton manj, kakor znaša letna potrošnja sladkorja na svetu. TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): kakao proti izročitvi v decembru 23,25 (23,90); proti izr. v marcu 24,08 (24,65); kava po pogodbi «B» proti izr. v dec. 37,50 (37,41); sladkor proti tak. izr. 11 (12), proti izročitvi v marcu 8,90 (10,40). Na tržaškem trgu je začelo zelenjave iz okoliških vrtov primanjkovati. Redne so še vedro pošiljke z Goriškega in iz notranjosti Italije. Cene so se malenkostno dvignile in težijo navzgor. Navajamo cene za kg blaga prodaje na debelo (v o-klepaju prodaja na drobno). Pesa 40-120 (78-180), karčofi 30-55 (35-55) lir kos, kapus 25-40 (48-78), cvetača 40-100 (78-180), zelje 20 (48), cikorija 30-60 (60-140), čebula 35-55 (70-100), solata 70-160 (140-240), krompir 25-46 (48-90), paprika 60-100 (120-200), paradižniki 50-180 (98-240), rdeč radič 60-230 (180-460), zelen radič 60-500 (120-800), zelena 30-100 (88-160), špinača 80-200 (140-300); pomaranče 55-160 (98-300), limone 60-140 (120-220), mandarine 100-180 (180-340), kostanj 100-180 (140-220), kaki 20-85 (60-160), hruške 40-170 (88-320), jabolka 30-120 (68-220) in grozdje 150-240 (280-360) lir za kg. ton surovega petroleja. Italijanska proizvodnja bencina je v prvih 4 mesecih 1933 znašala 2,3 milijona ton ali 15,4 odsto več kakor lani v istem času; tedaj je bila za 15 odsto večja kot v prvih štirih mesecih leta 1961, letošnja proizvodnja v dobi januar-april je najvišja v zadnjih letih. To pripisujejo v naj večji meri povečanemu povpraševanju domačih potrošnikov, in sicer zaradi silnega razvoja v motorizaciji, ki je danes značilen za ves polotok. Med najvažnejše činitelje, ki so dovedli do 'te ugodne konjunkture, sodi tudi znatno povečano povpraševanje iz tujine. Izvoz italijanskega bencina se namreč nenehno krepi: saj je v prvih štirih mesecih lanskega leta znašal 538.000 ton, v istem času letos pa kar 701.000 tono, kar predstavlja 30 odsto napredka. Po drugi strani pa se uvoz krči: v prvih štirih mesecih 1961 je znašal 29.000 ton, v istem razdobju preteklega leta pa 28 tisoč 882, a v dobi januar-april letos 27.000 ton. Ugodna je tudi konjunktura za proizvodnjo plinskega olja. V prvih 4 mesecih ’ani je znašala 2,2 milijona ton, letos pa 2,6 milijona ton (20,2 odsto več). Pri vsem tem ima važno besedo tudi izvoz plinskega o-lja, ki se v zadnjih letih močno krepi. Letos je v prvih štirih mesecih dosegel 1,4 milijona ton, kar pomeni 35,8 odstoten napredek glede na isto obdobje lanskega leta. Več kot zadovoljiv je tudi položaj v proizvodnji gorilnega olja. V prvih štirih mesecih letos je znašala 8,1 milijona ton (16,7 odsto več kakor v istem času lani). Domača poraba petrolejskih derivatov je v prvih petih mesecih tekočega leta znašala: poraba bencina (kot pogonsko sredstvo za prevozništvo) je narasla za 20,46 odsto, bencinske črpalke so v omenjenem obdobju razprodale 1 milijon 697.636 ton bencina proti 1 milijonu 409.327 tonam v dobi januar-maj 1962. Maja letos je poraba bencina znašala 397.406 ton (v istem času lani 313.000 ton). Znatno se je povečala v prvih petih mesecih tudi poraba gorilnega olja (za 21,96 odsto), bencina kot pogonskega sredstva za letala (52,21 odsto), mazivnega olja (11,55 odsto) in bitumenskih izdelkov (9,66 odsto). Nasprotno pa se je zmanjšala poraba bencina pri poljedelstvu. Po cenitvah združenja indu-strijcev (Confindustria) bo znašala letos predelava surovega petroleja v italijanskih čistilnicah 48 milijonov ton proti 42 milijonom v preteklem letu. Iz istega vira poročajo, da bodo v prihodnjem letu v čistilnicah predelali 53 milijonov ton, v letu 1965 58 milijonov ton in leta 1956 že 63 milijonov ton surovega petroleja. število uslužbencev, zaposlenih v čistilnicah znaša letos 100.000 oseb proti 95.000 osebam lani. V prihodnjih letih naj bi se to število povečalo v sledeči meri: V letu 1964 bo zaposlenih 103.000 oseb, leta 1965 108.000, leta 1966 pa 112.000 o-seb. Hladno in mokro poletje je občutno zmanjšalo pridelek namiznih češenj, njih obiranje je bilo predčasno zaključeno. Mnogo debelejših češenj je zaradi deževja pri zoritvi razpokalo in zgnilo že na drevesih. škropljenje proti črvivosti (češnjevi muhi) smo morali zaradi slabega vremena površno izvesti ali pa ga sploh nismo izvršili. Sicer se take nadloge vsako leto ne ponavljajo. Opozorjeni pa smo, kako bomo drugo leto to ali ono preprečili, da bomo dosegli boljši donos nasadov. GOJITEV ČEŠENJ se pri nas gotovo izplača. Zato moramo posvetiti pravi izbiri najboljših namiznih in zgodnjih sort največjo pažnjo. Tržne zgodnje češnje naj bodo predvsem zgodnje, debele in čvrstega mesa, ki naj zorijo pred nastopom črvivosti, v naših obmorskih razmerah, naj zorijo vsaj do 10. junija. Dognati moramo, kdaj se napravi češnjeva muha. V ta namen nastavimo na drevesih tu pa tam konservne posode, v katerih je nekoliko oslajene vode pomešane z Jesihom. To privabi muhe, v katerih utonejo. S tem je dan znak, da moramo češnje poškropiti s sredstvi, ki jih pri poroča kmetijska služba. To se dogaja v času, ko začnejo češnje dobivati barvo, to je kakih 14 dni pred zoritvijo. Seveda za visi to tudi od sorte in vremena. Na vsak način se to škropljenje izplača. Važen ukrep m večji donos je tudi, da zdaj pred zimo stare pokveke češenj posečemo! Okoli rodečih pa napravimo v obsegu krone kolobar. Prelopu-teno zemljo pognojimo s hlevskim gnojem ali kompostom (vsaj vsako tretje leto). V ta namen potrosimo na drevo vsaj 100 kg hlevskega grtoja. Potem pa tudi na en kvadratni meter računano vsaj 4 do 5 dkg du šičnatih gnojil (azotna gnojila), 3 do 4 dkg superfosfata ali 5 do 6 dkg Tomasove žlindre in 2 do 3 dkg kalijeve soli. Vsa ta gnojila plitko podkop-ljimo. Odstranimo tudi vse suhe in polomljene veje. Glavno skrajševanje .vrhov in ostalih gostih vej pa odložimo na prihodnje poletje, češnja namreč ne prenese zimskega okopavanja, isto kakor oreh ne. Napade jo namreč smrdika. rara in drugod v severni Italiji). Fr. K. Živa potreba po veliki vinski kleti mora plačati 45 lir za kilogram semena. ŽITARICE Letošnji pridelek koruze v Kanadi naj bi po zadnjih cenitvah znašal okoli 723,4 milijona buš-lov (proti 565,6 milijona v lanski sezoni). Tako bodo znašale kanadske zaloge približno 1212 milijonov bušlov koruze, proti 957 milijonov lani. Po odštetju domače potrošnje, ostane še 1067 milijonov bušlov koruze za izvoz (proti 820 milijonov bušlov lani). TEČAJI. CHICAGO (stotinka dolarja za bušel): pšenica proti izroč. v decembru 208 (2151/2), proti izr. v marcu 2101/4 (217); koruza proti izr. v decembru 115 1/4 (117), proti izr. v marcu 1191/4 (121). URARNA IN ZLATARNA M1K0LJ KAREL TRST Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike Hotel POSTA Trg Oberdan l (v centru mesta) ■ Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kur java, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje. ŠTEDILNIKI - PEČI na kerosen, plin, elektriko, les in premog. E-LEKTRIČNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki, ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA • MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom. •estavracije, gostilne in podobno TRST e i-iazza S. Giovanni 1 Skušajmo pri saditvi novih nasadov, da bomo vzgojili bolj nizka drevesa, ki so cepljena na rašeljiki, pa tudi ne preveč ene sorte, tako, da zorijo od konca aprila do srede maja. Pri naročilu sadik bodimo previd- ni. Zavedajmo se, da pozno zo reče češnje nimajo prave vred- nosti, zlasti one, ki zorijo julija ali celo avgusta meseca. Dobičkanosni sadež so tudi zgodnje hruške (petrovke, mu-škatilke) in zgodnja jabolka, ki zorijo ob času zgodnjih breskev. V cenikih npr. Zanzi-vi.vai Ferrara najdemo primerne sorte. Poudariti moramo sedanjo vzgojo dreves s tem, da bomo gojili bolj nizkodebeljne oblike, bodisi v kotlasti ali piramidalni obliki, še bolje pa palmate, kakor jih gojijo v so- Na srednjem Vipavskem so bile trte letos nenavadno obložene. Trgatev je sicer pokvarilo deževno vreme, pa tudi sicer je bilo delo zamudno, ker je bilo treba gnilo grozdje odbirati. Grozdja je bilo toliko, da marsikakšen vinogradnik ni vedel, kam bi z njim, ker ni imel dovolj posode. Zato so bili srečni tisti, ki so lahko takoj oddali grozdje Vipavski zadrugi. Na žalost ni mogla ta sprejeti v svojo klet vsega grozdja, ki bi ga bili kmetje radi prodali; saj je bila tudi cena razmeroma dobra. Tako je npr. v Dornberku, ki je znan naokoli kot vinorodni kraj in je bil letos‘še posebno obdarovan z dobro letino, Vipavska zadruga odkupila razmeroma malo grozdja. Ko je nenadoma ustavila nakupovanje, so kmetje kar obstali. Bili so ti toliko bolj osup-ljeni, ker so poprej med njimi agitirali, naj pripravijo čim več grozdja za odkup ter niso sami prav zaradi tega pripravili dovolj posode za mošt. Vipavska zadruga pač ni zmogla tako velike količine grozdja, ki so ga dovažali ne samo z Vipavskega, temveč tudi s Krasa. Prav letos se je zopet pokazalo, da je za vse srednjevipavsko vinogradništvo velika škoda, da niso v Dornberku, kjer sicer ima Vino-Gorica manjšo klet, zgradili dve kleti, kakor je bilo že pred leti v načrtu. Pripravljalno delo je že tedaj napredo-lo. Zagotovljen je bil tudi prispevek beograjske vlade za gradnjo; izbrali so tudi primeren prostor, in sicer med vipavsko in bohinjsko progo, da bi klet lahko tudi navezali na železniško progo, a vsa zadeva je pozneje zaspala. V takšno klet v Dornberku bi lahko vozili grozdje oziroma vino tudi iz brani-ške občine, saj je Vipava za Branik predaleč. V prejšnjih časih je Dornberk že imel vinske kleti, že veletrgovec Bolafio je zgradil klet prav ob železniški postaji, pozneje je domača Kmetijska zadruga uredila lastno precej veliko klet, združeno z žganjekuho, a fašizem je pobral o-boje. Klet je nato prevzela Coo-perativa Giuliana, pozneje pa je med vojno vse propadlo. Vse "te vinske kleti, med katerimi je bila klet Kmetijske zadruge največja, so nastale iz resnične potrebe prav v Dornberku, ker je tu vinogradništvo razmeroma najbolj razvito, hkrati pa so tudi železniške in cestne prometne zveze z okoliškimi vasmi pa tudi za mednarodni promet zelo ugodne. NOVE SLOVENSKE SORTE KROMPIRJA V Sloveniji so po večletnem sistematičnem selekcijskem delu vzgojili osem novih sort krompirja. Te je potrdila republiška komisija za potrjevanje posevkov in semenskega blaga. Ta komisija je dala novim slovenskim sortam krompirja tudi i-mena, in sicer: Vesna, Jubilej, Karmin, Cvetnik, Dobrin, Igor, Viktorija in Matjaž. Še o letini Po naj novejših začasnih cenitvah pokrajinskih nadzomir štev za poljedelstvo je letošnji pridelek grozdja v Italiji znašal 85 milijonov stotov, od tega 7 milijonov stotov namiznega in 78 milijonov stotov vinskega grozdja; • to bo dalo približno 53 milijonov hektolitrov vina. Pridelek suhega graha je znašal 94.900 stotov (ali 16,2 odstotka manj kakor v lanskem' letu), pridelek svežega graha 2.202.400 stotov (0,3 odstotka več), boba 436.600 stotov (14,4 odstotka več), čička 25.100 stotov (8,8 odstotka manj), leče 144.000 stotov (5,6 odstotka več), volčjega boba 342.900 stotov (3,1 odstotka več), grašice 280.400“ stotov (32,3 odstotka več), čebule 4.278.000 stotov (8,6 odstotka več), kumar 630.600 stotov (7,7 odstotka več), lubenic 6 milijonov 298.000 stotov (41,6 odstotka več), dinj (melon) 2 milijona 793.000 . stotov (18,4 odstotka več); breskev 12 milijonov 673.000 stotov (22,2 odstotka več), sliv 1.252.000 stotov (16,4 odstotka več) in 4 milijone 565.000 stotov murvo-vega listja (7,6 odstotka manj, kot lani). Prijavite se za semenski krompir Obveščamo kmetovalce, da je pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo pričelo v četrtek, dne 28. t.m. sprejemati naročila za nakup semenskega krompirja Rok za prijavo vina Opozarjamo vse vinogradnike in take, ki se ukvarjajo s pridelovanjem vina, da zapade 10-decembra rok za prijavo vina iz letošnjega pridelka in zalog vina iz prejšnjih let. Prijave bodo napisali na posebnih obrazcih, katere prejmejo v trošarinskem uradu v Ulici Teatro št. 4, pa tudi na sedežu Kmečke zveze v Ulici Geppa št. 9. Večja poraba dušičnih gnojil V septembru so italijanski kmetovalci nabavili 1.373.165 stotov dušičnih gnojil domače proizvodnje ali 17,8 odstotka več kakor v istem mesecu lani. Za gnojenje so med drugim kupili 542.799 stotov amonijevega sulfata 20/21 (11,3 odstotka veČ kakor lansko leto), 200.084 stotov amonijevega nitrata 20/21 (0,1 odstotka manj), 690 stotov kalcijevega nitrata 13/14 (10,4 odstotka več) in 67.821 stotov amonijevega nitrata 26,5 (173,8 odstotka več). Omenjena gnojila so vsebovala vsega 273.676 stotov dušika ali 18,6 odstotka več kakor v lanskem septembru. C. G. R. C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE d. z o. z. import TRST- TRIESTE export TELEF.: 37-940, 28-352 TELEGR.: CIGIERRE VIA DELLA GEPPA, N C. P. 185 TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA Nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga n damič TRST, Via S. Lazzaro 23-11 - Tel. 28-449,31-996 •OZ) o obrat koper «3 n emona S—i on čestita svojim ^ cenjenim odjemalcem k 29. novembru, Dnevu npublik« SPLOŠNA PLOVBA PIHAN VZDRZUJk Z MODERNIMI TO. VUK NO-RUT N IS KI Ml LADJAMI RUDNO proGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA - VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka . Split Neapelj . Genova - Marseille-Casablanca . Dakar • Conakry • Tacoradi - Tema. Rio de Janeiro • Santos - Montevideo Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo. Indone-onsko ZDA • Zahodna afriška obala. zijo. Japonsko sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovor nimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA«, PIRAN. Zupančičeva ulica 24 telegrami; Plovba Piran. telexi: 035-22 035-23. telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU Gestisce i servizi merci e passeggeri sulle linee: i — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) da Rijeka ogni 7 giorni NORD AMERICA (North of Hatteras) ogni 10 giorni SUD AMERICA (La Plata) ogni 30 giorni — LEVANTE ogni 7 giorni IRAN — IRAQ ogni 30 giorni — INDIA — PAKISTAN — BURMA ogni 30 giorni — ESTREMO ORIENTE ogni 30 giorni - GOLFO MESSICO ADRIATICO -partenze ADRIATICO partenze ADRIATICO partenze ADRIATICO partenze ADRIATICO partenze ADRIATICO partenze ADRIATICO partenze ADRIATICO partenze ogni 20 giorni con 52 moderne e rapide navi, 530 cucette e 350.000 B.R.T. La «JUGOLINIJA» accetta il trasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolar TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA — «JUGOLINIJA» - RIJEKA -------- ■