Dopisi. Od Radgone, 1. febr. ,,Go8podar" prinaša pogostoma tožbe, da*se tu pa tarn kaki, ,,novega duha" pijan učitelj t šoli prav nekrščanako obnaaa, da noče moliti z otroci itd. Ako se taki in enaki neredi zares godijo, kdo je temu kriT? Rečem, da kateketi sami, in Tzlasti zastopniki cerkTe t okrajnih solskih sTetih! Glejte, tudi t Radgoni bil je našuntal neki hujskalec nektere učitelje, da niso marali Teč ne za šolsko moliteT, ne za nadgledoTanje mladine t cerkvi in pri procesijah. A zastopnik cerkTe Tložil je tožbo najpred pri okrajnem, potem pri deželnem aolskem STetu. Daai je imel čakati dolgo, dočakal je le Tse, kar je želel. Deželni šolski STet t Gradcu je namreč ostro zapoTedal: 1. Da imajo učitelji e šolsko mladino opraTljati ,,moliteT od cerkve odločeno", kterajebila že pred noTimi šolskimi postavami t naTadi; in to imajo stoiiti Tsak danpred- in popoldne v začetku in ob koncu šole. •— 2. Pri Tseh duboTnih, po postaTi predpisanih Tajah imajo učitelji šolsko mladino nadgledoTati; tedaj pri petkratni spoTedi, pri Tsaki šolski meši, pri procesiji na ToIoto ; tudi križeT teden pri procesijah, ako je po svoji oblasti sklenil krajni aol. avet, da se jih ima šolska mladina udeležeTati. — SloTenci, čemu tedaj tožbe in jaTkanje? Iščite si pravice in našli jo boste! Pred Tsem — hvala učiteljem, kteri zapopadejo stojo nalogo sami iu se ne dajo še siliti k zTršeTanju. Sv. Lenart t sIot. gor. 2. sTeč. Kakor dopis t ,,S1ot. Nar." št. 19 kaže, je sporočilo o naaej aoli t št. 3. ,,Gosp." jako neljubo t gnjezdo naših liberalceT dregnolo. Že to je zadostno opraTičenje omenjenega dopisa; sicer še pa enkrat izrečemo, da je Tes resničen, kakor tudi ,,člankar" t ,,Nar." tega utajiti ne more. Tudi je res, da je ,,kllbarica" tribut rokoljuboT pobirala, in to je spodtikljej. Dr. Jug menda ni ,,na domestoval" predsednika, ker je ta sam navzočen bil?! — Tako postreženim ,,ja8licam" se Te da se verno, zvesto in narodno duboTnistvo ni moglo blizati. S čem ,,člankar" nadalje tukajšne duhoTnike pika, je le naTaden sad lažiliberalizma in noT dokaz nezmožnosti, resnico našega dopisa podreti. Zakaj ne opraviči naTedenih nepostaTnosti pri šoli, zakaj gOTori le o ,jaslicib?" 0 samojedem debelenji znabiti drugokrat spregoTorimo; zdaj rečemo le, da g. kateket reTnim otrokom Terozakonske knige kupuje, čeraTno je to na skrbi ToditeljatTa šolskega. — Da imajo le duhoniki za moralno izrejo otrok akrbeti, je cel6 noTO tolmačenje sol. postaTe dne 14. maja 1869, in kaže, da so omenjeni dopis pomagali koTati slaTni juristi lenarčki, ki so o STOjem času tako modro ženitTansko postaTO za vojake tolmačili. Iz srca priToačimo dopisniku, če si žol5 ohladi s tem, da konečno po kateketu, tako naTadnem nakovalu, krhne; laži ae je dopisnik ,,Narodov" itak že privadil. Iz ,,Narodovega" dopisa se čuti želja: kateketa, atrašilo rahločutnih liberalnih dušic, iz šole spraTiti; pa Tedite gospodine, da tudi takrat ne bote duhoTniku upljiva do ljud8tTa spodkopali, če ga tudi iz šole porinete. Kar se delovanja nekterih učiteljeT tiče, je ljudstvo zadosti jasuo o njem sodilo po pritožbi, ktero je c. kr. namestniku tukaj izreklo; žalibog, da se ljudstvo mora zadoToljiti s pritožbo. 'To za odgoTor, čeraTno se za Slanke lenarfJke nemfiuieko-liberalne STojati t ,,Narodu" že zdaTnej nibčer Teč ne zmeni. Iz Rogatca. NoTi župani so t našem okraju izvoljeni. Te volitTe so Teselo pokazale, da nemakutarija in laži - liberalizem (Terska Tnemarnost) tudi SloTencem naše strani čem dalje bolj smrdi in preseda. Voljeni so sami Trli možje, skoro sami gp. HermanoTi volilci. Rogački kmetje so 8e STOjega Tečnega nemškutarskega župana Tendar enkrat znebili, in tolili Ig. Mikuša, domoljuba čistega kot zlato, dušo domorodnega gibanja ob sotlskej strani. PrTi sTetoTalec mu je Juri Hanjšek, mož kolikor ga je, ki je tudi za HermanoTo izvoliteT mnogo Btoril in prestal. St. K r i ž ima 10 obcin, ondi Toljeni so gg.: Žurman, Debelak, Šeligo, Gabršek in drugi. Na Slatini ostal je t drugi volitvi prejšnji, ki pa za domoljuba ravno ne slovi. Pi-to voliteT bila je skvarila neka zTita glaTa, ki je na prilepljenem povabilu *) županov podpis in „9 ur formetak'' izbriaal in „2 ur nametak" — zapisal. Tista zTita glaTa bi bil menda rad v kaluem tepce lovil. K drngi TolitTi pa so se privalile cele trume volilceT, da so se Stoinscheggove sobane trle. Volil se je odbor, da ae ni najslabši. Prav hTaleTredno je, da Vas je bilo tako obilo slatinskih okoličanoT prišlo Tolit, za v prihodnje je upati še, da se bote pred TolitTijo še bolje dogovorili, koga Toliti, in bote bolj zjedinjeni tsi za ene glasoTali, STojih glasov ne toliko raztepali. Skupaj držati, Tsi na eno Tleči, kar se je za najboljše spoznalo — to se pravi organizacija, ta izda in zmaga! Da imajo talenta in Tolje, t dosego SToje praTične reci trdno kot skala skupaj stati, pokazali so KrižeTljani tudi kmalo po tem. 9. jan. bila je ToliteT noT. krajnega solsk. odbora. Slatinčani, kteri bolj na nemške in dunajske drage šege Tlečejo, bili so si praT dobro namislili, in si tudi ne malo prizadeTali, voliti lepo sami sebe t odbor; Tsem ostalim deTeterim kmečkim občinam t fari bi pa menda smela ostati milost, se jim odkriTati in pa praTica, — debelo pla5 e v a t i. Pa glejte, pogumni oče Ž u r m a n pripelje okolo 60 županoT in odbornikoT okoličnih srenj, in tako so Telikansko zmagali proti osupnjeni menjšini Slatinski. Taka je praTa in možata! Glej oblast imaš t 8Toji roci in moč, narod sloTenski, ker te je Teliko Teliko Teč, kot tTOJih nasprotnikoT. Samo le priti je treba Tolit, pa pred lepo se pomeniti in zjediniti! Pii tej nekoliko burni Tolitvi razložil je tudi g. Žurman Slatinskim gospodom doTolj jasno iu žiTo, da so stalni prebiTalci slatinaki — kmetoTalci, dačeplačeTalci in domaci rojaki sloTenski, ne pa odTisui in premakljivi uradniki in tuji prialeci, ki so *) nemškem seveda — za slovenske kmete! — Sramota! Pis. od denes do jutre; ki krTaTih potreb ubozega ljudstTa malo poznajo, še menj se za nje brigajo, poTSodi pa zvonec nositi čejo! — Ako se ta Tolitev, kakor se skusa, oTiže, veste možaki dobro, kaj Tam je storiti! Petera bila bi sramota za Vas, ako bi se po nemarnosti, ali mebkužni plaboti Treči dali pii novi volitvi. Kdo pa Vam je kos, ako Tsi zopet pridete in soglasno Tolite! Tako delajo bratje Čehi in tako hočemo tudi mi, dokler naa nihčer Teč begal ne bo !