Odgovori na delegatska vprašanja GRADNJA ZAKLONIŠČ ¦ Na pHpombe bežigrajskih delegatov o gradnjl zakloni&Č rv Ljubljanl je odgovorlf me&tnl sekretarfat za IJudsko obrambo. O poenostavltvi tehničnth normativov prl gradnjl zaklonl&č In vzdrževanju menljo: «0a bi dosegli čimboljšo mirnodobno uporabo zaklonišč-nih prostorov in s tem povečali racionalnost vloženih sred-stev, kot tudi smotrnost graditve zaklonišč, so že podane pobude na zvezni in republiSki ravni za preverjanje možnosti poenostavltve tshničnih normativov za gradnjo zaktontščnih objektov, Z osnutkom resolucije o razvojnih nalogah v letu 1989 je opredeljeno, da bo prednostna natoga na področju zaklanja-nja sistematlčen pristop k sanaciji in vzdrževanju celotnega zaklontSCnega fonda v mestu. V ta namen bosta Mestni in Republiški sekretanat za Ijudsko obrambo v večjih OZD orga-nizirala posabno usposabljanje ekip za servisiranje naprav in napeljav v zaklonižCih. S tem bo omogočeno, da si upravljalci zaklonišč sami izberejo najugodnejšega strokovno usposob-tljenega izvajalca vzdrievalmh def.« ¦ Glede znižanja ozlroma uklnltve prispevka za zakloni&ča ler o usktajenosti programa gradnje pa mestni sekretari&t za l|udsko obrambo meni: »Republiški zakon o SLO in DS v 202 filenu določa, da morajo investitorji. ki so oproščeni graditve zaklonišča, pla-čatt prispevek za graditev zaklonišč, ki ne sme biti manjši od 2% in ne večji od 4% skupne cene gradbenega dela stavbe. S sprejemom odloka o spremembi odloka o zaktonižčih na območju l|ubljanskih občin je znižan navedeni prispevek iz 3% na 2%, kar pomeni na najnižjo stopnjo, ki jo zakon dovo-Ijuje. Prav tako sla najnižja tudi ostala dva predpisana pri-spevka - 3% skupne letne stanarine oz. najemnme in 0,06% nabavne vrednosti oziroma osnove za obračun amortizacije. Glede pobude. da bi zaradi gospodarskih in drugih težav začasno prenehali graditi zaklonišča. je treba pojasniti. da gre pri gradnji zakloniSč za ukrep. ki ga je mogoče izvajati le trajno. Povsem enak je drugim gradbenotehničnim ukrepom za iaSčito in reševanje. ki se nanašajo na protipotresno in protipožarno varno gradnjo in ga ni mogoče izvajati le v dolo-Čenih obdobjih. ampak se mora izvajali na ogroženem območju pri vseh objeklih in stalno. Le na tak način je mogofie zagotoviti postopno višjo raven zaščite. Potrebno pa je zagotoviti čimvečjo racionatnost pri uporabi teh objektov. Zaradi spremenienega načina gradnje javnih zaklonišč —Jdvonamembnosti. soinvastitorstvo) /e bito pri preverjanju Poolgorofienga programa graditve javnih zakton(5č do (eta 2000 ugotovljeno, da le-ta ne ustreza več dejanskim potrebam In usmeritvam na tem področfu. Zato je Svet za SLO in DS SML ob obravnavi informacije o zakloniščih zahteval, da se izdela nova ocena potreb in možnosti izgradnje javnih zaklo-nišč v Ljubljani. Za izdelavo nove ocene so Že prtpravljene strokovne podlage - anaiize prostorskih izvedbenih aktov Ijubljanskih občin in preverjanje tehničnth možnosti gradnje javnih zakionižč v plantranlh objektih. Na podlagi novospre-jete ocene bo Svet za SLO in DS SML določil prednostni program gradnje javnih zaklonišč v okviru finančnih možnosti s katertmi bo zagotovljeno postopno čtmbolj enakomerno pokrtvanja mestnega območja z zaklonižčnimi mesti.- ODPADKI V KMETIJSTVU Kako |e z odvoiom komunalnih odpadkov na kmetijskih območjih, je zanimalo delegata Franca Rozmana. Odgovorll |e mestnl komita za komunalno gospodarstvo, promet in zveze: »V odtokii o ravnanju z odpadki (Ur. I. SRS, štev. 42/85, 39/ 87 ln 23^88) je v 1. členu do(ofteno, da |e na območju (lubljan-skih občin). kjer je organiziran reden odvoz komunalnih odpadkov, obvezno urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov. Za širjenie odvoza komunalnih odpad-kov skrbi Komunalna skupnosl Ijubljanskih občin z letnim programom (4. člen). Postopno bo uveden odvoz komunalnih odpadkov v vseh strnjenih naseljih Ijubljanskih občin. Res je, da )e na kmetijsklh območjih manj odpadkov oziroma se lahko rasttinski in lesni odpadki koristno uporabljajo za hrano živali in kot gorivo. res pa je tudi, da tudi kmečha gospodinj-stva. »proizvajajo" komunalne odpadke: pepel, plastične predmete, staro telezo, steklo. gumo in podobno. Vseh naš(e-tih predmetov se ne da koristno uporabiti zaradi varovanja okolja in zraka pa se jih tudi ne sme in ne more zažgati ali odmetavati kjerkoli - črna odlagališča (28. člen citiranega odloka). Na te določbe v obravnavi osnutka in predloga odloka ni bilo pnpomb. Skladno z zakonom o komunalnih dejavnostih je Komu-nalna skupnost Ijubljanskih občin v letošnjem letu sprejela Sporazum o osnovah in merilih za obračunavanje storitev odvoza komunalnih odpadkov na območju Ijubljanskth občin, (Ur. I. SRS. štev. 25/88). S tern sporazumom so uporabniki in izvajalci določili, da )e osnovna enota za plačilo storitev odvoza komunalnih odpadkov m2 stanovanjske ali poslovne površine. Tako se za kmečka gospodinjstva plačuje odvoz komunalnih odpadkov za sobe. kuhtnje, stranišča, kopalnice in prdsobe. Ne plačuje pa se odvoz za kleti, podstresne prostore, ki niso preurejeni in uporabljeni za stanovanje, gospodarska poslopja. kuntnice, bafkone in lerase. Zaključimo lahko. da sodoben način življenja tudi na vasi »proizvaja« neuporabne odpadke in Če želimo varovati in očuvati naravo moramo vse neuporabne komunalne odpadke organizirano zbrati, odpeljali in odlagatl na urejenem odlaga-liŠČu. Vse to pa stane. Kljub navedenemu, pa bo Izvršni svet SML dal pobudo Komunalni skupnosti Ijubljanskih občin, ki je pnstojna za sprajem asnov in moril xa obračun odvaza kotnunalnih odpadkov, da prouči specifiko odvoza komunalnlh odpadkov iz primestmh kmečkih naseli) in tej specifiki prilagodi tarifni sistem.- ZAKLONIŠČE PRI ELMI Delegaclja krajevne skupnosti Rezke Dragar se je zani-mala za gradnjo zakioniič v okvlru stanovanjskih zadrug Elma in SmeU. Odgovorll je mestni skeretariat za Ijudsko obrambo: »Stanovanjskima zadrugama Elma in Smelt je Mestni sekre-tariat za Ijudsko obrambo mesta Ljubljane v letu 1983 izdal soglasji za pridobitev gradbenega dovoljenja za ztdavo vrst-nih stanovanjskih htS v zazidalnem oloku BS 109/2. V soglasju so bili dam naslednji pogojh - stanovanjski zadrugi morata zgradili skupno zakloniSče osnovne zaSčiie. zmogljivosti 200 oseb in odpornostjo 200 kPa. - stroški za graditev skupnega zaklonišča se delijo glede na razmere bruto gradbene površine vseh stanovanjskih hiš posameznrh stanovanjskih zadrug. - stanovanjski zadrugi morata pogodbeno ureditl raz-merje glede gradnje, financiranja, vzdrževanja in uporabe skupnega zaklonišča. - zaklonjSče mora biti zgrajeno pred pričektom uporabe stanovanjskih objektov. Iz navedenih zahtev-pogojev je razvidno, da so filani obeh zadrug odgovorni za izgradnjo zaklonišč, pristojnt občinski sekretariai za urbanistične. gradbene zadeve in varstvo okolja pa ne more izdati uporabnih dovoljenj za stanovanjske objeKte pred dogractitvijo zakloniSCa. Ravno iako se naTenF ijišČLt, namenjenem za gradnjo skupnega zaklonišča, ne sme izvajati posegov-uporabf|ati za kakžne druge namene- De/e-gatsko vprašanje smo posredovali tudi pristojnemu občin-skemu upravnemu organu« ¦ NALOŽBE ZA PRESKRBO 1 Na prlpombe bežigrajskih delegatov o llnanciranju nalo^P s področja preskrbe je odgovoril mestni komfteza preskrbo, trgovino in gostinstvo: »Način zbiranja sredstev in njihovo uporabo določa zakon o pospeševanju proizvodnie hrane in zagotavljanju osnovne preskrbe. Odlok SML določa podrobnejše namene in načtn uporabe sredstev. lastninsko-pravna razmerja pa določajo pogodbe. Za obnovo pekarskih zmogljivosti in obnovo dotrajanlh mlekarsko predelovalnih zmogljivosti v Ljubljam se sredstva usmerjajo na osnovi plansklh dokumentov s pogodbami kot nepovratna sredstva, vendar z obveznostjo dolgoročne pre-skrbe s tovrstnimi živili na področju Ijubljanskih občin. Za ureditev prostorov za depomjo in grosistično prodajo sadja in zelenjave na Rudniku so bila sredstva začasno plasirana za izdelavo dolgoročnega programa reševanja le problematike. Vsi objekti iz področja blagovnih rezerv so v lasti ali solasli (največkrat so solastnrki republiške rezerve) blagovnih rezerv občin m mesta Ljubljane. sredstva vloiena v adaptacijo pa se upofttavaio pn dolgoročni odmah nmt«mnine za sKtadtatne prostore, ki so sicer v lasti nosllcev blagovnlh rezerv. V skladu z zakonom o oblikovanju jn hranjen|u blagovnih rezerv so občine oz. mesto dolžne ne le oblikovati blagovne rezerve živilskih proizvodov in nekaterih industrijskih proizvodov, temveč tudi zagoloviti njihovo skladiščenje oz. hranjenje.« j OBVOZNA ŽELEZNICA I Oelegal Franc Rozman je vpraSaf, kako fe z dofofiflvtf™ trase tovorne obvozne železnice na območju Beričevega. Odgovoril mu je mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze: "Prestavniki ŽG Ljubljana in SOb Ljubljana Bežigrad so se dne 17.6.1988 dogovorili, da se trasa tovorne obvozne proge v vozlišču Ljubljane na območju Beričevega obdela v dveh inačicah. InaČica A poieka v glavnem po stari železniški progi Viž-marje-Laze, medtem ko je trasa inačice B na željo obiine Bežigrad, oziroma krajevne skupnosti, južno med naseljem Beričevo in Brinje ter Savo na drugi sirani. Inačici sta bili posredovani Zavodu za družbeno ptaniranje l_iubljana(21. 10 1988), ki naj bi vključil v razpravo ob obrav-navi tako imenovanega drugega paketa dopolnitev dolgoroč-nega plana Ljubljana 2000. V razpravi o tej fazi vsebinskih dopolnitev plana, ki se časovno odmika zaradi problemov potrjevanja tako imenovanega prvega paketa sprememb na republiški medresorski komisiji, naj b) se opredelili za eno od obeh inačic. Za ŽG Ljubljana sta spre|emljivi in enakovrednt obe inačtci, odločitev je prepuSČena meslu in občinam Ljubljane- ¦