227. številka. Ljubljana, vtorek 6. oktobra. Vil. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 golđ., za pol leta 8 go\d. *a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., ** četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah \n za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., pa poeti prejeman za Čotrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri« Dopisi naj ee O p r a v ii i ti r v o, na kate atopne petit-vrste 6 kr., če ee oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska, izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Tlotel Evropa1 catero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t- j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarj evi hiši. Odpravljanje šolnine se smatra v školniških krogih kot eno onib sredstev, ki bi mnogo sopomogli k boljšemu in rednejšemu obiskovanja iole. Zanimati nas mora tedaj, da čujemo, kako sodi o tem kranjski deželni odbor. Poročilo deželnega odbora o načrtanem zakonu, da se odpravi učnina ter prenaredita §§. 45 in 46 v zakona od 29. aprila 1873. 1., it. 21, katero je predloženo tudi deželnemu zboru se glasi: Slavni deželni zbor je v seji 13. janu arja 1874. 1. naročil deželnemu odboru „pre iskati in poročiti, ali bi ne bilo dobro, uč-nino po javnih kranjskih učilnicah odpraviti. Kakor govori poročilo c. kr. deželnega učiluiškega svetovalstva, imajo javne ljadske učilnice kranjske v tem času, kar ga je od 1. oktobra oziroma 1. novembra 1873. 1. do konca decembra 1874. 1. naslednje prihodke učni ne je..... 46317 gold. 60 kr. bire....... 8777 „ 69 „ občinskih nakladov . 33531 „ 59 „ učilniških nakladov . 60191 „ 30 „ Izmej 194 ljudskih učilnic, katere imajo svoj učilniiki naklad, ima 114 učilniikih občin po 10 odstotkov 9 21 11 9 9 5 6 K učilniškega naklada. Vsacemu so znane velike težave, katere napravlja pobiranje nčninskih novcev. Uže več ustnih pritožeb in vrhu tega tudi pismenih vlog je o tem priilo deželnemu odboru. Tako je zbor okrajnih učiteljev v Novem mestu 9. dan julija meseca letos soglasno izrekel, naj se učnina odpravi, in c. kr. okrajno uČilniško svetovalstvo v Novem mestn je ta nasvet podpiralo kar je uajkrepkeje moglo. Občinska načelstva v Radovljici, Pred-trgu in Lancevem so deželnemu učilniškemu svetovalstva podala opomin, da se ne bi nčnina tako pobirala, kakor je zdaj zapovedano, in prosila so, če ta stvar tako ostane, da bi se nčnina odpravila. C. kr. okrajno uČilniiko svetovalstvo Lo-gatsko-Planinako nij v pomnoženoj seji marca 1874. 1. izreklo samo tega, da bi se učnina odpravila, nego nasvetovalo je tudi, naj vse stroške ljudskih učilnic prevzame deželni zaklad, oziroma naj jih zalagajo neposredni deželni nakladi. Takih prošenj bi bilo brez skrbi ie več dospelo, ako bi ne bilo iz objavljenih poročil o sejah deželnega odbora znano, da deželni odbor pripravlja nacrtan zakon o tem, naj se učnina odpravi. Ktči moramo, da je o tem, naj se učnina odpravi. Reči moramo da je o tem vprašanji po vsej deželi jednaka misel. Res se nij premišljalo, kako naj se nadomesti učilniiki dohodek, katerega po tacem načinu odpade nad 40.000 gold. na leto. Nikdo ne more dvomiti, da ta odpadek pride v skrb normalno-učilniškemu, oziroma deželnemu zakladu, ker bi namreč neposrednje deželne naklade trebalo za 4% povzdigniti, ako nčnino odpravimo, kajti deželni zaklad nema toliko dohodkov, da bi zalagal zdanje deželne potrebe. Kes je kranjska dežela uže preobložena. A ker je tukaj vendar samo o tem govor- jenje, kako tak naklad, ki ga je težko pobirati in ki nij jednako razmerjeo, ter učil-uiške napredke ustavlja nadomestimo z drugim nakladom, kateri bi se dal mnogo laže dobivati in tudi bi bil jednakomernejii, zatorej vse to ne more odprave nčninskih novcev nič izpodrivati, a z druge strani smo tudi dolžni priznati, da bi ta odprava bila jako primerna. Ali pri zvrievanji učilniškega zakona od 29. aprila 1873. 1., it 21, je nastala ie druga težava, o katerej nikdo ni mislil, ko Be je ta zakon zdeloval. §§. 45 in 46 v zakonu velita, da najprvo učilniike občine (oziroma ačilniike okoli Se) veže dolžnost, učilnice vzdrževati, in ta dva §§. tudi ustanavljata, da učilniške potrebe, kolikor jih ne morejo zalagati domači učilniiki dohodki, najprvo založi 10 odstoter učilniiki naklad, in kolikor je potem ie premalo, da se vzame iz normalnega, oziroma iz deželnega zaklada. A stvar je taka, da se meje ačilniških občin zelo redko čisto strinjajo z mejami političnih ali katastralnib občin, zaradi česar se 10 odstotni učilniiki naklad niti ne more ob •nem pobirati s drugim neposrednjimi davki niti ne na podlagi tistih, po katastralnih občinah zdelanih pripisov, na katere se ti davki, opirajo. Ker so se te težave pokazale in ker takino pobiranje učninskih novcev tudi zadaje obilo troikov, zategadelj se je c. kr. finančna uprava temu upirala in imela toliko uspeha, da se niti začetna dela v pobiranje tega naklada nijso v roko vzela, če tudi omenjeni deželni zakon uže od 1. oktobra 1873. 1. stoji v moči. Ker je deželni zaklad dolžan, dajati potrebna posojila, da se učiteljem oditeva plača, zatorej se naraste, kakor je uže zdaj videti, teh posojil do konca Listek« Kantorčica. Roman s pogorskoga zakotja. (Češko spisala Karlina Svčtla; poslovenil Franjo T o m š i č.) (Da\je.) „Gotovo bode Enefa dopis brala", s to mislijo se je veselil Skodeljubno, pričakovaje željno odgovora. Upal je, da mu bode mati po svoji šegi napisala veliko pridigo, 8 katere bode zraven zvedel, kar je ravno hotel: kako namreč Enefa zdaj obupuje, da ga je tako jako razžalila, kako obžaluje svojo trdovratnost — kako ga kliče nazaj. Ali na mesto pridige, katere je s tako gotovostjo čakal, prišel mu je s hribov le majhen listič, na katerem nij bilo diuzega napisano nego: „ Vendar do smrti ne moreš tajiti, da te nij mati izredila." Otik se je zjezil, ter vrgel listič v ogenj. „Mati tudi nij druzega nego takova kantorčica; zmirom se očetu menj čudim, da se nij v njo zaljubil", dejal je hrupeče ter šel svojo prihodnjo obiskat. Nij imela le lica kakor rožni popki, nego tudi oči kakor potočnice — tako sladke, zbožne oči, da bi bil človek takoj prisegel, da so to ležišča malih angeljčkov. Glas njen je bil tako mil, ličen, da se je zdelo, kakor bi razeu molitve nič ne govorila. Otik je bil prepričan, da dobi z njo svetnico, ter storil je vse kar je bilo možno, da bi se vanjo najstrat-nejše zaljubil. A to mu nikakor nij šlo, kakor jc želel • vsak čas je pozabil, da je ženin, in spominjal se je tega navadno le takrat, ko ga je kateri izmej prijatelj s tem podražil. Denes je našel to rožasto „punico" še bolj rožasto, nego drugokrat in očesci sta se posebno, dozdaj ie ne opaženo, prijetno bliičali, in žvrleči glas je bil tako oster, kakor pogled očij. Mlada njegova svetnica je jokala in si še zdaj brisala svoje golobje oči. Poln sočutja vpraša, kaj se jej je pripetilo, ter zve res o veliki nesli lani nesreči; ie prav Čuda, da jo je tako junaško znašala. S jezično (zgovornostjo in urnostjo, katere bi jej ne bil prišteval, pripovedovala je, da je srečala prijateljico, ki je imela tako po modi klobuk, da podobuega de niti videla nij; da se jo njen lastui klobuk zraven njega videl kakor prava mu^uica. Sicer je mati nemudoma tekla, da bi kupila hčerki na las tacega, a uij mogla nobenega dobiti; bil je parižki uzor, kateri se v Pragi ne da ponarediti, ker se ne dobodo tu niti podobne robe niti cvetlica. Govorila je svojo tožbo z tacim načinom, kakor bi bila prepričana, da mora ta nesreča tudi 1884. 1. nad 100.000 gold., in deželni zaklad bode tudi pozneje zaradi njih v takih stiskah, kakoršne so deželni odbor nže nekaj kratov prisilile, poprijeti se čisto preizredaih potov. Ker nže zdaj učilniščke razhodke, kolikor jih lOodstotni učilniški nalad ne more zalagati, treba da plačnje normalni oziroma deželni zaklad, zatorej kaže, naj tudi po sedaj ostanejo bire odmenjene učilništvn, in z njimi vred občinski nakladi, a načelo učilniških nakladov, da se do dobrega odpusti, ter tudi le nedostatke (pomanjkanje), da prevzame normalno učilniiki oziroma deželni zaklad. Ker je teh učilniških nakladov nad 6*0.000 gl., za to jih je nadomestiti s God-stotnim poviškom deželnega zaklada, o ka-katerem nakladu vendar zopet opominjam, kar je bilo o tem uže poprej povedano. Na teh načelih stoji pričujoči nacrtani zakon, s katerim Ljubljana, deželno glavno mesto, ki ima svoj poseben občinski zakon in bistveno drugačne razmere nego li občine po kmetih, dobiva svoj izmen prostor, kateri nje samoupravnosti daje krepko zavetje. Ob enem ta nacrtani zakon tudi vprašanja, kdo je učilniška poslopja dolžan zidati in trditi ter dajati jim notranjo opravo dokončno in izrekoma rešuje v tistem smislu ki ga je slavni deželni zbor soglasno izustil uže v zadnjem zborovanji (stenogr. zapis, na 497 strani) in skrb za meščanske učilnice se izroča vsa učiluiškim okrajem. Zatorej deželni odbor nasvetuje: 1. Slavni deželni zbor naj blagovoli odobriti nacrtani zakon o tem, da se odpravi učnina ter prenaredita §§. 45 in 46 v zakonu od 29. aprila 1873 1., in deželnemu odboru naj naroči, da mu dobode Najvišjo potrditev. 2. Ako se temu omenjenemu zakonu da najvišja potrditev, naj slavni deželni zbor da bi se novci nadomestili, kolikor jih nedostaje (manjka) normalno-učilniikemu zakladu, privoli v lOodstotni deželni učilniiki naklad na vse neposrednje davke vseh davčnih okrajev razven davčnega okraja ljubljanskega mesta, ter naj deželnemu odborn naroči, da najvišjo potrditev dobode tudi temu ukrepu. njega globoko ganiti ter da bode vse storil, da bode ta rana naj prej začel jena: da bode morda sam v Pariz pisal. Pred Otikom so se zabliskale mej tem plakajočim in opomenljivim pripovedovanjem Enefine krotke oči, njene pridne roke, njen priljudni posmehljaj. ,.To je pač nekaj Čisto druzega nego Kantorčica", tako se je nejevoljno v njem oglasilo, ko se je razdražen od nevoščljivo-sti, neprijaznosti in neč'mernosti te deklice, katero je imel za nedolžnega angelja, proč obrnil — — za vselej. Po kratki zamudi je odšel in odhajal je od tod na zadnje. Strijc naj je govoril kar je hotel, izgovarjati „punčico" z otročjostjo, nesknšenostjo, mladostjo, da bi no zgubil vse zaupljivosti v dekliškem srcu. — Otik je ostal pri svojem, da roželične hčere hišnega gospodarja do smrti več videti neče. Strijc je obupal; ali ljudje, ki so tako praktični kakor on, nikoli za dolgo ne ob- Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. (VII. seja 3. o k t.) Poslancu Krama« riča ne dovoli 14dnevni odpust, poslancem grofa Margehriju in A. Lavrenčiču vsakemn odpust za 8 dni. Poročilo c. kr. deželnega šolskega sveta izročena po deželnem odboru, naj se dovoli podpora 1000 gl. za zidanje šole v Ljubeljskem, izroči se finančnemu odseka. Vloga kranjske kupčijskein obrtni j ske zbornice, naj deželni zbor podpira njuujo prošnjo, da se precej začne zidanje dolenjske železnice Ljubljana Karlovce zarad uboštve in nesreč ua Dolenjskem, izroči se narodnogospodarskemu odseku. Poslance Pak i ž in drugovi interpelu-jejo deželni odbor zarad slabege stanja Turjaško - laške ceste. Deželni glavar obljubi, da bode na interpelacijo v kratkem odgovoril. Polanec Kramarič in drugovi stavijo do c. k. vlade sledečo vprašanje: Glede letošnjega poročila o delovanji deželnega odbora in sicer o plačevanji kordonskih stroškov pri kugi goveje živini, vprašajo uljudno podpisani : „Ali je siavui c. kr. vladi znano, da se bode ta za vojvodino Kranjsko važna zadeva na podlagi enačili postav rešila, kakor se je to godilo v sosedu' vojvodini Štajerski?" Dr. C os ta in drugovi stavijo c. kr. deželni vladi sledečo iuterpelacijo: Uže pred enim letom, v jeseni 1873. 1. so občinski predstojniki bistriškega okraja izročili prošnjo pri c. kr. okrajnem glavarstva, naj dela na to, da se odpišejo davki zarad slabe letine. — C. kr. okrajno glavarstvo izpoznavii pravičnost te prošnje, predložilo je dotične izkaze uže meseca febr. t. 1. finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani 8 predlogom naj se odpiše 50 do 60% davka. C. kr. finančno ravnateljstvo pa še do zdaj nij reiilo te vloge, temveč je davkarBkemu uradu v Bistrici naložilo, z vso močjo izterjavati zaostali davek. Zato so se te dni ubogi posestniki rabili. Podpisani vpraiajo tedaj : 1. Kaj misli si. vlada storiti za polajianje uboščiue Bistri ikega okraja? 2. Ali heče slavna vlada delati na to, upajo — predno je bilo po mesecu, imel je zanj drugo nevesto. To se ve da nij imel njen oče tako velike hiše, a vendar čisto prilično, in za to je bila ona še lepša od prve; kinčala jo je posebna Živost in očitnost: kar na srci, to je imela uže tudi na jezici, ves dan nij ust zaprla, zmirom je imela o Čem povedati, čemu se smijati. Otik je bil gotov: v tej se vsaj ne bode goljufal, kakor v golobici, zdela se mu je utelešena odkritosrčnost. „To je nekaj Čisto druzega kakor kantorčica", dejal si je zopet, ko jo je prvič obiskal, ko ga je osfpavala s tako grizli-vimi šalami, da se je imel komu braniti j „ta zna Človeka drugače zabavati nego Euefa, katera je imela pri vsaki drugi besedi čednost in blagost na jezici, ter je človeka neprenehoma nadlegovala z verzi svetega pi«ma." (Dalje pri h.) da se ugodno reii lanska prošnja občinskih predstojnikov Bistriškega okraja za primeren odpis davkov. Poslanec grof Barbo in tovariši stavijo sledečo interpelacijo do c. kr. vlade: „Kakor v nekaterih drugih deželah tako je tudi v naši, ko je deželna komisija za uravnanje zercljiškega davka po postavi od 25. maja 1869 se ustanovila nastal strah, da bi se ta postava ne vršila našemu podsilnimi davki trenemu kmetijstvu na pravico, nego le na korist fiskalno. — Ta strah ljudstva našega so očitno večkrat razodeli neodvisni naši časniki, ki so odkrili mnoge nerednosti ki so se godile v okrajnih komisijah. — Tožili so, in to po pravici — da na čelu postavo izvrševajočih organov stojo tujci, ki ne poznajo našo dežele, tedaj ne zemlje njene, ne podnebnih in še drugih krajuih razmer ne, — tujci ki niti jezika našega naroda ne razumejo, in z prizadetimi kme-tovalc govoriti ne morejo, a vendar se drznejo, svoje zapopadko o naši deželi pro-klamovati in v cenitvi zemljiščnib pridelkov tirivati njih, dragim možem, ki deželo našo in vse razmere njene popolnem poznajo. — Tej pritožbi utegnilo bi se ugovarjati, da tudi ljudstvo ima svoje zastopnike v okrajnih komisijah in tudi deželni komisiji. — Čast in hvala možem, ki so se v zavesti svoje dolžnosti tu in tam potezali za pravo in obveljavo postave; ali žalibog, da Še bolj pogosto so se slišale pritožbe, ka mnogi zastopniki ljudstva uijso storili svoje dolžuosti, bodi si iz nevednosti, iu ncčiiuer-nosti, ali pa iz drugih razlogov. Pustivši na stran nekatere dogodbe prešnjega časa, ki so osupnili zemljiške posestnike iu jih s strahom navdale, da ne bi po novi postavi prišli iz dežja pod kap, no moremo zamolčati one dogodbe preteklega meseca, ko je administrativni referent g. J. Pajk, ki deželo našo temeljito pozna, in se je vsikdar cesarju zvestega uradnika izkazal, nenadoma odstranjen bil od svojo službe za to, ker se različne misli mej njim in glavnim inšpektorjem Kremanom nijso dale drugače poravnati, tako je moral domačin, ki zemljo kranjske dežele dobro pozna umakniti se tujcu, ki menda v postavi od 24. maja 1869 išče fiŠ-kalsko stališče. Sploh je znano, ali kakor Nemec pravi: „en ist ein oftentliches geheimniss", da je g. Pajk pred odhodom svojim z odkritosrčno besedo v posebnem pismu, ki ga je izročil deželni komisiji, razodel napake in glavne pregreške, ki se nahajajo o operatih komisijskih in so v nasprotji s postavo od 24. maja 1869.1. Podpisani trdno prepričani, da je imel g. Pajk obilo prilike v deželni komisiji opazovati, ali se opravila za uravnavo zemljiškega davka izvršujejo po predpisih postave ali ne, — od druge strani pa uverjeni, da tako lojalni uradnik, kakor je g. Pajk je ostro svojo kritiko v izvrševanji večkrat omeujeue postave opiral le na dejanske dokaze, — drznejo staviti sledeča vprašanja: 1. Ali je c. kr. deželni vladi prišla na znanje ona spomenica g. Pajka o pregreških iu uapakah operatov za uravnanje zemljiškega davka po postavi 24. maja 1869. 2. Cejej je ta spomenica znana, ali je morebiti uže potrebno učinila, da se na tanko in nepristransko vse točke one spomenico preiščejo, in če se najdejo opravičene, da se temeljito odstrani vse, kar je zoper postavno in kar je krivo te zoprpostavnosti ? 3. Če pa si. vlada do zdaj nema vednosti o imenovani spomenici, vprašamo jo : ali jo je volja, potrebno vednost doseči in energično delati na to, da se postavi od 24. maja 18G9 v vseh ozirih zadosti in zemljišča Kranjske dežele nže zdaj preobložena po davkih, ne oblože se še z večjimi bremeni in se po takem ne zgodi, da popolnem onemorejo davkaplače-valci našo domovine? (Konoc prihodnjič.) Politični razgled. TVotr&tiU«* dežele V Ljubljani 5. oktobra. V veikfin dež. zboru je poslanec E Gregr predlagal naj so šolnina odpravi. — Dalje je interpeliral ces. namestnika zakaj se je okrajno zastopstvo nemškega Broda razpustilo. „Narodni listv" pišejo, da poslanec grof Ilarrach mej llohenvvartnm in R/egrom posreduje, da bi staro-čehe v državni zbor spravil. Da bi se mu le posrečilo, sicer se bode avstrijska opozicija še bolj zdrobila. V tfa»'»iJcftvstfii*kcM deželnem zboru je bila 2. okt. sprejeta postava o prisilnem tložcnji več malih občin v eno veliko občino. Iz vorfttfte»mskefja deželnega zbora se poroča, da je dotični odbor proglasil resolucijo, v katerem izjavlja obžalovanje, da so so izvele direktne volitve, ki žalijo pravico deželnih zborov, in izreka upanje, da bode „cesar povrnil državi teško pogrešan mir na nikdar se starajoči podlogi pravičnosti". V ti f* t »sititinskom deželnem zboru so italijanski poslanci, ki po izgubljeni večini hrepene stavili precej nesramen predlog, naj se naredi adresa na cesarja, v kateri se bi prosilo za razpuščenje deželnega zbora. — Narodni poslanec Monti pak je vlado interpeliral vlado o rabi (ali menda nerabi) slovanskega jezika v srednjih šolah in javnih uradih. — Tudi šolsko izvršilna postava je bila sprejeta. ViianJi* driuve. Volitve za srhsko narodno skupščino bodo 5. novembra, odpretje pak 20. novembra v Belgradu. Vapeš je Mac-Machona pisal baje prav prijazno pismo, v katerem je rekel, da v poŠte v jemlje razmere, ki Francoski ne dopuščajo bolj zanj na noge stopiti temuč se udajati. — Francoska vlada je namreč v lini naznanila, da mora vojno ladijo „Ore-noque", ki je v luki Civitavechia stala papeža na razpolaganje — proč vzeti, da se Nemčija in Italija, ki je bila na neko odvis-lost od Francoske opomenjavana s to ladijo ne bi izpodtikali. Papež je pomorščake imenovane ladije blagoslovil. It ali jfinski uradni list v Rimu proglaša kraljevsk dekret, s katerim se parlament razpušča in nove volitve na 8. in 15 novembra razpisujejo. Parlament se sklicuje zopet na 23. novembra. — Thiers potuje po Italiji in je povsod lepo sprejeman, kar kaže, da je na Italijanskem še vendar mnogo simpatij za Francosko. \ftii i ki zvezni svet (bundesrat) je dobil od Hismarka predloženo postavo o črni vojski (landsturm) na posvetovanje. Iz Pernambuke v severni lit'*? z iti j * se brzojavlja, da je v konfederativni državi Unenos-Avres vzdignil se upor. Flota je iz rekla se za uponrke. velik krik na slovenske okoličanske poslance ki so možato branili pravice svojega naroda pravice. Še prinaša ta ali oni laški časnik kak strupen članek, ki se huduje, da Slovenci ne vlečemo z lahoni, da nečemo z njimi vred sami sebi groba kopati. „Gazzeta di Trieste" organ Hermetov odkar je pokojni „Progresso" za sušico poginil, (kar bo tudi „Gazzetto" kmalu doletelo) prinesla je tak uvodni članek z napisom: „meščani in okoličani" (cittidini e teriterioli") v katerem ves svoj laški srd na vrlega slovenskega poslanca Nabergoja in tudi na Nad-liška izlije, ju samniči vsakovrstnega „izdaj stva" tržažke komune, ter nam vsem očita, da ne držimo zveze z meščani, da bi se v v edinosti z meščani lahko proti vladi postavili in marsikatero važno reč „priborili". Da, priborili, a le za Italijane, kajti lahoni in zagrizeni naši nasprotniki le sebe vedno poznajo. Nadalje se huduje italijanska „G." nad Nabergojem, da vedno črez mejo tržaško gleda in se drži le Ljubljane, od koder povelja dobiva. Tudi brblja ta Članek, da se ima Nabcrgoj le vnanjemu uplivu zahvaliti, da je voljen v državni zbor, sumniči ga da hoče panslavistična načela tudi v mestnem zboru razširjati in enake bedastoče. Ubogi lahon'! kako jih je uže strah. „Gazzetja" ve dalje praviti laškim babam, da je Naber- goj za to v okolici za branitelja Slovencev IijHtu i n "je »daj ~po" vseh "no vinih "brati 7~Ko postavljen, da bi kostanj za S 1 o v a u e (kako [«„ bili po smrti Klavnega p. Tlieinerja nje- Osem enoletnih prostovolcev se je izkuSnje udeležilo; mej temi so bili trijo Slovenci, 6 Nemcev. Slovenci, ki so vsi trije stud. philosophiae, so napravili vsi dobro izkušnjo in sicer so: Jakob Sket, Ignac Kaš in lllaž Matek ; <>d Nemcev pa jc samo eden t. j. iz mej pet samo eden. — (Stritarjeve nekatore slov. pesni) v nemški prestavi, dasi ne vseskozi dovršeni, prfobcujt ljubljanskega „Tagblatta" listek od g, J, Sonvan. — (V Hkcdnji pri Trstu) bode v nedeljo 1 1. okt. <>b 8. -/.večer beseda v Jenkov spomin. — (Iz Goč na Vipavskem) se nam piše: Včeraj se jc tu v svo/ej kleti zadušil nek kmet. Sel jc namreč grozdje mastit. A ubogi! bodi si da se je nekoliko opil, ali ker je bil užo suni »a Kcbi slaboten. 7gnidil se je v badnji, in ker n\j bilo blizu pomoči, izel je v mestu, svojem največjem upanji, žalosten k« n c. Gotovo ga je pa zadušila prcobiia oglenocva kislina, ki se pri vrenji mošta pri tleli nabira. Tembolj, ker imajo naši kmetje baš 0 takoj priložnosti navado kleti zaprte imeti. I "m no kletarstvo kje si? Letošnja letiua jc sreduja, a kapljica ognjena. Kazne vesti. (Iz Rima) He piše nekemu nrmškemu Dopisi. Iz TrHttt 1. okt. [Izv. dop.J Ho nij potihnil v tržaškem italijanskem časopisji neumno) iz ognja pobiral. Tolaži pak se ta li^t, z nasvetom okoličauskim poslancem, da naj bi vendar popustili svoj „poguhen" pot, (da za laške izdajalco „poguhen"), da naj bi združeni z Italijani (t. j. hlapci Italijan* m) za tržaško komuno delali. „Gaz." upa od okoiičanov, da se ne bodo dali več voditi krivim prerokom itd. Tukaj se vidi značaj laškega liberalizma. Krivih prerokov okoličani ne poslušajo, ker jih dobro poznajo, da imajo spredaj sladke besede in italijanski bič za hrbtom v roki. Naši poslanci, katere smo si mi okoličani izbrali, so popolnem našega zaupanja možje in jih le še bolj v obrambo jemljemo, ker se na stališči zdrave opozicije za naš naroden obstanek bojujejo, nasproti pa vse grdenje po laških časnikih kateri le za to izhajajo, da blato mečejo po, poštenih okoličanskih poslancih in po nas Slovencih sploh — zaničujemo. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) bode imel v torek zjutraj sejo, v kateri bode kot komite pretresaval načrt občinske postave in občinskega volilnega reda, katere je predlo žil deželni odbor. — V zadnji seji je zbor slovenskemu dramatičnemu društvu dovolil iz gledališkega fonda 2400 gld. podpore, kljubu nepotrebnemu ugovarjanju g. Schrey-a, ki si je dober kup hotel „ ostroge" zaslužiti in je premleval uže pet let za vrstjo boljše pove dane reči. — (Dr. Andrej Les jak), naroden Slo venec, dozdaj c. kr. vojaški asistentični zdrav nik na Dunaj! je pri deželnem odboru kranj skeni imenovan za sekundarija deželne bolnice v Ljubljani. — (Imenovanje.) Na ljubljanski žen ski vadnici ste za učiteljici imenovani gdč. Suklje in Klemen818. — (V L j ubij a ni) je bila 28., 29., 30 sept. in 1. okt. izknšnja za reservne-častnike po smrti Klavnega p. Tlieinerja njegovi« stanovanje zapečatili, ho mej raznimi spisi našli tudi njegov kontrakt SG zagrebško narodno delniško tiskarnico, da bi tiskala Tbeinerjeva „Acta Tridentina. Nekateri časopisi pa trde, da se je v tej knjigi imela t skati zgodovina vatikanskega koncila 1. 1870. Prvi zvezek (91 pol in quarto) je baje uže dovrSen, đrngl hode do konca oktobra natisnen. Uže prej je hotel p. Theiner to knjigo v svojoj t skaruici, katero je imel v Vatikan«, tiskati s posebnim privoljenjem pape Pija IX. Zalibog no jezuitje izvedeli ta namen in so papeža toliko časa šuntali, dokler nij Tlieinerja, ki je imel uže 10 pol na-tisnenih, daljnega tiska prepovedal." Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Rrtsciere dn Barry 2S let uže jo nij bolezni, ki hi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraicenib i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v Želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlezo i naduho, holećinc. v ledvicah, j etiko, kašelj, nopre-bavljenje, zaprtje, prchlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diahet, trganje, shujSanje, bledičico in pro-hlajenjc; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničiiio mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja l>r. VVurzerja, g. V. V. Ueiieka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelstcina, Dr. Shorelanda, Dr. Canipbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de 1'ivhan a mnogo družili imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtovanje zastonj. Kratki i/.kuz i/ 80.000 spričevalov. BprICevalo zdravilnega svetnika Dr, Wurzerja, Bonn, L0. jul, 1862. Kevaloscičrc l>u llarrv v mnogih slučajih nagradi VSa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kumuju, pri prifladrjtvem a bolehnem draženji v Bcalnl cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obutih hi mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. U'urzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih drnžtev. \V inclicHter. Angleško. .1. deccnihra 1842. Vaša Izvrstna Revalesclere ie ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprla. bolne čiitniec in vodenico. Prepričal sem ^e sani glede vašega zdra vila. tor vas toplo vsakemu priporočani. James ShOreland, ranocelnik, 96.polka. Izkušnja tajnega sauitrtncga svetovalca gosp. l)r. Augelsteina. 1'. e r o I i n, 6. maja 1 K">t;. Ponavljaje izrekam glede IJevalescičre tlu llariv x sestranako, najbolje spričevalo. Dr. A n s ■ • I s t e i n, tajni sunit* evetovalee« Spričevalo št. 76.921. <»It .• rg i m p i r n, (HauVnskoi, 22. aprila 1872. MoJ pacient, Id Je ole bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnettč jeter, ter ničesar pouilti nij mogel, je valed rabe Vaše Kevalesclere dn Barrjrpo-i o • l ii.-iinu zdrav. Viljem B ur kar t, ranoeelnik. M n n ton a, Istra. Učinki Revalesclere du l»arry so izvrstni. Fcrd. Clansberger. e> kr. okr. zdravnik. Št. 80.416. Ooip. I'. \'. Ileiieke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru ^Nemčija), piše v „15 e r 1 i n e r K I i ■ i ■ e li e W 00 li e n s c h r i it" od 8. aprila 1H72 to le: „Nikdar ne zaliiin, da je ozdravila enega niojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara- biea" (Revalesciere)• Doto jc v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno l>ljti\alo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti j toda lfe\ulcscičre gaje ozdravila popolnoma v H tednih. št. i)4.2h>. Mar ki to do Brehan, bolehale sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšunji in hipohoiidriji. Št. 79.810. dospo vdovo Klemmovo, IKisseldorf, na dolgoletnem holelianji glavo in davljenji. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in holelianji ■hišnika, omotici i tišcanji v prtih, Št. 75.970. Gospoda (ialniela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznailejiii prsni liolcčini iu pretresu eutnic. st. 65.715. Gospodtenl de Montlouis na nepre- bavljenji, nespanji iu hujšanji. št. 75.998. Barona Slgmo 10letne hramote na rokah in nogah i t. d. Revalcscieie je -1 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50krat več na ceni, glede hrane. V plehHHtih pufticah po pol funta 1 gold. 50 kr., t luni 2 gold. BO kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun • . 10 gold., M funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold. liovalcHcier-i-Biiimiten v pufticah A 2 gold. 50 kr .0 4 gold. 50 kr. — UevHle3ciero-Choooliiteo v prahe n v ploščicah ?,a 12 tan 1 gold. .c>0 krM 24 tas 2 gold ■':■> kr., 48 UM 1 gold. r>0 kr., v prahn za 120 ta 10 gold., za 288 ta« 20 gulcL, — M 576 tas 36 gold. - Prodaje: Burry d u ]jarry t C o in p. na I>u-suftjli V^MllflHchKMHne št. 8, v IJablJMOi Ed Uolir, v 4Jr»«lcl britju Oboraniiaey r, v lun bz-tiku Diuchtl 4 Frank, v Celuvci P. Birn-bacher, v Luu«l Lud vi g MUller, v Mariboru F. Koletnik v M. Morić, v .Ucr».ui J. B Stookhani o ti, kakor v vseh mestih pri dobrih lu nitrjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja duiaj-ikR hi*» '*i>. wr-. po poštnih unkazTiioiti *li rtovzHtiih 'JTliJel. 3. oktobra: Kvropa: Smokvina, Žvanut. Kravt iž Trsta. — Ros iz Kranja. Pri Slonu: Dor8ich, Coniis iz Reke. — Redi iz Konjic. — Muacurino iz Zad:a. — Zupane, Kane iz Trsta. — Kieill iz Maiiheiina. — Prosenak iz Maribora. Pri IHftllci : Kralovski, Meglic iiz Dunaja. — Jekel iz Trata. Pri Zamorci i Dornik Klein iz Gradca. — Madrid iz Dunaja. _ fomlMIRO. Dne 30. sept. št. 222. „Slov. Naroda" so jo neki človek prudrznil v mojem imenu g. Ig. Erženu c. kr. davkarskenui uradniku v Kadoljici očitati, da bi bil on moje golobe streljal. Temu nasproti sem jaz primoran resnično in vestno odgovarjati, da jc to grda laž, ker jaz nijsem ni mestjan ni posestnik tudi nemam golobov ampak moje posestvo obstoji samo v revnem A. B. C. (283) Jtiktth Zupan. Dunajaka borza 5. oktobra. (Izvirno telegraticno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 55 Enotni dri. dolg v srebru . . 74 „ 45 1860 drž. posojilo.....108 , HI Akcije narodne banko . . 900 „ — Kreditne akcije .... 247 „ 75 London........109 . 45 Napol.......... 8 „ 78 Srfthn. ... ... 103 . 60 kr„ Prememlia stanovanja. Primarij dr. Pestotnik stanuje zdaj v kolodvorskih ulicah. nasproti K I e i u m a v r j e v i tiskarni in ordinira od 2—3 popolndne. (284—l) MuGiteljsta služba na dvorazredni slovensko - nemški šoli na llizcljftltcm (Wisell) z letno plačo 110 gold., 50 gold. remuneracije od Šolske občine in profetim stanovanjem je do •». okt. za namestiti. — Ako se za definitivno podelitev te službe ni lulo ne oglasi, se bo pa začasno podelila z letno r< numeracijo 330 gold. iz okrajne Kolske blagajnice, 100 gold. iz deželne blagajnice in 40 gold. od občine s prostim stanovanjem. Okrajni šolski svet v Brežicah, dne 20. Bept. 1874. (279—2) Mej mnogimi naznanili, posebno za ure, merno marsikateri na to, pokrajinske prebivalce preslepariti. Naj se vsak varuje z lastnega dobička takšne um. kupiti, za katere firma prodajalca ne da dovoljne garancijo; Pri meni kupljene ure se vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzomejo, doku »o* j -*trogej*c HolidiiOMtl ! Neverjetno, ja resnično! rw ' I rt * . IO |r.l prava angleška, srebrna cilindrasta ura, s -ž" '** mj%) s'« Čisto verižico, medaljonom, etuijem, ključem in 51etnim garantilnim listom, in z reservnim urnim steklom vred. Taisto krono-Časomerao ure, najfinejše v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr. -| K J-* *>tl o*l veU^ praktična, dobra in čista remontoirna ura, W fC" tako zvana cesarska ura, ki je najboljše delo, kar so more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. se te ure ne morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti no sme. |c ' |w (y| se dobijo moderne vojaške ure, lehke, lične, MJXk it* III msj o1* poleg tega jako elegantne In okusne, in kar je glavna reč, zelo natančno gredo in bo po čudno niski ceni; k takej uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in 51etnim garantilnim listom. ^tmiirs Sili 2*1 tri Prava angloSka srebrna sidom a ura, sa- m.kj ttll o1* voneto z dvojnim pokrovom, najfinejša gravirana, s verižico in garantilnim listom vred. Anilin 1 ^\ 0*| prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kro-O nometer-ura z verižico, medaljonom iz talmi-zlata, usnjatim etuijem in garantilnim listom. ^Jlllin lil flll tf\ Prava angloška Prince of Wales-remon- loctllltf J.v «11 11 o** toarna ura, najmočnejšega obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistem talmi-zlatu; te ure imajo celo pred d m zimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talin i -/.lat o verižico z medaljonom in garantilnim listom vrod zastonj. Smuki ali IT t**I ce,° maJnna ura za S°8P°» iz pravega ►J5«iiihj m-~m: ru m ■ srebra in prav pozlačena, s verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. S*lllin 0*| P'ava angleška najfinejša v ognji pozlačena sre- K3WIIHJ urna kronometerna ura I dvojnim pokrovom, naj- finejše emailirana, s fino verižico medaljonom in garantilnim listom vred. Samo 18 ali 20 in 25 gl. SSA^^ffi.'1; verižico, medaljonom, usnjatim etuijem in garantilnim listom vred. S'litin *^(\ iti 0*1 srebrna remontoarna ura, se brez ključa ttlllLP i^>\J III ^>%9 O navija, z verižico in medaljonom vred. SaillO 50 ill 60 gl. zlata llra za gospo l diamanti. Samo 30, 35 in 40 gl. JSS^gj^ 8rebrui z vonžico. toarna ura z dvojnim pokrovom, garantovana in jiatentovana. S'inu i Q*\ t^6* iti 5?T o*l zlata ,ua za gU8P° 1 y^i\%\\\s f^tWy t^k9 111 & fl 0l. medaljonom in garantilnim listom vred. S.,nin *ir. 'I \ iti \i I l prava angleška zlata siderna ura ^amO €K>, 111 DU gl. J kristalnim steklom. Vl'tnm 61t\ T'"^ in IIWt 4i*l tina zlata remontoarna ura s belino l)U, 4tj) 111 1UU gl. kriatalmm reklom, 105 in 115 gld. z dvojnim meklom. V« ni ^ i O (J \i\_ *4410 pravi angleški kronometer, z reuion- ^ailll) ^UU-dUU gl. {oaroa, dvojnim pokrovom in kri- stalnim steklom. Basen tega vae kje drugod ali od kogar druzega razglasonc uro ceneje. Delavnica za poprave ur. tStare ure, večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo. Cena poprav b 51etno garancijo gl. 1'/», gl. 'U0. Pismena naročila so na imisIimi povzetje ali i>o>il jitit-i menita v • urttk izvrše. Na posebno zahtovauje so pošiljajo tudi ure iu verižico na povzetje na izbirko in sc za neobdržano denar nazaj pošlje. Moje cene so vedno nižjo kakor najnižje povsod in jaz stojim s svojimi terjatvami na visočini časa. V(*i, ki si novo uro in zlatnine naročiti želč, Vsi, ki stare ure ali staro zlatnino za novo zamenjati hočejo, so prošeni, so na mojo firmo obrniti. Uh.ren- und Goldwaaren-Fabrikant, Rothentiiurmstrasse i), nasproti AVollzeile, (188—11) laslov Utaj mc dobro Zlti»oiilIll. lzdattij uj za urtdntStvo odgovoren: Maks Arniić. i.AHiuma in usk „Narodne tiukarneu.