SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA	
>#4	
	
aß,j
b
t do45305
Pravila
v Ljubljani.
§ i-
Ime in namen.
Vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 17. novembra 1908 ustanavlja „Mestna hranilnica ljubljanska“ v Ljubljani kreditno društvo, ki je osnovano na podlagi vzajemnosti svojih članov in se . imenuje:
„Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske“.
Društvu nameri je, neposredno podpirati z denarnimi sredstvi „Mestne hranilnice ljubljanske“ osebe, ki se pečajo s trgovino in obrtom v avstrijskih planinskih deželah, osobito pa v Ljubljani in na Kranjskem.
§ 2.
Sredstvo za dosego tega namena.
V to svrho da „Mestna hranilnica“ kreditnemu društvu sčasoma na razpolaganje svoto do K 500.000. Ta svota pa se more praviloma po sklepu upravnega odbora „Mestne hranilnice“, čim so izkušnje pokazale potrebo, zvišati do 15% vložnega imetja, ki ga upravlja „Mestna hranilnica“. Občinski svet stolnega mesta Ljubljane pa si pri tem pridržuje pravico, vsakoletno zalogo določiti na gotov najvišji znesek.
Občinski svet si tudi pridržuje potrjevanje vsakoletnih računskih zaključkov in bilanc kreditnega društva.
§ 3.
Sestava društva.
Kreditno društvo se sestavi, ko upravni odbor „Mestne hranilnice ljubljanske“ vsprejme prvih 20 članov in ko so izpolnjene statutarne obveznosti.
§ 4-
Člani kreditnega društva dobe s svojim vstopom in po izpolnitvi statutarnih pogojev pravico, da smejo izkoriščati kredit do onega najvišjega zneska, ki ga jim dovoljuje društvo po določilih § 8. teh pravil.
§ 5.
Opravljanje poslov pod jamstvom kreditnega društva.
Posli, koje so deležniki kredita upravičeni sklepati z zavodom pod jamstvom kreditnega društva, so ti-le:
Društvu namen je, neposredno podpirati z denarnimi sredstvi „Mestne hranilnice ljubljanske“ izključno osebe, ki so društveni udje in se pečajo s .trgovino in obrtom v avstrijskih planinskih deželah, osobito pa v Ljubljani in na Kranjskem.
Deležniki kredita morajo takoj pri vsprejemu v Kreditno društvo izročiti temu pravno-obvezno listino, s katero prevzemajo navedeno jamstvo.
Dokler ni ta listina podpisana in niso izpolnjene statutarne obveznosti, prosilca ni smatrati za člana.
Obrestni dohodki od vlog članov Kreditnega društva za varnostni zaklad, če se niso po § 16. popolnoma ali deloma prisodili članom.
Po pravilih sklicani občni zbor je sklepčen, če je navzočih vsaj 20 članov. Če se pa to število ne doseže, se uro pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom vrši nov občni zbor, ki lahko sklepa ne oziraje se na število došlih članov.

a)	Eskomptovanje menic, ki se glase na zakonito deželno veljavo, ki so plačljive v kakem kraju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru avstrijskem, ki ne dospejo kasneje kot v šestih mesecih od dne vložitve, in ki imajo poleg gira deležnika kredita vsaj še podpis jedne osebe ali firme, koje plačilna zmožnost se sploh priznava.
b)	Eskom'ptovanje akceptov onih deležnikov kredita, ki dajejo popolno varnost.
c)	Vnovčevanje rimes deležnikov kredita.
Č) Posli v tekočem računu z uporabo čekovnega zistema ali pa brez tega, kolikor so ti posli v zvezi s posli, navedenimi pod a—c.
§ 6.
Svota kredita.
Najnižji kredit sploh, ki se sme dovoliti jednemu deležniku, določa se na K 200-—, najvišji pa ne presegaj praviloma svote K 60.000' —. Le v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in ako ni nikakega dvoma za varnost, je dovoljena izjema.
§ 7.
Kdo more biti deležnik kreditnega društva.
Deležniki kreditnega društva morejo biti vse one osebe ali firme, ki opravljajo svoje posle v Ljubljani ali v avstrijskih planinskih deželah samostojno in ki se jih spozna zaradi njih poštenega značaja ter njih pri-
l*
dobitne in plačilne zmožnosti za sposobne za vsprejem v kreditno društvo.
Člani kreditnega društva in njegovi upravitelji ne morejo biti člani hranilničnega upravnega odbora.
§ 8.
Vsprejem v kreditno društvo.
Vsprejema se v kreditno društvo na podlagi pismene, na odbor kreditnega društva naslovljene prošnje, v koji mora prosilec navesti znesek zahtevanega kredita.
To odločuje odbor kreditnega društva sporazumno s hranilnico ali z organom, ki ga v to hranilnica upraviči. Jednako je ravnati pri prošnjah za zvišanje kredita. Če se prošnja odkloni, ni treba navesti razlogov.
§ 9.
Kdor je že član kakega kreditnega društva, se vkljub temu lahko vsprejme, ako to ustreza zahtevam po § 7. Mora pa v svoji prošnji navesti, pri katerem kreditnem društvu da je že udeležen in s kako svoto kredita.
§ 10.
Vsak deležnik se zaveže, prispevati 10% dovoljenega mu kredita v varnostni zaklad imetnikov kredita in % % za rezervni zaklad v teku jednega meseca potem, ko je bil obveščen o vsprejemu v kreditno društvo, drugače vsprejem ne velja več.
§ H-
Jamstvo deležnikov kredita.
Vsak deležnik jamči od dne, ko pristopi, v razmerju in do visokosti prisojenega mu kredita (to je onega zneska, po kojem se je odmeril njegov prispevek za varnostni in rezervni zaklad) ne oziraje se na to, ali je ta kredit izkoristil popolnoma, deloma, ali pa prav nič, — za vse obveznosti vseh ostalih deležnikov, koje nastanejo vsled članstva pri kreditnem društvu.
Deležniki kredita morajo, predno začno izrabljati dovoljeni jim kredit, izročiti kreditnemu društvu pravno-obvezno listino, s kojo prevzemajo navedeno jamstvo.
§ 12.
Jamstvo vsakega na novo pristopajočega člana se razteza na vse še tekoče posle vseh poprej pristo-pivših deležnikov, izvzemši one hranilnične terjatve, ki so bile dne 1. januvarja tistega leta, v kojem je pristopil novi deležnik, že zapadle in ki si je hranilnica zanje že pred tem dnevom (1. januvarjem onega leta, v kojem je pristopil novi deležnik,) pridobila pravico, da si jih poplača iz rezervnega zaklada kreditnih deležnikov (§24) ali pa iz varnostnega zaklada (§ 14).
§ 13.
Vsak deležnik kredita se zaveže, da nemudoma reši društvu od njega izročene akcepte takih oseb, ki kasneje postanejo notorično insolventne, ali ki niso iz-
polnile svojih obveznosti napram društvu, a zato se mu povrnejo obresti, ki odpadejo na še odprti tekoči rok.
Ako deležnik kredita iz kakega drugega razloga reši vloženo menico, se obresti ne povrnejo.
§ H.
Varnostni zaklad.
Vloge deležnikov kredita, predpisane v § 10. tvorijo društveni varnostni zaklad. Ta zaklad jamči v svoji celoti za obveznosti vseh deležnikov kredita napram „Mestni hranilnici ljubljanski“.
§ 15.
Varnostni zaklad ostane toliko časa nedotaknen, dokler zadostuje rezervni zaklad (§ 24), da se pokrijejo obveznosti, ki jih kak deležnik kredita morebiti ne izpolni.
Drugače pa se sme za taka povračila potrebna svota začasno vzeti iz varnostnega zaklada, kolikor zadošča; toda deležniki kredita morajo svote, iz tega zaklada vzete, in če bi varnostni zaklad ne zadoščal za povračila, svote, ki so za ta povračila ter za obnovljenje celega varnostnega zaklada do statutarne višine potrebne, plačati kreditnemu društvu potom porazdelbe v razmerju dovoljenih jim kreditov (§ 11), in sicer po načinu, času in visokosti, kakor to določi hranilnica (§ 25).
Če je rezervni zaklad dosegel 25 % varnostnega zaklada, se ti doplačilni zneski vrnejo članom, ki v
tem času kreditnemu društvu še pripadajo, iz v rezervni zaklad stekajočih se 50%mh deležev na prebitkih (§ 23) tistega upravnega leta, v kojem se pripeti ta slučaj, to pa le po sklepu odbora kreditnega društva in v izmeri, ki jo on določi.
§ 16.
V varnostni zaklad vloženi zneski se uporabljajo za statutarne posle in odbor kreditnega društva sme, kadar dosega rezervni zaklad vsaj že 25 % varnostnega zaklada, deležnikom kredita prisoditi povračilo obresti, kojega percentuvalna izmera se določa od slučaja do slučaja.
Za doplačila pa (§ 15), koja so deležniki dali, se obresti ne povračajo.
§ 17.
V slučaju, da je moralo kreditno društvo zdražiti nepremičnino, je denar za kupnino in za začasno upravo nepremičnine, če rezervni zaklad ne zadostuje, vzeti iz varnostnega zaklada, ki se mu v dobro vknjiži kupljeno posestvo z vrednostjo, kojo določi „Mestna hranilnica“ z ozirom na razmere ob času zdražitve.
Ako se pri poznejšnji prodaji, ki naj se kakor hitro je mogoče izvrši, doseže kak čisti dobiček, naj se pripiše rezervnemu zakladu, kjer se tudi odpiše slučajna izguba.
Varnostnemu zakladu pa se mora na vsak način povrniti vknjiženi znesek.
§ 18.
Razveza kreditnega razmerja.
a)	Po izobčenju.
Deležniku kredita lahko brez naznanila razlogov odbor kreditnega društva ali hranilnica, zaslišavši imenovani odbor, zniža svoto kredita ali pa popolnoma odreče pravico udeležbe pri kreditnem društvu.
§ 19.
b)	Po odpovedi.
Vsak deležnik kredita ima pravico, da svojo udeležbo pri kreditu opusti popolnoma ali deloma.
Ta pravica se more uveljaviti le s pismeno, na odbor kreditnega društva naslovljeno odpovedjo.
§ 20.
c)	Po prestanku kredita.
Dovoljeni kredit prestane:
1.	ako deležnik umrje,
2.	ako preloži svoj obrat v kraje izven avstrijskih planinskih dežela,
3.	ako postane insolventen ali če pride v konkurz,
4.	ako nastane kaka prememba deležnikov firme, ki uživa kredit,
5.	ako deležnik ne plača poviška vloge za varnostni zaklad tekom jednega meseca, ko se mu je dostavil pismeni opomin kreditnega društva, ali ako
istotako tekom jednega meseca po pismenem opominu ne izpolni drugih statutarnih dolžnosti.
§ 21.
Pravne posledice razvezanega kreditnega razmerja.
Vsak deležnik, ki iz kakršnegakoli razloga (§ 18, 19, 20) izstopi iz kreditnega društva, izgubi, seveda z dnem izobčenja (§ 18), odpovedi (§ 19) ali prestanka kredita (§ 20), vsako pravico, še nadalje uživati kredit, m njegov v varnostni zaklad vplačani znesek jamči v Prvi vrsti kot kavcija za lastne, od njega še ne poravnane obveze v polnem obsegu.
Izstopajoči jamči kot deležnik kredita za vse statutarne obveze do prihodnjega bilančnega zaključka, ki se izvrši v šestih mesecih od dneva razveze kreditnega razmerja. Ko občni zbor bilančni zaključek odobri, se z izstopivšim deležnikom obračuna na Podlagi tega zaključka.
Pri tem obračunu se vse zapadle, a nepoplačane hranilnične terjatve proti kakemu deležniku kredita, kakor tudi vse še ne zapadle menice, kojih obvezanci so se spoznali za insolventne, kolikor niso z rezervnim zakladom pokrite, odštejejo kot izguba od njegovega deleža pri varnostnem zakladu razmerno s kreditom, ki se je bil deležniku prisodil (§ 11). Ako ta obračun pokaže pasiven saldo za izstopivšega deležnika, je le-ta obvezan, saldo plačati v 14 dneh po pismenem opominu kreditnemu društvu, in jamči za to do zastaranja po zakonu.
Sicer pa nima izstopivši član nikakih pravic do kakega deleža na premoženju rezervnega zaklada in tudi ne more zahtevati povračila eventuvalno pridržane kavcije ali drugih doplačil.
§ 22.
Računski zaključek in določitev čistega dobička.
Poslovno leto se začenja z dnem 1. januvarja in se konča z dnem 31. decembra vsakega leta; tega dne se napravi bilanca.
V bilanci se zapišejo v portfelju ležeče menice, ki, zapacjle, niso bile plačane, kakor tudi še ne zapadle menice, kojih obvezanci so se spoznali za insolventne, na konto sospeso in se zaračunavajo do končne uredbe med aktivi. Nastala izguba gre na račun rezervnega zaklada (§ 39, št. 3).
Od kosmatih prejemkov se odbijejo te-le postavke :
1.	Naslednjemu letu pripadajoče obresti onih menic, kojih plačilni rok sega čez 31. december;
2.	obresti za ona denarna sredstva, koja je dala „Mestna hranilnica“ na razpolaganje kreditnemu društvu;
3.	obresti od varnostnega in rezervnega zaklada;
4.	vsi izdatki za poslovanje, to so poštnine, in-serati, tiskovine, knjige itd.;
5.	vse iz poslovanja kreditnega društva nastale pristojbine, davki in doklade.
Zamudne obresti, plačane tekom leta, se končno pri štejejo.
Ostali znesek je obrestni prebitek (čisti dohodek), ki se razdeli po zmislu § 23.
Računski zaključek in bilanco je potem, še predno se oddasta v tisk, predložiti „Mestni hranilnici“ v pregled. Ako ta v 14. dneh ne graja bilance, jo je smatrati za odobreno.
§ 23.
Razdelitev obrestnega prebitka (čistega dohodka).
Od čistega dobička, ki ga donaša poslovanje kreditnega društva (§ 22), prejema „Mestna hranilnica“ toliko časa, dokler se po § 24, točka 2, prispeva 50 % čistega dobička rezervnemu zakladu, 40%, sicer pa 50% kot povračilo za stroške, ki so nastali vsled upravljanja poslov kreditnega društva.
Nadaljnih 10% je nagrada odbornikom kreditnega društva in odposlancem „Mestne hranilnice“ za njihov trud. Ostanek se steka v rezervni zaklad.
§ 24.
Rezervni zaklad in prispevki zanj.
V rezervni zaklad kreditnega društva se stekajo:
1.	v § 10. določeni prispevki, to je 7ju/o dovoljenih kreditov;
2.	40 0/0 vsakoletnega čistega dobička. Ta prispevek se mora zvišati na 50 % čistega dobička, dokler kredit-saldo rezervnega zaklada še ni dosegal vsaj višine varnostnega zaklada, ali pa kadarkoli se zniža Pod to višino.
3.	Obrestni dohodki od vlog članov kreditnega društva za varnostni zaklad, če se niso po § 15. popolnoma ali deloma prisodili članom.
4.	Obrestni dohodki lastne glavnice.
Namen rezervnemu zakladu je:
1.	pokrivati zaostanke na plačilih in izgube, ki nastanejo vsled tega, ker deležniki kredita niso izpolnili svojih obvez, in
2.	poravnati pri izterjavi zaostankov nastale stroške, za koje jamčijo deležniki kredita.
Rezervni zaklad se porablja za statutarne posle in njegova imovina se obrestuje na način in v visokosti, kakor to vsakokrat določi odbor kreditnega društva.
§ 25.
Pravice „Mestne hranilnice ljubljanske“ glede na kreditno društvo.
Hranilnica izvršuje svoje pravice napram kreditnemu društvu deloma po svojem upravnem odboru, deloma po svojem ravnateljstvu in predsedniku, deloma pa po posebnem v ta namen izvoljenem odseku (odposlancih).
a)	Delokrog hranilničnega upravnega odbora.
V delokrog upravnega odbora spada osobito:
1.	določati visokost zaloge in obrestne mere;
2.	na predlog odbora kreditnega društva določati način, čas in visokost doplačil, ki jih znabiti morajo v varnostni zaklad plačati deležniki kredita (§ 15);
3.	pregledovati letne računske zaključke in bilance, še predno se dajo tiskat, oziroma se predlože občinskemu svetu radi odobrenja;
4.	voliti pet odposlancev in zanje določiti poslovnik;
5.	predlagati razpust kreditnega društva občinskemu svetu in sodelovati pri likvidaciji.
Upravnemu odboru pa je na prosto voljo dano, pravice odposlancev uveljavljati po ravnateljstvu „Mestne hranilnice ljubljanske“ in istotako za posamezne posle ustanavljati posebne odseke.
b)	Delokrog ravnateljstva in hranilničnega predsednika.
Udeležbo pri sodnih dražbah zemljišč določa ravnateljstvo.
Predsednik ima vsak čas pravico vpogledovati vse knjige in registre kreditnega društva. Na njegovo zahtevo se mu morajo dati vsa pojasnila, kojih želi, zlasti o pravnih korakih, ki jih je vršilo kreditno društvo proti posameznim deležnikom, o stanju od kreditnega društva vpeljanih pravd ali izvršil in varnostnih korakov, kakor tudi o stanju morebitnih kon-kurznih mas.
Zlasti se mora takoj kratkim potom in potem pismeno obvestiti o tem, če je kdo postal insolventen ali če je oslabela kaka menica.
Predsednik ima pravico prisostvovati vsaki od-borovi seji kreditnega društva. On ali pa od njega
določen odposlanec mora tudi pri vsaki seji cenzurnega kolegija in odposlancev predsedovati in sploh varovati hranilnične statutarne pravice nasproti „Kred. društvu“.
Predsednik cenzurnega kolegija ima pravico, ko je naznanil vzroke, odklanjati eskomptovanje menic, akopram se je večina cenzorjev izrekla za njih sprejem.
Če je predsednik „Mestne hranilnice ljubljanske“ zadržan, nadomestuje ga namestnik, ki ga je predsednik izbral izmed odposlancev hranilničnega upravnega odbora.
c)	Delokro g odposlancev upravnega odbora „Mestne hranilnice ljubljanske“. Hranilnični upravni odbor voli iz svoje srede za dobo jednega leta pet odposlancev.
V delokrog odposlancev spada osobito:
d)	da pretresajo prošnje za vsprejem članov v kreditno društvo ali za zvišanje kredita že sprejetim članom, da z ozirom na vspeh tega pre-tresovanja in po zaslišanju odbora kreditnega društva eventuvalno znižajo svoto kredita, ki jo je le-ta pripoznal za dopustno, da zahtevajo boljšo varnost ali da popolnoma odklonijo prošnjo, ne da bi bili primorani navesti razloge. Ravno tako morejo po zaslišanju odbora kreditnega društva odposlanci že dovoljene kredite posameznih delež nikov kredita znižati na manjšo svoto ali pa tudi deležnikom kredita odreči pravico udeležbe pri kreditnemu društvu (§ 18 a);
b)	da se posvetujejo o predlogih glede kreditnega društva, ki so jih stavili predsednik ali odbor kreditnega društva in da v tem oziru stavijo svoj predlog upravnemu odboru „Mestne hranilnice“;
c)	da nadomestujejo hranilničnega predsednika, če jih pozove;
č) da imajo pravico občasno skupno z odborom kreditnega društva pregledovati dovoljene kredite in tem povodom, če treba, zahtevati večjo varnost ali večja odplačila;
d)	da vpogledujejo vse sejne zapisnike odbora kreditnega društva in da imajo pravico od vodje „Kreditnega društva“ zahtevati pojasnil o sklepih in drugih dogodkih.
Posvetovanje odposlancev, se vrši pod predsedstvom predsednika „Mestne hranilnice ljubljanske“ ali njegovega namestnika.
Skupščina odposlancev je sklepčna, če so poleg predsednika navzoči vsaj še trije odposlanci.
§ 26.
Poslovodstvo kreditnega društva.
Tekoče posle kreditnega društva oskrbujejo uradniki in sluge „Mestne hranilnice ljubljanske“.
Zastopa in upravlja društvo:
1.	občni zbor deležnikov kredita in
2.	od njega izvoljeni odbor kreditnega društva.
§ 27.
Občni zbor.
Občni zbor skliče praviloma vsako leto jedenkrat po sklepu odbora kreditnega društva njega predsednik s tem, da ga objavi po uradnem listu in po slovenskih, v Ljubljani izhajajočih dnevnikih, navedši predmete, ki pridejo na razpravo.
Hranilnica je upravičena odpošiljati pooblaščenca, da prisostvuje občnemu zboru.
§ 28.
Pri občnem zboru imajo pravico glasovanja le tisti v Ljubljani stanujoči imetniki kredita, ki so osebno navzoči, zunanji člani pa izvršujejo pravico glasovanja lahko tudi po za to pooblaščenih deležnikih kredita. Trgovske družbe lahko zastopa jeden, ki ima pravico podpisovati njih firmo, ženske osebe pa kak pooblaščen deležnik kredita; vendar pa se ne smejo z nadome-stovanjem nikoli več, kakor trije glasovi prenesti na jednega člana.
Po pravilih sklicani občni zbor je sklepčen, če je navzočih vsaj 20 deležnikov kredita. Če se to število ne doseže, je sklicati nov občni zbor, ki lahko sklepa ne oziraje se na število došlih članov.
§ 29.
Občnemu zboru predseduje načelnik odbora kreditnega društva ali pa njegov namestnik; če sta oba zadržana, pa od odbora za to določeni član.
Predsednik daje v povabilu naznanjene predmete na razpravo in odreja glasovanje.
Sklepa se z absolutno večino glasov, če je jednoliko glasov, odloča predsednik.
Po pravilih storjeni sklepi so obvezni za vse
člane.
§ 30.
Sleherni deležnik kredita sme pri občnem zboru staviti predloge. O njih se takoj obravnava le tedaj, če za to glasujeta dve tretjini navzočih članov; drugače se povodom tega predloga, če ga podpira jedna tretjina članov, odloči, ah se naj o tem predmetu obravnava na izrednem občnem zboru in kdaj naj se ta skliče, ah pa da se odloži obravnavanje do prihodnjega rednega občnega zbora.
§ 31. '
Delokrog občnega zbora.
Občni zbor jemlje na znanje odborovo poročilo kreditnega društva o zadevah tega društva, potem letni zaključek kreditnega društva o stanju varnostnega zaklada (§ 14) in rezervnega zaklada (§ 24) koncem zadnjega leta.
Občni zbor določa kreditnemu društvu število odbornikov in njih namestnikov ter voh te upravne organe, kakor tudi člane za računsko-pregledovalno komisijo in njih namestnika.
Računska pregledovalna komisija šteje tri deležnike kredita, ki niso odborniki kreditnega društva, in
2
mora letni zaključek kreditnega društva samega, kakor tudi letni zaključek rezervnega zaklada deležnikov kredita pregledati in o tem poročati na prihodnjem občnem zboru.
Voli se vedno z glasovnicami in pri tem odločuje absolutna večina glasov. Kadar bi se ne dosegla absolutna večina, pridejo deležniki kredita, ki so dobili največ glasov, v podvojenem številu onih članov, ki jih je še voliti, v ožjo volitev; če je jednoliko glasov, odločuje žreb.
Občni zbor odločuje sploh v vseh zadevah, ki se tičejo kreditnega društva in ki niso izrecno odka-zane odboru kreditnega društva.
§ 32.
Zapisnik.
O razpravah občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik in jeden odbornik kreditnega društva.
§ 33.
Odbor kreditnega društva.
Odbor kreditnega društva zastopa kreditno društvo toliko, kolikor ni omejen po pravicah občnega zbora deležnikov kredita.
§ 34.
Število odbornikov se ravna po obsegu poslov, ne sme pa manjše biti nego dvanajst.
§ 35.
Odborniki se volijo za dobo dveh let. Vsako leto jih odstopi polovica, ki se popolni z novoizvoljenimi. Izstopivši se smejo zopet voliti. Član, ki pride v odbor po nadomestni volitvi, stopi glede svoje opravilne dobe na mesto tistega, kogar naj nadomešča.
Ako tekom leta odpade več nego jedna tretjina vseh odbornikov, tedaj se mora vršiti nadomestna volitev še pred vsakoletnimi novimi volitvami na posebnem občnem zboru. Po preteku prvega leta odloči žreb, kateri člani da izstopijo iz odbora.
§ 36.
Odbor voli iz svoje srede predsednika in njegovega namestnika, oba za dobo jednega leta, vendar pa se sme vsak po preteku leta zopet voliti.
§ 37.
Odbor se shaja vsaj po jedenkrat na mesec in sklepa z absolutno večino glasov. Pri jednolikem številu glasov odločuje predsednik. V zadevah, navedenih v § 39, odst. 1, so pa dovolilni sklepi samo takrat veljavni, kadar se izrečeta zanje vsaj dve tretjini navzočih odbornikov.
§ 38.
Odbor je sklepčen, če je navzoča vsaj polovica njegovih članov. O njegovih razpravah se vodijo zapisniki, ki jih podpisujeta predsednik in jeden odbornik.
Hranilnica ima pravico k odborovim sejam odpošiljati pooblaščenca (§ 37), katerega je o vsaki seji pravočasno obvestiti.
§ 39.
Delokrog odbora kreditnega društva.
Odbor kreditnega društva je sklepajoč organ tega društva toliko, kolikor s svojimi sklepi ne odločuje občinski svet, hranilnica ali občni zbor. Njegovi po pravilih storjeni sklepi so obvezni za vse člane kreditnega društva.
V njegov delokrog spada osobito:
1.	sprejemanje članov (deležnikov kredita) in določanje visokosti kredita, ki ga je dovoliti;
2.	razpisavanje doplačila, katero hranilnica zahteva za popolnitev varnostnega zaklada (§ 15) in določanje, kako je doplačilo izvršiti;
3.	odločanje pri sklepanju poravnav glede zaostalih terjatev in njih odpisa;
4.	eventuvalno izobčevanje članov kreditnega društva, in znižavanje dovoljenih kreditov (§ 18);
5.	volitev pravnega konzulenta kreditnega društva;
6.	odločba o načinu porazdelbe odboru kreditnega društva pripadajočega 10"/„nega deleža na obrestnem prebitku (§ 23);
7.	določanje obrestne mere za vse posle kreditnega društva napram deležnikom kredita in istotako določanje drugih plačil, provizij itd. za oskrbovanje poslov;
8.	sklepanje o eventuvalnem izplačanju obresti od kavcij;
9.	pri izstopajočih članih v slučaju izgub določba o povrnitvi ali o popolnem ali delnem zapadu kavcije, eventuvalno o nadaljnem doplačevanju;
10.	sklicevanje izrednih občnih zborov, kadar potreba nanese.
§ 40.
Odbornik ne sme glasovati, niti pri posvetovanju navzoč biti v svojih ali pa v zadevah, ki jih zastopa kot oblastnik ali pooblaščenec, ali pri katerih je sicer prizadet.
§ 41.
Pravne listine za kreditno društvo podpisujeta predsednik ali njegov namestnik in jeden odbornik kreditnega društva, vse druge spise o manj važnih zadevah pa predsednik ali podpredsednik in pa vodja urada.
§ 42.
Kolegij cenzorjev.
Odbor kreditnega društva sestavlja v svrho ocenjevanja vloženih menic kolegije cenzorjev in določa vrsto, po koji se udeležujejo odborniki posvetovanj.
Kolegij cenzorjev šteje štiri odbornike kreditnega društva in dva odposlanca „Mestne hranilnice“; jeden teh odposlancev predseduje. Da sklepi obveljajo, morajo biti navzoči najmanj trije odborniki kreditnega društva in vsaj jeden hranilnični odposlanec.
§ 43.
Da se menica sprejme, treba pritrdila večine navzočih cenzorjev. Če je jednoliko glasov, odločuje predsednik. Odklonjena menica se v jednaki obliki ne sme nič več predložiti v cenzuro.
§ 44.
Član kolegija ne sme niti glasovati o svoji menici ali o menici svoje hiše, niti ne sme navzoč biti, kadar se presojajo menice, ki jih on vloži.
§ 45.
Kolegij cenzorjev ni glede svojih odločb nikomur odgovoren.
§ 46.
Razsodišče.
Če pri tolmačenju teh pravil ali pravic in obvez, v teh pravilih utemeljenih, nastanejo spori med „Mestno hranilnico“ in kreditnim društvom, naj jih odloči razsodišče. Le-to naj se sestavi iz dveh od „Mestne hranilnice“ izmed njenih upravnih organov voljenih članov in iz dveh od odbora kreditnega društva voljenih deležnikov kredita ter iz načelnika, ki ga določijo ti štirje člani; če treba, naj izmed predlagancev določi žreb.
§ 47.
Če se ne imenujeta razsodnika v osmih dneh potem, ko je bila dotična sporna stranka na to po-
zvana, ima druga sporna stranka pravico, voliti razsodnike, ki še manjkajo.
Za tak slučaj se določa, da imenuje občni zbor deležnikov izmed članov hranilnične uprave primanjkujoče razsodnike, če jih hranilnica ni volila, — nasprotno pa, če primanjkujočih razsodnikov ni volil odbor kreditnega društva, da jih imenuje hranilnica izmed deležnikov kredita.
§ 48.
V nobenem tu navedenem slučaju ni razsodišče vezano na določeno pravdno postopanje. Sporni stranki se morata njegovi razsodbi podvreči in vsaki nadaljni pritožbi na redna sodišča odreči.
§ 49.
Sprememba pravil.
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane ima s pridržkom odobrenja državne oblasti pravico odločevati o spremembah pravil, ki jih je sklenil občni zbor deležnikov kredita in potrdila „Mestna hranilnica ljubljanska“.
§ 50.
Razpust kreditnega društva.
O razpustitvi kreditnega društva sklepa po nasvetu hranilničnega upravnega odbora občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane; ta objednem določi likvidacijskemu odseku čas, v kojem se mora izvršiti likvidacija.
Odsek se sestavi iz treh članov, ki jih vbit hranilnica in iz drugih treh članov, ki jih voli občni zbor deležnikov kredita.
§ 51.
Zneski, ki so jih v varnostni zaklad plačali deležniki kredita, se le-tem vrnejo, v kolikor niso obremenjeni.
Rezervni zaklad se najprvo porabi za povračilo eventuvalnih doplačil, danih kreditnemu društvu od članov, ki mu ob razpustu še pripadajo, ostanek pa dobi „Mestna hranilnica ljubljanska“.
Št. 7600.
Predstojeća pravila se na podlagi pooblastila c. kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 21. februvarja 1909, štev. 2616, odobrujejo.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.

V Ljubljani, dne 4. aprila 1909.
C. kr. deželni predsednik:
Schwarz m. p.
tno knjižnica Ljubljen.»
0
uo
</)
o
o
1909.	3
Založila „Mestna hranilnica ljubljans cz
cz
«13
I
g
tJZ>
z:
f..O
i'—
cr>
co
ca
ir)
<3
O)
in
<3
O)
<3
<3
(O
(O
Natisnila „Narodna tiskarna“ v Ljub