Vsi na krov! iii. rWas heisst politische Bildung eines Volkes? Dass der gemeine Mann Kannegiessern kann? Dass Schuster, Schneider und Handschuhmacher dem gewiegten Staatsmann das Exercitium corrigieren ? In meinen Augen heisst politische Bildung nichts anders als das richtige Verstandnis dereigenenInteressen. R. v. Ihering : Zweck im Recht, Band I. Ni ga skoraj več stanu v naši širni Avstriji, ki bi se bil za časa obstanka ustave tako malo posluževal ustavnih pravic kakor učiteljski stan. Temu sicer nismo krivi toliko učitelji sami, ampak bolj tista gospodujoča stranka, kateri srao. tlačanili učitelji na milost in nerailost skoraj do današnjih dni. Klerikalna stranka je imela do novega državnega šolskega zakona vso raoc in ves vpliv nad učiteljstvom in šolo. Ta moč in ta vpliv sta se pa vsled sihiega pritiska na naš stan in na posameznike našega stanu tako zajedla in zaživela v nas, da nam še danes tičita v našo največjo nesrečo v mozgu in kosteh. Res je sicer, da je večina učiteljstva se že otresla tega klerikalnega vpliva, a vendar jih je še ranogo raed narai, ki so še vedno mnenja, da učitelj ne sme biti enakopraven z drugimi stanovi. Priraanjkuje nam torej še zelo stanovske samozavesti in prav to poraanjkanje stanovske saraozavesti daje klerikalcem pogum, da skušajo nezavedno učiteljstvo z ustavnovljanjem raznih ,,Slomškovih zvez" in »Slovenskih učiteljev" potisniti zopet nazaj v tisto mežnarsko dobo, ko sta šola in učitelj slepo stregla klerikalnira sebičnim namenom. Bog ne daj, da bi ljudski učitelj za časa klerikalnega gospodstva nad šolo in učiteljstvom drugače mislil, delal in volil, kakor so želeli naši gospodujoči trinogi. Kar je mislil in želel v tisti nesrečni dobi znani Zavašnik, tako je moral misliti in delati tudi Ijudski učitelj. Tako, kakor Zavašnik, dela dandanes učitelježerc Lueger z dunajskim učiteljstvom in tako bi delali tudi naši klerikalci z narai, če bi dobili raoč in vpliv nad učiteljstvom v roke. In gorje mu je bilo v konkordadskih časih, kdor je irael lastne misli. Ta učiteljska sužnost je kriva največ, da se učitelji še dandanes le preradi ogibljemo delovanja v prid našerau stanu in v prid narn samim. Tisti zastareli predsodki, ki so torej največ krivi, da še marsikdo dandanes misli, da bo zanj in naš stan najbolje, če se za časa volitev ogibljemo volilnega gibanja in zdržimo tudi volitev samih. Sebični nameni, katere imajo mednarodni klerikalci, so odprli dandanes oči že skoraj vsem stanovorn. Zalostno bi bilo, če bi naš stan ostal med zadnjimi, ki bi ne izprevidel še za časa, kam vodijo klerikalne težnje. Dolgo časa smo tlačanili kakor črna živina, a poleg ogroranega dela smo pa stradali rni in naše družine, gospodujoči klerikalci so se pa v svoji nedelavnosti redili in polnili žepe. Vsled politiške nezrelosti našega stanu se dozadnjega časa nismo pravnič brigalizalastne i n t e r e s e. Terau raora biti konec, zakaj lakote, revšcine in suženjstva srao siti do grla. Zadnji čas je, da se na vsej črti otresemo klerikalne pesti, ki nas davi in tišči za tilnik. Kako naj pa storirao to, bo vprašal marsikdo. Učitelji res do zadnjega časa nisrao razuraeli, po kateri poti bi se najprej okoristili ia prišli do svojih pravic. Poleg vestnega izpolnjevanja svojih dolžnosti so edina pot zatovolitve v deželni in državni zbor. Zato kličemo zopet: Le vsi na krov za časa državnozborskih volitev i n zastavimo vse svoje s i 1 e za napredne može, od katerih smo prepričani, da bodo zastopali naše interese in interese novešole. Kdorbi držal za časa volilnega gibanja in volitev samih križem roke, je grobokop lastnega stanu, samega sebe in svoje stradajoče družine! Da se učiteljstvo sme brez strahu posluževati svojih državljanskih pravic, smo dokazali v zadnji in predzadnji številki in če hočerao priti kedaj do svojih pravic, se moramo potezati zanje. Od izida volitev je odvisna vsa naša in našega stanu bodočnost. Pa tudi visoki vladi je ležeče na tera, da se uoiteljstvo poslužuje svoje volilne pravice. To nam dokazuje ukaz, ki je izšel za časa zadnjih državnozborskih volitev 1. 1897. Ta ministrski ukaz, kojega so potom deželnih, oziroraa okrajnih (raestnih) šolskih svetov, dobila v roke vsa šolska vodstva, se glasi: »Infolge des seitens Seiner Excellenz des Herrn Ministerprdsidenten Seiner Excelenz dem Herrn Minister fur Cultus und Unterricht eroffneten Wunsches wird der k. k. Bezirksschulrath (Stadtschulrath) angewiesen, sofort die entsprechende Veranlassung zu treffen, dass den Lehrern der offentlichen Volksschulen mit thunlicher Vermeidung der Beeintrdchtigung des Unterrichtes Gelegenheit zur Ausiibung des Wahlrechtes bei den bevorstehenden Beichsrathsioahlen gegeben werde." V dan volitev sraemo imeti torej prosto. V drugem delu pa govori ta odredba o tem, kar smo že povdarjali v zadnji in predzadnji številki, namreč, da se za časa volitev vsakdo vede tako, da ne izpodkoplje ugleda našega stanu. Torej, le brez skrbi vsinakrov, nikdo pa ne sme biti provzročitelj osebnih žaljenj in izgredov.