Razne novice. Godovl prifioilnjega tedna. 8. Nedelja. 2. postna. Janez od Boga. Nedeljski eTangelij: Jezus se na gori izpremeai. Mat. 17, 1-9 9. Pondeljek. Frančiška Rim. 10. Torek. 40 mučencev. » 11. Sreda. Heraklij, m. 12. Četrtek. Gregor I. 13. Petek. Rozin«, vd. 14. Sobota. Matilda, k. * Cenjenlm naroCiiikom wSlov. Gospodarja"! V tiskarni se je z delom zopet zafielo. Od zdaj zanaprej bo naš list zopet redno prihajal v navadnem obsegu. Svojim cenj. nard8nikom se zahvaljujemo, da so :xneli za časa stavke v tiskarni z nami potrpljenje. Mnogi naroCniki š.e za 1, 1913 niso poravnali naročnine. Te prosimo, da nam naročnino pošl]ejo najpozneje do 15. marca t. 1. Kdor do tega časa ne bo plačal llsta, se mu bo list takoj ustavll. Stroški za list s<? ogromni, zato pa lista tudi ne raoremo pošiljati zastonj. Sicer pa je Hst tudi silno poceni. Ni ga kmalu lista, ki bi stal 4 K na leto in bi obsegal 12 strani! Kdor sl Jist na novo narofil In ne pošlje obenem naročnine, dobi na ogled samo 2 številki. Potem se list ne pošlje več. Svoje prijatelje proslmo, da zrtaj začnejo pridno agitirati za »Sloveiiskega Gospodarja", da naš list pride v vsako slovensko kmečko hišo! Upravnistvo. * f Kardlnal dr. Kačtaler. V noči od petka na soboto ob 11» uri je v, Solnogradu mirno v Gospodu zaspal kardinal rimsko-katoliške cerkve, knezonadškof solnograški, dr. Kačtater, v visoki starosti 82 let. Rojen je bil leta 1832 v Hippachu pri Briksenu na Tirolskent kot sin ljudskošolskega ugitelja. V Solnogradu je dovršil gimnazijo z odliko, nakar je stopil v bogoslovje, ikatero je istotako dovrgil z naf' boljšim vspehom ter bil leta 1856 posvečen'za magnika. Kot kaplan je pastiroval le kratko Sasa na deželi. Imenovan je bil kmalu za podravnatelja solnograške bogoslovnice, leta 1862 je postal doktor bogoslovja in je bil imenovan za profesorja na inomoškem vseučilišču. Sest let pozneje, leta ^1880, je bil poklican v stolni Kapitel, bil dve leti' pozneje imenovan za ravnatelja bogoslovnice, leta 1891 za pomožnega Škofa, leto pozneje za stolnega prošta)' in dne 10. maja 1900 za knezonadškofa solnograSkega. Tri leta pozneje je postal kardinal rimsko-katoliške cerldve in se je kot tak udeležil izvolitve sedanjega papeža Pi^ ja X. Rajni kardinal je bil dobrega in plemenitega srca. L.ubeznjivo in ljudomilo se je vedel napram vsakomur in nobenega ni odpustil, ne da bi mu dal na pot tolažilno in prijazno besedo. Njegovi duhovniki «o ga ljubili kot svo^ega očeta. V torek predpoldne je bil pokopan cerk\ieni dostojai'nst;venik, cegar življenje je bila nepretrgana nit skrbi zal dobrobit cerkve in ljudstva, Za njim žaluje obširna solnograška nadškoJija, b kateri ^pripaida tudi nasa la,vantinska vladikovina. Učeni, pobožni in požrtvovalni sin in knez katoliške cerkve naj počiva, v miru! * Preizvišeui knezoškof dr. Miiiael Mapotaik se je udeležU pogreba kardinala Kačtalerja v ouii^- * Iz šole. Na dekliški štirirazredni ljudski šoli v Slov. Bistrici je razpisano mesto deiinitilvne (stalne) uciteljice. Prošnje do 15, marca. Razpisano je tudi mes'o nadučitelja na slovenski 'okobški žob v Ptuju. Prosnje do 12. marca. Obe šoli ste v II. plačilnem razredu. * Osebna vest. Sv. Marjeta pri Ripskib Toplicali. vOletihco svoje starosti je obliajal ob vel.ki slovesuosti v krogu sosednib gg. duhovnikov v ponedeljek, 'diie 16. lebruarja, tukajšnji upokojeni župnik, velezaslužni g. Bdvard Janžek, iše na mnoga leta! * Veličastna zmaga. Naši pristaši so v mariborski okolici priborili naši stranki zopet lepo zmago. Pri občinskih volitvah v Pivoli pri Hočab so zmagali našinci po hudem boju v vseb treh razredih, kljub temu, da so mariborski in okoliškk nemškutarji napeli vse sile, tla bi spravili svoje V odbor. V naših vrstah vlada živahno delovanje, mi zmagujemo! Slava zajvednim; možem ob pobočju našega, Po- lioriii! * Wastlan radl tatvine. 'Zadnji petek je Izročil deželni zbor ' maribbrskega,' nemškega poslaaica Wastia-na okrajnemu sodišču v Gradcu, ki ga zasleduje zaradi tatvine po § 460. * Deželni zbor štajerskl. KoaČno poročilo o zasedanju deželnega zbora se n'ahaja na zadnji strani, * Osebno-dohodninski davek. Daues smo zafčeli prinašati ,,Navodilo glede osebno-dohodniuskega davka" izpod peresa poslanca Pišeka. Opozarjamo one, ki so prizadete glefde tega davka, da si številke, v katerili bo ta spis, sliranijo. * Brezobrestna posojlla. Posl.Terglav je posredoval radi brezobnestnib posojil vlnogradnikom, ki se bodo dala prošnjiktom, koji so vložili prošnje na visoko namestnijo v zadnjih letih. Na prošnje, ki so se vložile 1. 1913, se bo oziralo v pribodnje. Uraestno pa je,iste ponoviti.. — Brezobrestna posojila so se letos zopet po večletncm odmoru nakazala vinograd.nikom.V poštev je prišlo 185i posestnildov, ki so v;ložili svoje prošnje že leta 1910. 'Ti dobijo sedaj posojila v znesku 69.400 K in sicer jili dobi v posameznih okra*iib: Brežice 9 posestnikov, Kozje 11, Sevnica 11, Smarje 8, Konjice 8, Maribor 14, Slovi. Bistrica 4, Ptuj 23, Rogatec 14, Ormož 33, Ljutomer 11, Gornja Ragona 24, <Lipmca 12, Arnož 2, Hadgona 1, - Poslanci S. K. Z. so zopet intervenirali pri grofu Claryju, c. kr. namestniku, m grofu Attemsu, deželnemu odborndkju, da se hitro izplača cela svota 200.000 K za leto 1914, katera je bila obljubljena pri pogajanjih v predjesenskem 'zaseda- * ldUeraOjia vsJJilvost. Iz Ptuja se nam piŠe: Veliko iztisov ,,Nar6(lneg'a Lista" so poslali v ptujski okraj. Dobili so ga tudi naši pristaši. Svetujemo, da ga vsl vrnejo. Pri vseh ob&inskib volitvab, ki so se vršile zadnji eas v ptujskeni okraju, so Štajerfcijanci in naprednjaki, oziroma slogaši, složno delali zoper nas. Ker so ti ljudje povsocl zoper nas, zato proft z njihovim listom! Ptujskim liberalnim advokatom pa povemo, da nam je znan slogaš, ki je štajerčiiancu nasvetoval nemškega advokafi. Tako se ravnajo ti narodnjaki po geslu: Svojd k svojim! * Baharlia. ,,Štajerc" se v zadnji številki bije ob svojo denarnico, ceš: ,,Mi smo mi, vsi listi pa, ki so bili proti nam ustanovljeni, so ali že v krtovi deželi ali pa na poti v njo, Uboga, napibujoča se žaba. pazi, da ne boš poCila! Potcm bi se še-le pokazalo, kako je s tvojimi notranjirai predali, v katerih je v resnici velika praznota in ostuden smrad. Vkljub svojim slavnim „15.000" bi bil že davno poginil v ptujski mlakuži, ker vsi tvoji častitljivi petnvtjsttisočeri ,,nat si" te ne bi rao^li ,.potisniti" na vrb, če ne b: venomer ,,pot:skala" Slidmarka z velikimi mesečnimi prispevki, ki ti jili ,,stiska" v roke. Judežev denar, namenjen za prodajo slovenskiega naroda! V rešnici ,,giiina krota"! * Korajža llberalcev ali pred Neraci in nemškutarji so skrijejo liberalni ,,narodnjaki" za peč, pač pa z volilno gorjačo nad ,,k.lerikalne" Slovence. Iz Soštanja se nam poroča: Med ^lavne stelire liberal.ne stranke na Stajerskem se prišteva s ponosom Šoštanj z okolico. Ta steber sc ,je pa zaduji cas za6el nekaj krhatJ. Pred nedavnim ftasom se je posro«ilo pristaftem S. K.. Z., izviti iz rok liberalcem obCino Topolšico, dasiravi:o so r.apeli liberalci vse silc, da bi rešili prvi razred. Poslali so učitelja Koropca iz Soštanja volit za slavnozna.no Soštanjsko posojilnico in alarmilali dr. Vrecka iz Celja, da je prišel osebno gasit, ho6em reči volit, a zam;v:\. Upravifteno smo upali, da bodo tudi v Soštanju samem nastopall pri občinskih volMvaJi z isto gore5nostjo proti nemšlnitarjem kakor v okolici proti slovenskim bratom. Pa glej, kaj se je zgodilo? Prepustili so našim narodnim nasprotnikom vse 3 razrede brez vsakega boja; niso se brigali za imenik, in tudi volitev se niso udeleži- li, Iii kdo je sedaj kriv, da iiuajo občino zopet iSemoir ,,blovenSivi i\ai'OU." p.ravi^ da auliovsoiau ni porabila ,,svOjega upiiva". Ali se uuuo kDO/sia^ijca.ui huiul suiejali, ko uoao to urali! boštanj, pa uuiiOviJiSKi upliv! c>aj voaaar boštaiijčaui iasu ,,Kiei'iK:alci", aoupak oulocui piiataši iNarou.iio-MaprtiU.iJt) stru-uLo, ivi ue ^utreuUjtjU vuustva aunovniKOv. ue ui se uoteii ooštaujoaiii poorigiiiti za voiitve, bi inoraii že sami začeti, saj ui tudi ne jeiuaii ,,kierikaioev za Ka^iuiuaie, sieuiij.ui 111 pa uuiiovščiiii, kolikor voli v iiiestu, Ui ostulo isunio šti to aelOj da volijo napretl.ne kajiUiuute, —Tolito za sedaj v pouk in odgovor, felednjic v.aiu pa-jjriporoeamo," kadar uodo kake volitve v okoLci, kapltuiirajte tse takrat, kakor ste kapituLrali v boštanju, " ouuietiuca sluvensJali vo]vod. Dne 18. t. m. bo uiinulo uuu let, oukar & bd iiausuurš.a \luuar brue«l z,eiezui na uosposvetSKem prestulu slovesno ustuLcen zu sloveuskejja vojvodo ivorošKe. UL/redi so vsuKumur znani iz šoiskih Deril. iNiso pu zaaiu p.ravni puiueui teli oureuov za 8iovenoe. lziued vseb avstrijsiiiii, iiajbirž ceio lzmed vseli evropskiii narodov, se eaaii bloveiicl moremo poiiašati, tla so uaši praueuje na ivorošicoiii nastavljali m zaprisegali svoje vlauarje po liaroai^o-kinečkeia običaju ji v našeni sloveiiSKem jezihLU. (Jd ktlaj izvira ta obica^, st veuiio ui tiognaiio. i\ekateri zgodovlaarji ga pi-i|jlbujejo korošK-einu vojvodu Iiigu, ki je kot pokristjauje.ii vladar liotel na ta iiačai oubkovati ¦kmote, ki so m,ed plemiči sprejeli krršoansko vero. Zgodoviiisko dejStvo je, aa so izza najstarejše slovenske prošlosti do 15, stoletja na Kr.nskem gradu in na Gosposvetskem polju naši slovflnski prediiiki ustoličev.ali svoje kneze v. slovensk.ein jeziku. Aio se tudi ne oziramo na pravni pomea oDredov, ki so jih mortla bavarski kaezi uvedli iz samopašaih aameaov, da izkonstijo slov.easke kmete proti puatarskemu plemstvu, zu aas je le važjio, da so se ouredi vršili v slovenskem jeziku, Na ta nacin ustoLče.ai kaez je postal pravi slovenski vladar, ki je uelo pred cesarjem in kraljem govoril v urad.uih stvareii le sloveasko, Zgodoviaur Unirest pišie, da se je to zgodilo /ato, ker je b;la_Korošk,a prava sloveaska dežela, bicer se je tudi p,o vojvodu Eraestu zelezaelnu dolgo časa zdrževai ouičaj, le izvrševul se ai več nataaeuo. Sloveaski koroški staaovi so tudi od ujegovcga nasledaika l^riderika Lli. zaiitevaii, da se podvrže slovesaemu ustoličenju, le aa opetovaae prošdo 1.. 1726 so deželai staaovi truovratao zaiitevaL, da aje so mu prizaaesli, Tudi od aaslednikov Friderika so se lnoraii dati ustolieiti, četudi le aa površai način, ker se niso mogli jiaučiti sloveaskih obredov ia priseg. Deželni staaovi so aaglašali, da bi opustitev cereuioaij ae mogli zagovarjati napram svojim potomcein. Kaj pa daaes nasledaiki tako poaosiUii aiu.uskiii deželaili staaovj* To j-8 koroški deželai odbor. Kaj bi pač ta storilj ako bi oc iioteli objioviti sloveiiski obr.edi aa Gosposvetskein<.1poljii'? iJoaeničeno je torisče aajslavnejše sloveiiske žgodoviae, Kjer so knezi :n vla(Ja;rji slovesno pred tisoči plemstva i.ii kuiotov govorili ia prisegali v slovenskem jeziku, tam uanes ui slišati sioveiiske beseae iz ust doiaa,c;aa. ueželni odbor kot čuvaj starodaviiih sloveuskik pravic jo ogradil kaežji prestol z želozjem, .aad vliodom pa dal aapraviti zasmeiiovalai aemški aapis. * Stoletnica najvecjega snid, Hrvaške ia gotovo tudi najveejega moža nied Jugoslovani, ziiapega celemu svetut Skola Josipa, Jurija btrosamayerja, se bo slavila priaodaje lo:o. b.trossmayer je bil rojen leta 1815 v Osieku. Gotovo bodo Hrvati stoletnico kar najslovesnejše obhajali m se jim bomo tudi Slovenci po svojia sKromaili močeli pndružili. " Zakaj koroškl iilovenci j^ropadajo? Uagira\'iio naše orgaaizacije pridao skruijo, da bi se koroški Siovenei utrdili aa. svoii zemlji m se vrlo deluje aa političnem lzobraževalaem m gospodarskem i)olju, vendar .se opazuje, da sioveaski živelj na Koroš,kem polagoma aazaduje, To je povdarjal v nekein govoru dr. Rožič in je tudi omeajal v'zroke propadanja. Ti vzroki so poučni tudi za nas štajerske b'lovence in menda ne bo škbdovalo, .ajko jili omeaimo. Dr. Rožič pravi: Plemensko, gospodarsko, numerično koroški Slovenci nazadujejo! ,iiazadujejo pa pov- sod tam najbolj, kjer se je ljudstvo udalo a^kobolu. lAlkpbol je [kriv, da je v ljudstvu ' ^premalo odporne siie, premalo narodae zavesti. 'Vzroki nazadovanja koroških Sloveacev so razni: gosj)odarsM, narodni, politični — glavm vzrok je pa gospodarska, politična oreinofi Nemcev in posledica tega;, da se čutijo koroski Slovenci majline, da jim, manjka poguma, odločnosti, narodne odporne sile. Zato je treba zanima-nja^, sočustvovanja, požrtvovalnosti, celokupnega slovenskega naroda. PovdarjaJ je velik pomen volilne geometrije ža Nemce, povdarjal izgubo in krivico, ki se godi Slovencem ])0 tej vtililni geometriji. Nemcem so na razpolago vsa, sredstva; razpolagajo z velikim kapitalom, pomafea jim vlada, državne in deželne oblasti. Slovencem pa dela ravno vlada največje krivice. Še je 6as, da se reš.i koroške Slovence, treba je, v prvl' vrsti, da prldejo zlast! ojii do spoznanja in preprifianja, Ąi so v ta namen izvoljeni, da se mora boriti za narodne pravice. Sredstev, da se reši to vprašanje — ,,korošfco vprašanje" — je mnogo, a prvo in neobhodno potrebno je, da nastopi z vso resnobo in raogoCnostjo — slovenska delegacija (drž. poslanci). S. L. S. se pridno zavzema za Korošce. * Dežela, kjer žganja ne marajo. Ta Cudna dežela je Norveška. Od leta 1894 imajo tajn vlržavno postavo,: k'i daje občinam pravico, odlo«Mti, ali se naj v občini kuha in toči žganje ali \ie. Vsaka; oseba moškega aLi žienskega spola, ki je stara 25 let, ima pravico glasovati. Odiočitev velja za pet let. Pred kraikim se |je zopet vršilo lia Norveškem tako glaeovaiije. Vspeli je ta: 1. Na uežeii ai niti eae občine, kjer bi se smelo idelati in točiti žganje. 2. V 23 niestih se je šio za to, da se. točciije žganja prcx>o\e, poprej je biio naiureč tiovoijeno; v 15 mestili je zdaj šnops propadel, v 8 so še zmagali prijait<elji šaopsa. 3» V treh mestib fee je šlo za to, da se šaops dovoli, kjer prej ni bil dovoljen. A pametiu Norvežani so odločib: ne! Tam so že zdavaa spozna.li tega sovražnika Ijudske sreee in zdravjaj. Ž,gaaja<rske kotle so Norvežani že prej sajni odpravili. 'Kje smo še pa mi! Naši občinski odbori, naj si bodo katerekoli .'stranke, nimajo korajže, da bi se uprli proti novim šaopsarnam in gostiljnam. Qe glavarstvo vpraša občino za ninenje, občiaski očetje .navadno slepo prikimajo. Iu naši domači kotli! Vse povsod vidlmo na deželi napise aa liišah: N. N., lastnik kotlaj. Zganjars,ki kotli in šnopsarne so znamenja naše globoke teme in zaostalosti. Dokler bo šnops v, deželi, je za^tonj vse delo in upanje, da se zboljšajo naše razmere. Vsako šnopsu vdano ljudstvojje surovo, zabito, zapravljivo, si koplje samo svoj grob. — Sveta vojska. * Spanskl kralj za kmetljstvo. Listi poročajo, da je španski kralj dal natisaiti za 25.000 frankov malih knjižic, ki govorijo o gospodarstvu, in te knjižice potem ukazal razdeliti med ljudstvo. * Dvoletna vojaška služba. Z ozirom/ na prihodnje nabore bodi • omenjeno, da se mora vsakdo, ki hoče biti deležen ie dvoletne voja&ke službe, za 'to olajšavo pravoča<sno zglasiti, najka^neje pa pri na boru. Kdor to zglasitev opusti, ta izgubi tudi pravi co do dvoletne službe in mora služiti tri leta. — Kedaj se bodo pri nas vršili nabori, še ni • natančno določeno. * Orožne vaje — tudi po zimi, Ker je »Rusija zvišala Število svojega vojašfv,a, bodo Nemci rezerviste tudi po zimi klicali k vajam, da tako pomnože svoje mirovno stanje. Enako nameravajo orožne vaje po zimi vpelja,ti tudi pri nas, morda že letos. * Nikar v Ameriko! Kakor je razvidno iz raznih amerikatnskih časopisov, je tam štrajk in brezdelje na dnevnem redu, Vsled tega je nastala* splošna draginja v Združenih držav!ah;i in ne samo po mestih, tudi po deželi. Pa /tudi ni upakija, da bi se položaj kaj kmalu 'izboljšal. Komisija na* Ellis-Islandu brez vsakega razloga izseljence zavrae'a, 6eŠ, da je Amerika že prenapolnjena z ljudmi ter se boje, da še domačiinom kmalu ne bo dosti kruha. Zato kličemo: Nikar v Ameriko! Kdor pa nikakor ne more ostati na, rodni grudi, bodisi vsled slabe, nerodovitne zemlje, ali iz 'drugih upravifienih vzrokov, naj, se raje odloei, da ostane bližje svoje)ga rojstncu.a krtija. Ker je v Bosni mnogo dobre in rodovitne zemlje m nakup zemljišfi mnogo cenejši, kot doma, svetovali bi, da bi se dotičniki, ki jim ni vstra<jati doma,. zavzeli za Bosno. Družba sv. Rafaelaj je v ta namen ¦ že naprosila razne osebe in družbe ¦¦ v Bosni, da nam ti gredo na roko pri nakupu zemljigč. Dobili 'smo tudi povoljen tozadevni odgovor. Kdor se zanima za to, se naj obrne na Ralaelovo družbo v Ljubljani, Dunajska cesta štev.' 29, I. nadstropje. (Glavna rmitnica.) Tu dobi vsa nadaljna pojasnila in posredovanja — brezplačno. * Letošnja ozlmina kaže na sploh jako dobro. Sioer je bila zima do sedaj precej mrzla, a ozimna žita so bila lepo pod snežno t>de;o, ki jih je obvarovala mrzlote. Le redktoma poročajo o fpmrznenju v letošnji zimi. Posebno dobro stoji ozimna pšenica in rž v Severni Ameriki, jako ugodna poročHa prihajajo tudi iz Rusije, enako iz Nemčije in iz Angleškega. Balkan ima letos dobra ozimna žita, kar seveda pride: bolj za ondotne države, kot za sv/etovno trgovino, v rafiun. Pri nas je žitno stanje ' do sedaj ugodno. Par izjem seveda ne prilde v raičun. Kakor do sedaj kaže, lahko računimo iia ugodno prihodnjo žetev, seveda ako ne pridejo vmes kake posebne uime, ki bi setve pokončale. * Cene usnja ~ so padle. 'Usnjarski ,kartel na Dunaju je sklenil znižati cene podplatom precej izdatno. * Zitne. cene zadnjega tedna.. V žadnjevn tednu so cene pšenice deloma poskočile, po rži se manj poprašuje, ker ržena moka nima posebno dosti odjemalcev. ' Cene budimpeštanskega trga so bile slfideče: pšenica K 12.03 do 12.33, rž K 9.14 do 9.41, je6men K 6.75 do 7.25, ov.es K 7.71 do 7.81, koruza K 6.69 do 6.77. Cene so za 50 kg. — Tndi cene na dunajskem trgu so fekoro enake onim vi Bu'dimpeŠti. Drevo izredne debelosti. Ob potii' iz Dola na Straški hrib stoji starodaven kostanj, kateroga deblo obsega 12 metrov in se v njegovi votlini srednjevelik olovek lahko pošte^o vzlek.no, Ako bi rau bila oblika primeraa, bi bilo to orjaško drevo, da ne kmalu takega. * Trl starke zgorele. Mestna ubožnic!\ v mestu Dancig ,je zgorela. Tri uboge starke v starosti 82, f>4 i.n 87 let so zgorele in so >našli po Von^^ftrn vo/,'ivu le1 ožgane kosti. * Dlnamlt ul>il dclavca. Frijntelj nn.m poro^a iz Zagorja ob Savi. V soboto oVrog 10. nrp ^o^oldie se je do^odila v kamnolomu g. Birollfi veiika ^esre<^a, ki je zahtevala 2 floveski žrtvi. Delavoa Glavač Lenart in Rojovec Blaž sta izstreljevala skale z dinamitom, Pri tem pa sta, kakor se sploŠno sodi, pri^la na neko nekaj dni staro duplino. iz katere baje ni bil dina,mit popolnoma izstreljen, ter ondi zopet naprej vrtala. Naenkrat pa se je vžgal dozdevno prej ostali kos dinamita ter obadva delavca vrgel ka- ke 4 metre visoko v zrak. Delavec Glavač, ki zapušča vdovo iii 7 nepreskrbljenih otrok, ]e ostal na Lcu' raesta mrtev in ves razinesarjen. Urugi delavec Sajovec jo s'cer oslal še živ, toda tudi ta je zelo poškodovan; zlomljena mu je eaa roka in poškodovane iraa ocii, da ne bo aikdar vee videl. Vsekakor bi bilo priporoSati pri rabi dinamita malo vec pozoruosti. * Dija.ški kukinji v Mariboru so darovali uaslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: po 5 K: Jurkovič Martin, dekan, Lovrec Andrej, kaplan; 4 K: učite^jiea lvančič Nina; 3 K: kaplan Kos Mihael; po 2 K: tržan Dijak Fric, veleposestnica Marija Postružnik, šolski ravnatelj Robio Janez, učiteljica Boblč Julijana, trgovec Seršen Franc, odvetnik dr. Stajnko, učiteljica Wessner Josipina; po 1 K: podobar in kajimosek Jakob Golobič, učiteljia Herzog Leonida, lončar Kociper M., trg. sotrudnik Gust. Ozmec, čevljar Ozmec Franc, solicitator Fr. Pajnhart, trzan Jakob Eajh, kaplan Rezman A., klobuoarica Ana Robek, uradnik Roman RSck, briveč Veselič Pero, trgovec VrSič Srečko, učitelj Zacherl Fran; 42 v: učitelj Venigerholc Miroslav; 40 v: učit. Mikl Ciril; vsi v Ljutomeru; Zacherl Minka, učitel(ica pri Sv. Križu, 1 K; Rakovec A., gostilnioar na Podgradju, 1 K; nabral na dvojni gostiji Dunaj-Slavič in Slavič-Ivanjšič na Kamenščaku K 10.52; na goštiji Trstenjak-Brunčič na Krapji K 2.50; dr. Medved 20 K; 'gostje na gostiji Lešnik-Horvat 8 K; gostje na gostiji Vinko Lončarič in Jul. Kocjan 15 K; gostje na zlati gostiji Franca in Frančiške Strniša 9 K; "kaplan Trinkaus 5 K; kaplan Franc Spindler 5 K; dr, Ivan Mlakar, stolni dekan, 200 K; kaplan Gorjup Peter 5 K; profesor dr. Leop. Poljanec 5 K. — Vsem doorotnikom in dobrotnicam stotero: Bog plati! * Javna zahvaln. Zavod šolskih sester v Mariboru si šteje v prijetno dolžnost, se tem potom očitno zahvaliti slavnemu mariborskemu prebivalstvu za nepričakovano naklonjenost, s katero je iznenadilo sestre, ki so nedavno prosile miloščine za dobrodelne namene zavoda in šole. Vsak dar, vsako tudi najneznatnejšo žrtev iz prave krščanske ljuoezni naj ljubi Bog blagim darovalcem bogato poplača tu in v večnosti! * Vsakem briveu pošljem zastonj pa nefrankovano — po naročilu tvornice za lysoform, dva ali štiri elegantna, pozlačena desinfekcijska aparata in zraven spadajoče table. Samo poštnino (70 vin.) plača prejemnik. Kemik Hubmann, Dunaj, XX., Petraschgasse 4. * Za spomladne setve in okapavine ' je najboljše gnojilo Tomaževa žlindra, če hočemo doseči obilen sad. Opozarjamo na današnji inserat Tomaževe žlindre. Na delo za »Slov. Stražo!" Š ajerski Stovenci! Razširitno svoje obramhno društvo »Slov. Stražo«! »Straža« je že veliko storila za šta|< r.ske Slovence, osobito v ;adnjem času, pa še ni nnšla ria štajerskem dovolj zanimanja in podpore. Koliko je še krajev v naši deželi, kjer ni nobeoe podružnice »Slov. Straže« pa bi lahko bila in bi tudi morala biti. Štajerski Slovenci, p o^lavimo 5001etaico ustoliče-ja koroških vojvod z ustanovitju nov-h podružnic na^ega obrambnega društva. V proslavo 500letnice najm-tnj 50 novh podružnic! Mariborski okraj. m Maribor. V soboto je v majriborski bolnišnici umrl gostilničar ,,pri grozdu", g. V. Spacek. m Maribor. Naši mestni očetje, ki se posebno odlikuoejo po sovraštvu do Slovencev, ,,,dobro" gospodarijo. Mestni proračun za leto 1914 izkaauje 66.972 K 81 vt primanjkljaja. m Sv. Peter pri Mariboru. (Razne novice.) NaŠ prejšnji kaplan, 8. g. Martiji Tomažič, leži smrtno bolan v radgonski bolnišnici, Preteče.ni teden so ga sprevideli. Gg. kolegom in sobratoni ter vsem znancom se priporoca v molitev. — G. Jožef Lorber, naš priljiibljeni in 'čistani župan, obhaja te dni svoj srebrai jubilej cerkvenega ključarstva, Za 251etnico rau je poslal preč. kn.-šk. urad kaj laskavo in dobroliotno polivalno pismo. Nazuamlo se je to že v cerkvi, a sloves.nost se bo obhajala še-le po Veliki noči. Mož, zvest veri, domovini in cesarju, je vreden, da se ga Sasti. — Na mnoga in sreSna leta! ru Plvola pri Hočah. Naše občinske volitve so se vršile v lepem redu, dasiravno so si nemškutarji toliko prizadevali, razdreti našoslogo, Oskrbnik graščine Ilausampaher se je tudi Vjeliko trudil pri svojih podložnih, da bi volili z nasprotno stranko. Radi borovih vej in strucov se je žal marsikateri dober Slovenec dal zvoditi. Tudi pri neki pobožni vdovi so dobill nasprotniki pooblastilo, ker se je zbala graščinske komande. Tudi učitelj Gatti si je mnogo prizadeval, Čeravno ga naša obcina popolnoma ni6 ne briga. Pri gospej Radanovic" je zbera6il pooblastilo, a kt>r še mož živi, je bilo pooblastilo zavrnjeno. Zelo žalosten pa je bil krfimar Koren, ker ni mo^el dati posilinemcem svoje štimce, Izvoljeni so sledefii možie- za odbornike: Lebe Franc (župan), Trnjak Franc, Recnik Janez, Breznik J., Krebs Jo/ef, Sunko Jurij, Graš č Milia, Peteršič J. in Visočnik Janez. Za namestnike pa: Brafiko Andrej, Predan Fr., Dedinek J., Gorjup J., Fric Janez in Koreti Stefan. Boj se ie vršil skoro ,,na nož". Naši so imeli v III. razredu 24, v II. 10 in v I. 4 glasove. Nasprotniki v III. 17, v II. 9 in v T. 3 glasove. Nemškutarji so se pred voIitvijo veselili zmage, ml se je pa vefeBlimo sedaj in kličemo: Pivola jo bila in bo ostala sloveinska občina, "Ziviio! Phijski okraj. p Sv. Andraž v Slov. gor. 1'redpustna veselica, katero je priredilo Katoliško slovensko izobraževalno društvo, je sijajno uspela. Domafii pevski zbor pod vodstvom gosp. organistaDomajnka, je Sastno rešil svojo nalogo. Prav krepko je udarjal tambu.niški zbor od Sv, Antona. Zraven domačih govornikov je nastopil g. Polanec od Sv, A!ntona. Burka: ,,Dva gluha" se je prav dobro obnesla, KatoliSko slovensko iz- obraževaljio društvo naj iiain še vefikrat priredi tako prijetiio i.n veselo zabavo. p Sv. Andraž v Slov. gor. Tukaj je bilo letoŠnji predpust poročeaih 10 parov, neveste ve5ina iz Marijiiie družbe.. Vsem novoporoČe.nim obilo sreče! p Sv. Urban nad Ptujem. Gospodarsko bralno društvo je imelo dne 22, februarja v gostilni g. Ant. Kleme.ufiiCa predpustno veselico, katera se je prav sijajno obnesla. p Sv. Križ pri Slatini. NaŠe polit:6no društvo je imelo pretečeno nedeljo dne 1. marca pod vodstvora župaaa Roškarja svoj obCai zbor. Kot govornik je nastopil urednik Fr. Žebot iz Maribora. Našim poslancem se ie1 izreklo popolno zaupanje. OgorCenje pa se je izreklo liberalni stranki, ki se je izrazila zoper obrtae olajšave na kmetili. — V nedeljo, dne 1. vm\vca, smo imeli volitev župana. Izvoljen je zopet vrli dosedanji župan g. Sraole. Svetovalci so tudi sami naši.nci, Nek libemlcek, ki pa Še jiiti 24 let niraa, se je trudii, zanosti med naše može razdor, a jo je pojjteno skiuul. Ljufomerski okraj. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. V riedeljo, dne 1. marca, je imelo naše Bralno društvo svoj občni zbor v Soli. Novi odbor je sestavljen tako-le: Predsednik Štu3iec Franc; podi>redseduik Horvat Franc; tajnik Košar Ivan; blagajnik Golnar Ivan; knjižaičar Kocbek Valentin; odbornika Jaušovec Janez i.n Plavec Alojz. Kakor je Iz sedanjega odbora razvidno, bo društvo tudi za naprej hodilo vedno le po začrtani poti, kakor dosedaj. 1 St. Jurlj ob ŠčavnieJ. Urarl je v torek, dne 3. marca zjutraj dr. Ivan Klobasa. N. p. v m.! 1 Kupetinci pri Sv. Jnriiu ob Šča^nici. Tnkaj je dne 29. prosinca umrla 681etna Marljallorvat. Rajna je bila priljubljena d^leč na okoli, Naj v miru pociva! Slovenjgraški okraj. s Razbor pri Slovenjem Gradcu. Dne 1. marca je tu,kajš::je Katoliško izoltraževalno društv.o imelo svoj redni obcni zbor, kateri pa je bil nepričakovano dobro obiskan, Govoril je naš orgaaist Fr, Ceric, Izvoiil se je novi odbor in pristopilo je lepo število novih udov.. Veliko škode je društvo prestalo lansko Ieto; zato pa se je letos še bolj oživelo. s Remšnik. Tukaj se bode obhaijal sv. misijon pod vodstvom čS. gg^. misijonarjev od sv. Jožefa pri Celju od 14.—22. manaa t. 1. s Muta. Veselica se je obnesla na pustno nedeIjo jako lepo. Prostorna gledališka soba je bila polna naših olcoličanov. Tudi TMarenberžani so nas posetili v lepem številu,. Našavrla dekleta so uprizorila: ,,Vestalko" tako dobro, kakor smo od njih že navajem. Igro so povzdignili rimski kostumi, ki iili je drage volje posodilo Dramatieno društvo v Mariboru. Fantje pa so skrbeli za smeb, ker so igrali: ,,Poštno skrivnost". Konjiški okraj. k Zreče. Tiikajšnja podružnica društva Slovenska Straža je '.22. februarja imela ob6ni zbor. Culi smo, da šteje okoli 70 društvenikov. V minulem letu se je nabralo prispevkov okoli 120 K; porocilo omenja pobvalno tudi zbirke pri svatbah. Govornik iz sosedstva obravnaval je vzgojni pomen društva ter nas vzpodbujal k vstrajnosti in požrtvovaltiosti. Pevski zbor spremljal je glasovir. Dekleta so uprizorila šaloigro. \rse se je vršilo polivale vredno. k Bohorina pri Zreffiab. Tu je umrla mladenka Matilda Kovše, članioa Marijine družbe, iz domoljubne liiše. Svetila ji večna lufe! Celjski okraj. c Celie. Z 10. marcom se priSne zopet redna avtoinobilna vožnja med Celjem. in Ljubljano ter obratno, In sicer: 1. fOdhod iz Celja ob 6/4 uri zjutraj, prihod v Ljubljano ob Q'A uri dopoldne; 2, odhod iz Ce/ja ob 254 uri popoldan, prihod v Ljubljano ob 5% uri popoldne ter ravno enaka vožnja iz Ljubljane proti Celju ob istein 6asu, c Savlnjska dolina. D.ne 2. marca je bilo v deželni zbornici dovoljeno posojilo mestu Gradeo—Maribor v znesku 7,000.000 K, za napravo elektrike, katero nanierava po jako nizkih cejiah oddajati tudi obci.nam na Spodnjem Stajerskem, Tovarna se bo že letos pnčela graditi nad Mariborom ob Dravv. Ojioz:irja se županstva na Spodnjem Štajerskem, da ne sklepajo sedaj z zasebnimi podjet.niki nikakšnih pogodb ter naj pocakajo do zgotovljenja omenjene tovarne. o Gomilsko. Pustna veselica, katero je priredilo Bralno društvo dne 22. svefiana, je vkljub slabemu vremenu prav dobro uspela. Prav posebno li\<alo pa izreka Bralno društvo vrlim Braslovčanom, ki so se v ogromnem številu odzvali našemu1 povabilu. c St. Jur ob Taboru. Umrla je dne 26. m. m. po večletnem bolebanju Franfiiška Hanžift v Ojstriski vasi. Žalujočemu moživ, nasemu ugledne-mu somišljeaiku, In njegovi rodbini, v k-atori je tudi rajne sin, ?. g. bogoslovec Ivan HanžiC v Mariboru, naše srftno sožalje! c Rečica ob Savinji. V nedeljo, djie 22. Jebruarja 1914 se je poročil tukajšnji pekovski mojster in irgovec g. Ivan Faganel z Nežiko Plesnikovo iz ugledae, posebno ljubiteljemi aaših gora, ,,turistom", dobro znane vrle hiše v Logarjevi dolini, Bila srečna! Za Slovensko Stražp darovala ssta dva svata znesek 5 K. c Dramlje. Meseca januarja se je potoSil vrli fant (naš pristaš) g. Frajic Kožuli, z gde. Lizo Lamut iz Konjic. Na gostiji se tudi ni zabilo na Slovensko Stražo. Obilo sreee! c Mcstinje. Poročil se ie dne 11. lebruarja vrl niladeiiic Jesenko Rok z gd2. Nežo Selgo iz Zibike. Obilo sreee! c Šmiklavž nad Laškim. Na pustno nedeljo so se vrlo dobro izkazale naše mladenke v ij?ri: ,,LurŠka pastirica". Težavne vloge so rešile na splošno zadovoljnost. Marsikateremu gledalcii' so se poiskrlle v ooeh solze ginjenja. Naj jira bo na tem mestu izrečeiia zahvala za obilen trud! Obisk je bil nepriftakovano Števile.n in zato tudi blagajnik zadovoljen'. Brežiški okraj, b Brežlce. Dne 25. proslnca je naše lzobraževalno društvo priredilo gledališko predstavo: ,,Skriven zaklad" in nato zelo zanimivo predavanje o Balkami s skioptifinimi slikami, MuogoČast. g, dekan je po\edal veliko zaniraivega o zadnji vojski ter o stanju katoličanov na Balkanu, ko smo gledali prekrasne slike, posojene od apostolstva sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. V kratkem u.pamo dobiti tudi slike in govonsika o ,,'Sv. vojski" zoper aikohol. — Kmečki sin Jožef Golič, ki je že od začetka odbornik Izobraževalnega društva, se je poročil z vrlo mladenko Marijo Molan. Bog daj srečo! — Bal:1, omo se hude povodni ob skopnenju letošiijega snega, pa nam je, hvala Bogu, prizanesla. — Kolika dobrota za našo šolsko mladež je bila šolska kuhinja zlasti to zimo, se vidi že iz tega, da je bilo v tem hudem mra,z,u razdeljenih nad 4200 toplih kosilc, Bog povrni vsem dobrotnikom in zlasf1 Še blaglrn gospem in gospodienam, ki so oskrbovale kuhinjo! — Dne 22, lebruarja je tukajšnji odsek ,,Sv, vojske" imel pouGni sbod z govorom in deklamacijo. Priglasllo se je zopet nekaj novih člauov. Le pogumno naprej! b Pišece. Zlato poroko ie obliajal dne 16. februarja t. I, odločen naš piristaš Tji vedni narofinik našega lista, gospodar Anton Kostevc v Podgorju. ZnaČajnemu, delavnerau :n za vse dobro mladeniško navdušenemu možu še želimo ob strani ljubeznjive ženke in v veselje večinoma že preslcrbl]enih otrok, se mnogo srečnili let! Obenem je bila poročena tuvli najmlajša heerka TončVa z vrlim mladenigem TonSekom. iz ugledne "hiše CernelPovo. Hila srefina! b Sv. Peter pod Sv. goranti. 'JStovenski Narod" je prinesel v svoji številki vdne 24. svečana površno poročilo o občinskih >volitvab!' v naši nekdaj prisiljeno ,,jiapredni" občini. Liberalni dopisnik počaščiijo volilne agitatorje Slovenske Kmečke Zveze s priimki in psovkami, da si s 4em olajša rane in bolefiine zavoljo propada Narodne stranke; nas pa • to samo vspodbuja k veselju in novemu življenju. Mi vprašamo dopisnika: Kdo pa je v S\1. Petru slavna in mogofina Narodna stranka? General dr. Kunej, nekdanji rudokop Jože Kralj,) politižnoi kričavi Franc Narat, socijaldemokrat Gubina in pa obče ,^priljubljeni" učitelj Gostinčar. Ta peščica Ijudi hoče sedaj komandirati celo župnijo. ¦ Med temi voditelji so nosile tri šentpeterske dame do dneva volitve svoje glave hudo pokonci, sedaj hodijo potrte ter se najrajše pokažejo samo na večer. Ta volitev ^je torej spremenila politično obliko St. Petrai in Sentpetranov. General Kunej ni več general, temveč se mora zadovolu jiti z navadnim, imenom: propadli sotru<'1nik. Rudokop Kralj se je hotel politicno prav visoko povspeti, pa smo mu rekli zavoljo njegovih trbovljskib političnih manir: ne boš, Kraljiček, si 'pa.še tudi dosti premlad, da bi druge vodil! Cudovito se je obnašal pri teh volitvah tudi Anton Kunej iz Rajhenburga,, Po volilnem lokalu je 4iod.iL, kakor agent za prevar žanje ljudi v Ameriko, seveda poln vnetja in prepričanja, da zmaga, Narodna stranka. Po izidu volitve pa jo je popihal žalosten, kakor spogreba; mislimo, da bo drugič rajše ostal za, pečjo. V slučaju, da dopisnik ,,,Slovenskega Naroda" ne pusti obrtnikov našega mišljenja pri miru, razložimo povesli o naprednjakih celemu svetu. Za sedaj omenimo: če je v resnici kdo po gostilnah goste napadal, je bil to edino 61an Narodne stranke, (kojega ime danes ne priobčimo. Kar se pa ,,treznosti" ti6e, bodo sedaj tisti narodnjakarji, ki bodo pri občini zgubili šarže, ali pa zaslužek, imeli priliko, vaditi" se V ,,treznosti" in biti drugim za zgled. Dozdaj namreč narodnjakarji še niso bili zgled treznosti in menda še tudi dolgo ne bodo, ker si 'morajo zalivati ža>lost na* propadom. b Sv. Peter pod S-v.. gorarai. V ^Slovenskem Narodu" rae nek surovež liberalne stranke porogljivo imenu]e treznega. Ker dotični dopisnik nima nobene olike,; mu tega ne zaraerim. Svetujem pa mu, da naj rajSi na sebe gleda in na svoje plote in zidovje, ki se mu podira pri hiši. Dofiični dopisnik iz liberalne stranke (pri nas jo sedaj Imenujemo zguba-stranka) se šteje za kmeta; pa kak kmet je to, 6e hoče kmetijo prodati? Zato naj rajši na sebe gleda,, mene : pa 'naj čisto pri miru pusti. To je gotova istina, da se jaz sedaj bolj,Se počutim, kakor poprej mpd surovtostmi liboralne stranke. Zato kliCem,: Živola Slov. Kmecka Zveza! — Janez Planinc. b Buče. V nedeljo, dae 22. lebruarja, smo ob veliki udeležbi ljudstva pokopali skrbno gpspodinjo in blago niater 'Marijo Siiikovie, rojejio Debelak, N. v in. p.! — V ponedeljek se je pa porocil priden mladenic i.n posest.nik v Bučab, A.at. Žleuder, s lanečko ličerjo Ivlar;jo Prebil iz VeraČ, Na gostiji se je jiabralo za Slovensko Stražo 7 K 30 viri, Lepa hvala! Boj za obstanek hmelja* (Piše župan Fiorjan Rak). Na Bavarskem se je pojavilo pri hmeljarTn prepričanje, da limeljarstvo Avstro-Ogrske dela veliko ko.iikureaoo Nemčiji, ker se iz AvstrcnOgrske 43—70% tu pridelanega limelja izvaža v Nemcijo. Hmeljarji na Bavarskem se pritožujejo, da njiliova hmeljereja radi tega aazaduje in se tudi lnneljišča od leta do leta krčijo. Zato so zastopniki hmeljarjev v bavarskem državnem zboru dne 7. iebruarja zahtevali, naj se cariaa na hmelj, ki sedaj znaša za uvoženi lunelj 20 mark za 100 kg, zviša pri priliodnjih trgovijiskih pogajanjih na 100 mark, Nasprotno pa so se zavzeli pivovarnarji in trgovci s limeljem, da naj bi ostalo pri 20 markah, ker Nemčija je sama za sebe tudi država, ki izvaža hmelj, in 6e Nemčija nap.ravi višjo carino na hmelj, se ne bo hmelj iz Avstro-Ogrske uvažal v Nemč^o, bo pa potem nemški hmelj, ki se izvaža na vseh oglih in koncih, naletel vsepovsodi na avstroogrski limelj, ker si bo Avstro-Ogrska morala drug^e iskati trge za svoj hmelj. Dalje bi tudi svetovni trg v Norijiberku izgubil vso svojo veljavo Tin bi bila nemŠka trgovina s limeljein dokaj uničena. Nazadnje je bil sprejet z veliko ve^čino predlog, naj nemška vlada dela ,na to, da se hmeljereja Nemčije pri prihodnjih pogodbali kolikor mogoče zavaruje proti drugemu limeJju z visoko carino, Tudi avstrijska agrarna zastopstva, med njimi tudi limeljarska društv.a, so zborovala, in sicer na Dunaju. Bilo je tudi zastopano Južnoštajerskolimeljarsko društvo po svojem predsedniku. Fovdarjalo se je, da AvstrcnOgrska nikakor ne sme dopustiti, da bi se oarlna v Nemčijo zvišala nad 20 mark pri 100 kg, ker največ svojega hmelja AvstrcnOgrska pošilja v Nemeijo. PaS pa naj se deluje na to, da se kolikor mogoče zniža carina, ki jo imajo Amerikanci, na uvoz liraelja, namrefi 173 K na 100 kg, ker se naš izvoz v Ameriko vedno množi. Nadalje se je povdarjalo, da bi carina pri priliodnjih pogodbah smela ostati pri 24 K pri iivozu lanelja v Avstro-Ogrsko, ker pri tej oarini se da avstro-ogrskim limeljarjem izbajati; v Avstro-Ogrsko se namrečuvažalekakih. 23,000—27,000 stotov po 50 kg in radi slabe kakovosti se ne dola nobeae konkurence avstrijskim hmeljarjem. Dalje se je povdarjalo, da mora avstro-ogrska vlada gledati na to, cla ne bo NemČija zvišala carine nad 20 mark pri 100 kg. Da bo boj za zvišanje carine v Nemčiji pri pogajanjih jako hud, se vidi tudi iz tega, ker trdijo v Nemčiji, da v primeri uvoza i.n izvoza med Avstro-Ogrsko im NemČijo nima uvoz iz Nemčije v Avstrijo nobenega pomena proti uvozu iz Avstro-Ogrske v Nemčijo; nadalje je lega za limelj pri nas veliko bolj ugodaa kakor pa v NemČiji, In pri na,s limelj dozorl prej, je dobre kakovosti ia je kmalu na trgu v NemSiji. Potem še trdijo, da so pri nas pridelovalni stroški nižji kakor v Nemčiji. Torej je za Nemce neizogibna konknrenca. Društvena naznanila. m Maribor. Še enkrat opozarjamo na občni zbor mariboreke skupine J. S. Z., ki se vrši v nedeljo 8. marca, ob 10. uri dopoldne v Zadr. Zvezl. m Maribor. Vabimo na igro,, ki jo drugič priredijo udje Katoliškega pomočniškega društva v nedeljo, dne 8. marca 1914 v dvorani Apothekergasse štev. 6 v Mariboru. Spored: 1. Petje, mešan zbor vrlih cerkvenih pevcev iz Kamnice. 2. Vesela igra v 3 dejanjih: ,,V Ljubljano jo dajmo!" Blagajna se odpre ob sedmi uri. Začetek točno ob osmih zvečer. m Maribor. V slovenskem gledališču se dne 22. sušca priredi zgodovinska igra „ Quo vadis", vrstnica igre: nV znamenju križa." m Jarenlna. Za Slovensko Stražo so darovali jareninski rodoljubi na prijateljskem sestanku pri Heriču na Pesnici 7 K. Hvala! m Jarenina. Za Slovensko Stražo se je nabralo na gostiji Sparl-Vodnik med veselimi svati 12 K 50 vin. Slava obmejnim narodnjakom! m Orehova vas. Na Horvatovi, po domače Salajnunovji gostjji v Orehovi vasi se je nabralo med svati 8 K za Dijaško kuhlnjo v Mariboru. Zivio! m Sv. Troiica v Slov. gorioah. Cebelarskd podružnlca pri Sv. Trojici ima svoj občni zbor dne 8. marca, ob 8. url zjutraj, pri g. MlinariCu. p PtnJ. V nedeljo, dne 8. rnarca, se vrši v minoritskera samostanu v posojilniških prostoii!i ehod J. S. Z. ob 11. uri dopoldne. Delavci, viničarji, posli ter vsa zavedna mladina, pridite vsi ta dan na velevažen shod. Govornik gospod Zajc pride iz Maribora. p PtnJ. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico priredi na praznik, dne 19. sušca, ob.9. uri predpoldne, pri gospej Zupančič v Ptuju zborovanje govedo- in konjerejcev ptiijskega okraja. Namen je poizvedeti, kakšne bike in žrebce zahtevajo z ozirom na pasmo. Izražene želje se bodo predložile merodajnim krogom. K zborovanju pride tudi zanesljivo gospod živinorejski nadaornik Martin Jelovšek, ki bode predaval o živino- in svinjereji; zato vabi vse gospodarje in gospodinje ter prifakujo prav obllno udeležbo — odbor. p Sv. Marko niže Ptuja. V nedeljo, dne 8. maroa, bo predavala gosp. Antonija fttupca iz Maribora o ,,Sveti vojski" ali dmžbi treznosti in sicer za Solske otroke v 6oli, takoj po pozni službi božji, za žene in dekleta v Posojilnici po vefornicab. p Središče. Y nedeljo, 8. marca, ima D. Z. svoj mesečni Bestanek. Dekleta, pridite v obilnem številu! 1 Lintoiaer. Blagorodni gospod baron Nagl, saeebnik v I>intomeri], je podaril druStvu Orel 100 K. Bog plati! Bog llvl poanemovalce! 1 Sv. Jurij ob Ščavniei. Vrla rodoljubka Micika Vršič je nabrala 6 K za Slov. Stražo. Od tega so darovali 3 vrli mladeniči 5 K. Zivio! s Brezno ob Dravi. Gregorjeva nedelja bo letos izjemoma že dne 8. sušca, zaradi sv. miaijona, ki se dne 15. marca v" St. Ožbaltu konča in na Remšniku pa isto nedeljo prifine. s Marcnberg. Dekližka zveza ima v nedeljo, dne 29. marca poučni shod. s Sv. Ilj pri Velenju. Dne 8. sušca po večernicah. bo imelo tukajšnje bralno društvo svoj letni občni zbor po navadnem sporedu. Prijatelj društva in lepega berila se uljudno vabijo. s Šofitani. Jubilejna podiužnica c. kr. kmetijske družbe za šoštanjski okraj ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 8. sušca, ob 3. uri popoldne v prostorib cerkvene hiše pri Sv. Mibaelu poleg Šoštanja. Ker je na dnevnem redu tudi volitev odbora za dobo 3 let, vabijo se vsi člaui podružnice, da se udeležijo v obili.'eiii številu. k Konjice. Na Jožefovo, dne 19. marca, ima Katoliško politično društvo za konjiški okraj po stanovskem nauku obč. zbor. Poroča gospod državni in deželni poslanec Franc Pišek. Prijatelji Kmečke Zveze, zberite se iz celega okraja! k Konjice. Za Slovensko Stražo je dala Roza Kokol iz Brda 2 K. Gostje na gostijah: Vivod-Kotnik K 10.35, pobiral^i sta Franc Furman in Jula Kumer; Šibauc-Slapnik K 6, pobirala je nevesta Štbano; Škoflek-Skale K 5.20, pobirala Jula Eumer; Bogatin-Bogatin K 4.30, pobirala Terezija Godec. Naj Bog živi vse narodiio zavedne Slovenee! k Loškagora pri Zrečah. Na svatovščird Oprešnik-Gričnik se je za Slov. Stražo nabralo 2.20 K. Hvala! c Celje. Oboni zbor izobraževalnega društva se vrši v nedeljo, dne 8. marca, ob treh popoldne, v dvorani hotela ,,pri belem volu." Na dnevnem redu je volitev odbora in govor g. učit. Levstika. c Sv. Miklavž nad Laškim. Katoliško izobraževalno društvo priredi v nedel}o, dne 8. marca, po večernicah, občni zbor z navadnim dnevnim redom. c Novacerkev. Cebelarska podružnica v Novia.rkvi pri Vojniku uljudno vabi svoje Clane, da vplačajo udnino v znesku treh kron. c Polzela. Kat. bralno društvo na Polzeli ima v uedeljo, 8. sušca, ob 3. nri popoldne, v bralni sobi svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom. c Polzela. Podpisano šolsko vodstvo slovenske šole na Polzell čuti prijetno dolžnost, da se vsem blagim darovalcem za slovensko božičnico javno najprisrčnejše zahvali. — Darovalci: dr. Červinka, okrožni zdravnik na Polzeli, 30 K: trgovec Zigan na Polzeli 30 K; županstvo Polzela 25 K; Ciril-Metodova podružnica v Mozirju, nabrano po gdč. Tončki Ježovnik, K 15.08; klub naprednih akademikov v Celju 15 K; v trgovini Zigan na Polzeli nabrano 10.50 K; nabrano v Celju 22 K; gospa Bebica Jakšetova nabrala na Vranskem 27 K; naduditelj Petriček nabral v Zalcu 9 K; nabiralna pola v Št. Pavlu 1 K; PM in Zanler r, blagu; Peter Majdič v Celju 10 K! gospa Orešnik, gostilničarka na Polzeli, 10 K; po 5 K so darovali: čč. gg. Leber, župnik v pokoju, župnik Jodl, Dinko Cizel, vsi na Polzeli; č, g. Musi A., kaplan, Polzela, 4 K; gospa profesor Suhafieva v Celju 2 K; na blagu so darovali: gdč. in g.Cizel,trgovca na Polzeli. Razne zavedne polzelske gospodinje so darovale v mleku, Jajcih itd.; gospa Cimpermanova in gospa Tušakova sta pa spekli vso pecivo brezplačno. Gospod Julij Zigan je prevzel razdelitev ter vse s sodelovanjem gdč. Anice Lipovec, poštae upraviteljice na Polzeli, vredil in razdelil. V blagu so darovali še sledeči gospodje iz Celja: Leskovšek in Goričar, Zabukovšek Maks, krojaCi, R. Stermecki, trsovec, Prica in Kramer, trgovca. Bog plati! — Solsko vodstvo slovenske šole. c Rečiea ob Savinji. lukajšnje Kmetijsko društvo ima svoj redni občni zbor dne 8. sušca 1914,,-popoldne ob 3. uri, v gostilni g. Jožefa Štlglic, po domače Čujež. — Eno uro pozneje pa se vrši tudi redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Rečioi ob Sav. ravno v istih prostorih. c Rečica. Bikorejska zadruga javlja po svojem naCelniku A. Turnšeku, da se vrši prvi občni zbor v pondeljek, dne 9. marca, dopoldne ob osmih v lokalu Prislan,. Govori dež. živinorejsM nadzornik g. Jelovšek. c Sladka gora. V nedeljo, dne 8. marca, po večernicah, se vrši obfini zbor bralnega društva, mladinskih zvez in podružnice Slovenske Straže. Sedaj, ko ponehava zima v naravi, naj na. stopi ljubka in žlvahna pomlad po dolgem odmoru zopet enkrat tudi v našem društvenem življenjn. c Sv. Jurij ob juž. žel. Na gostiji Pečar-Vodeb nabraia }p Vrečko Minka 7.21 K za Slov. Stražo. c Sv. Jurij ob južni žel. V nedeljo, dne 15. marca 1914, priredi tukajšnja kmetijska podnižnica predavanje o gozdarstvu. Predavanje se vrši ob 4. uri popoldne na kmetijski šoli. Predaval bo g. gozdarski komisar J. Urbas iz Maribora. c Šmihel nad Mozirjem. Tukajšnja kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 8. sušca, ob pol 11. uri predpoldne, v tukajšnji šoli poučno predavanje. Predaval bode gospod živinorejski nadzornik Martin Jelovšek o živinoreji. Gospodarji in gospodinje, pridite v mnogobrojnem številu! b Zakot pri Brežicah. Kmetijska podružnica Zakot ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 8. marca, ob pol štirih popoline v restavraciji g. Volčanšeka na brežiški postaii.