Dr. Milan Gregorčič je bil zvest sode lavec Loških razgledov in pisal je pred vsem v zadnjih letih svojega življenja v Zdravstveni vestnik. Ni bil suhoparen pi sec, ampak prav prijeten pripovedovalec doživljajev iz svoje prakse, o čemer pri čajo mikavni prispevki, kot so na primer: »Moja prva operacija« (ZV, št. 10, 1976); »Komu zvoni?« (ZV, št. 5 1977); »Opravil sem prvi porod« (ZV, št. 2, 1978); »Kje je otrok?« (ZV, št. 9, 1978) in »Kako sem pra znoval 25. rojstni dan« (ZV, št. 11, 1978). Koliko topline in šegavosti in ne nazad nje tudi napotkov mladim zdravnikom veje iz teh njegovih zapisov. Škoda je, da jih ni mogel nadaljevati, ker je v njih del ček mozaika iz spomenika, ki mu pravi mo Slovenski zdravnik! A. Pavlovec OBRTNIŠTVO V ŠKOFJELOŠKI OBČINI Skofja Loka s svojim gravitacijskim območjem je že od nekdaj znana po raz vitem obrtništvu. Za njimi ni zaostajalo tudi drugo drobno zasebno podjetništvo. Viri povedo, da je imelo obrtništvo do konca druge svetovne vojne v nekmetij skem gospodarstvu celo prevladujoč po ložaj, saj o izrazitejšem industrijskem razvoju na tem območju lahko govorimo šele v novi Jugoslaviji. V povojnem obdobju doživi zasebno obrtništvo najprej občuten padec, nato stagnira, ko se v zadnjem desetletju za čne ponovno večati. Dolgoročni doku menti ter ukrepi Slovenije in občine in nova organiziranost obrtništva, naj bi tak razvoj še pospešila. Za obrt v širšem smislu štejemo tudi gostinstvo in avto- prevozništvo. Z obrtništvom se ukvarjajo tudi ne katere organizacije združenega dela, ka terim pa ta sestavek ni namenjen in velja le za zasebno obrtništvo. Obrt delimo na redno obrt, ko se ob čani z njo stalno — poklicno ukvarjajo, in na postransko obrt. Za postranske obrtnike štejemo občane, ki so sicer red no zaposleni ali so upokojenci in po dobno, pa se dodatno ukvarjajo še z obrt jo. Ta oblika obrti se povečuje hitreje kot redna. I. OBRTNE DELAVNICE OBLIKA OBRTI OBRTNA DEJAVNOST Redna obrt 16 il 14 15 2 •: 8 2 5 4 5 2 7 1 :> l :•; 2 Postranska obrt 16 20 7 5 15 11 5 11 7 7 6 H 3 '•> 4 7 4 5 Clrim orS.UjJi 32 31 21 -o 17 H 13 12 12 11 11 M Hi in 9 8 7 7 Kovinska galanterija Mizarstvo Frizerstvo Izdelki iz plastičnih mas Moško in žensko krojaštvo Kovaštvo Sobno slikarstvo in pleskarstvo Lesna galanterija Zidarstvo in fasadarstvo Orodjarstvo Kovinostrugarstvo Ključavničarstvo Avtomehanika Šiviljstvo Tapetništvo Žaganje drv in lesa Elektromehanika Vozno ličarstvo 254 OBLIKA OBRTI OBRTNA DEJAVNOST R6dna Postranska obrt obrt Skupa] Knjigovezništvo in razmnoževanje tiskovin Kleparstvo Inštalaterstvo Fotografiranje Čevljarstvo Navijanje tuljav in PVC žice Urarstvo Brusaštvo Usnjena galanterija Mehanika RTV mehanika Avtokleparstvo Pletarstvo Pletiljstvo Polaganje ploščic, tapet in podov Izolaterstvo Kamnoseštvo Kuhanje apna Elektroinštalaterstvo Kolarstvo Sodarstvo Slaščičarstvo Graverstvo Glavnikarstvo Tesarstvo in krovstvo Pečarstvo Cvetličarstvo Livarstvo Lesna embalaža Tekstilna galanterija Kemični izdelki Puškarstvo Precizna mehanika Zlatarstvo Dežnikarstvo Izdelovanje copat Sedlarstvo Mletje žita Sčetarstvo Popravljanje nogavic Izdelovanje turist, spominkov Steklarstvo Struženje parketa Harmonikarstvo Kemično čiščenje oblek Dimnikarstvo Optika Montaža gum Kozmetika Izdelki iz termične volne Kotlarstvo Servisiranje oljnih gorilnikov Varilstvo Cinkanje Razmnoževanje gumbov 3 •'. 3 2 1 :"' 2 — 3 1 3 2 — 1 2 2 2 2 1 1 1 2 — 1 1 2 2 2 2 1 1 — 1 1 — — 1 — — — — 1 — 1 I 1 1 1 1 — — — 1 1 1 4 4 3 4 4 2 2 4 1 2 1 3 2 1 1 1 — 1 1 1 — 2 1 1 --. — — — 1 — 1 — — 1 1 — 1 1 1 1 — 1 — — — — — — 1 1 1 — — — 7 6 6 6 S 5 4 4 4 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 255 OBRTNA DEJAVNOST OBLIKA OBRTI Redna Postranska obrt obrt Skupaj Papirna konfekcija Okvirjanje slik Storitve z gradbeno mehanizacijo Aranžerstvo TKUPAJ: 172 45' 210 55 "o 332 100 Opomba: 1. Obrti so razporejene po številčnem zaporedju 2. Podatki od 31. decembra 1978 Od skupno 382 obrtnih delavnic jih 232 ali 61 odstotkov opravlja storitve, 150 ali 39 odstotkov pa se jih ukvarja s proizvod njo. Največ obrtnih delavnic je v Skofji Loki in njeni okolici (212 ali 55 odstot kov), s'edi Poljanska dolina z Zirmi (99 ali 26 odstotkov), najmanj pa jih je v Sel ški dolini (71 ali 19 odstotkov). V približ no enakem razmerju so razporejene tudi storitvene obrtne delavnice. V Skofji Loki in njeni okolici jih je 130 ali 56 odstotkov, v Poljanski dolini z Zirmi 65 ali 28 od stotkov in v Selški dolini 37 ali 16 odstot kov. V obrtnih de!avnicah dela 577 ljudi, od katerih je 393 nosilcev obrti (v 11 prime rih gre za skupno obrt 2 obrtnikov), 142 delavcev in 42 vajencev. II. GOSTINSTVO Število gostišč Zaposleni delavci vaje-.ci Škof j a Lo'.a Sedež gostišč Poljanska dolina Selška dolina 40 31 13 14 L3 Gostišča so po območjih približno ena ko razporejena. Ob tem je treba omeniti, da v gostinstvu, vsaj občasno, dela nekaj več ljudi, kot je statistično izkazanih, ker sodelujejo tudi družinski člani, ki for- m?lno v n.^ern niso zaposleni. V tej dejavnosti je pomembna še dru ga oblika gostinsko-turistične dejavnosti, ki je v naši občini začela nastajati po letu 1970 in ki smo jo poimenovali »kmečki turizem«. Obseg ima naslednji: Skupaj pensionske storitve Od tega samo hrana in pijača Število sob ležišč Sedež Poljanska dolina Selška dolina L3 10 ::< 8 Kmečki turizem je svoj zagon dobil zla sti z zgraditvijo žičnice na Stari vrh, ko se je za te storitve usposobilo nekaj kme tij v hribovitih krajih. Kasneje pa se kmečki turizem ni več tako razvijal, kot bi želeli. Ta oblika dopolnilne dejavnosti bi morala postati nenadomestljivi vir do datnega dohodka v kmetijstvu, še pose bej v hribovitih krajih. Le tako bodo ti kraji ostali živi, ker ima kmečki turi zem neprecenljivo vrednost, predvsem v izrednih razmerah. 256 III. AVTOPREVOZNISTVO Od tega Skupaj tovorni osebni promet prevoz 82 77 Škof j a Loka Sedež Poljanska dolina 37 24 Selška dolina 21 Avtoprevozništvo se je razmahnilo IV. ZBIRNI PODATKI zadnja leta. Ob tovornem prometu posku ša tudi z osebnim prevozom; izredno kori sten je, predvsem zaradi prevoza otrok v Zbirni podatki za vse tri panoge zaseb- šo!e. ne obrtne dejavnosti pa so naslednji: Število obrti Od tega rednih postranskih Škof j a Loka Sedež Poljanska dolina Selška dolina 504 294 210 2G2 137 105 Zaposleni v obrti Obrtniki Delavci Vajenci Skupaj 515 173 49 737 Na sedanji stopnji družbenega in oseb nega standarda ima posebej storitvena obrt izredno pomembno vlogo. Za njo po svojem pomenu ne zaostaja gostinsko-tu- ristična dejavnost. Vendar sta, žal, obe navedeni veji osebnega dela še premalo razviti. To ne velja samo za našo občino, ampak tudi za druga območja Slovenije. Razen avtoprevozništva pa se v zadnjih letih hitro razvija tudi proizvodna obrt. Čeprav tudi njima ne moremo odrekati družbenega in gospodarskega pomena, saj dopolnjujeta dejavnost organizacij zdru ženega dela. bi jih vendarle lažje pogre šili. Opozoriti je tudi treba, da je v res nici ponudba obrtnih storitev manjša, kot je številčno izkazana. V mnogih prime rih se namreč storitvena obrt prepleta s proizvodno obrtjo. Razmejitev med njima pa je težavna. Poznamo še tako imenovano domačo in umetno obrt. K njej prištevamo izdelke, ki se izdelujejo na tradicionalni način, značilen za določeno etnografsko območ je, in ki ohranjajo značilnost ročnega de la. V naši občini je še najbolj ohranjeno čipkarstvo, znani smo po »loškem kruh ku«, nekaj je tudi še rezbarjev. Vendar je potencionalna nevarnost, da bo ta zvrst osebnega dela upadla ali celo izumrla. Podatkov o njenem trenutnem obsegu ni mamo. Morda se bo kdo lotil njene skrb ne obdelave, saj to zaradi izrednega po mena tudi zasluži. Milan Čadež ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA, ODDELEK V SKOFJI LOKI Zgodovinski arhiv Ljubljana, oddelek v Škof j i Loki, deluje v prenovljenih prosto rih bivše nunske kašče v Blaževi ulici 14 (poleg Obrtnika), že od leta 1975. Prej je bil Arhiv na gradu. Da približamo našo dejavnost občanom in delovnim ljudem, smo v letu 1979 izdali prvo samostojno publikacijo: ZAPISNIKI IN DRUGI IZ BRANI DOKUMENTI IZ ARHIVA OB ČINE SKOFJA LOKA 1861—1918. Iz lepo ohranjene serije občinskih za pisnikov, smo odbrali najbolj zanimive originalne odstavke, ki nam prikazujejo dogajanje v Loki v tem obdobju. Skušali smo izbrati tiste zapise, ki nam dajo naj več podatkov za domoznanstvo kraja. Za- 17 Loški razgledi 257