JBtnala IhUIi.
446. ftNll&IL
V Unom, i PMrtcUA te 12. fcttrtn 1910.
Cma 4 vtaarfe.
LetnlK XUfL

Jntrania Udaja ▼ LlvM|amli
vte Ieto...............K I*—
pol leta................,   fratri leta...............    ,.   fr—
na mesec...............M   1*10
Dopisi nnj se franklrajo. Rokoplsl se ne vraćtjo. OrtdmiltTo: Kiaflo?a ilica it. 5, (v pritlićjo lew). Iclcfaa IL M.
IzhaJa vsak dan jgntnj.
Ptiuitna ttevllka 4 vtaurl*
loscfaH: 65 mm široka petit vrsta 14 vin.   Pri vcAritni inscrdH
po dogovoru. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozlra.
J«traa|a lz*a]a po poati is Avstro-Ogrsko:
vse Ieto.............   .    .    K 18 —
pol leta................,   9-—
četrt leta...............M   150
<ta mesec................,    1*60
Za Inozemstvo ćelo Ieto..........t 28• —
Upnviiitv«: KnifliTi nlica 5, (spodij, dvorište levo), telefon st85.
Najnovejše vesti. — Brzojavna In telelonska poročlla „Slov. Narodu".
Ministrska kriza.
Nejasni politični položaj. — Ali novo
ministrstvo,   ali   razpust    državnega
zbora. — Odločitev v rokah Pol jako v
in pade v torek.
S. — Dunaj, 12. decembra. Situacija se tekom včerajšnjega dne ni ])rav uič razjasnila. Mhiistrski pred-sodnik baron Bienerth je bil od ee-sarja sprejet v enourni avdijenci ter mu je obširno razložil politični položaj. Zatrjuje se tuđi, da si je baron Bienerth od eesarja izprcsil potrebna pooblastila za slučaj, da se ne posreći   razjasniti razmer.
Ce »Poljski klub« vstraja na svojem sedanjem stališču, je — kajtor se zatrjuje—-demisija seda njega celotnega kabineta neizogibna. Namesto do-sedanjega kabineta pa bi nas topi 1 provizorieni kabinet, ki bi bil sestav-ljen zgolj iz uradnikov.
Cesar je baje ua vsak način od-loeen, izvesti, da se do novega leta resi vsaj proračunski provizorij.
Ce bi sedanjemu kabinetu to ne bilo mogoče izvesti in bi Pol jaki vstrajali pri svojem dosedanjem stališču, potem bo provizorieni kabinet prevzel to edino nalogo, nanireč spraviti proračunski provizorij še pred novim letom pod streho.
Glede bančnega vprašanja zađe-va sedaj ni tako nujna, zlasti z ozi-roni na to, da se je v ogrrskem držav-nein zboru bančna debata in ćelo vprašanje zelo zavleklo in da tam ni upati pred novim letom rešitve tega vprašanja.
Prihodnje dni se bodo vršila med posameznimi strankami posvetova-nja in kakor hitro bo v slučaju demisije sedanjega kabineta zavzelo ministrske portfelje provizorično ministrstvo, bi se takoj prieela poga-janja z raznimi strankami za sestavo definitivnega kabineta, ki pa bi sto pil pred državni zbor sele po novem
letu.
Včeraj pa se je začela v parlamentu, kjer je kljub nedelje navzo-čih precej poslaneev, razrnotrivati tuđi druga možnost. Trdi se namreč, ila je cesar odločen, če bi državni zbor ne hotel resiti do novega leta proraČunskega provizorija, tuđi za drugo resitev, namreč za razpust se-danjega parlamenta in razpis novih volitev.
Faktično je položaj tak, da z demisijo celotnega kabineta nikakor še ni razjasnen politični položaj. Zlasti pridejo na eni strani tu v poštev poljske zahteve glede vodocestnih zako-nov iz leta 1901, na drugi strani pa je razmerje Cehov do Nemcev v zadnjem času jako napeto in je popol-noma izključeno, da bi bil enotni češki klub sedaj pripravljen stopiti v vlađno većino in se torej udeležiti se-stave novega kabineta. Vsako definitivno ministrstvo, ki bi stopilo na mesto sedanjega, bi moralo v državnom zboru operirati z isto većino kakor sedanji kabinet in bi naletelo naravno na popolnoma enake težkoČe kakor sedanji kabinet.            »
Ministrska kriza in stališče Cehov.
G. — Praga, 12. decembra. V čeških krogih se kaže živahno gibanje z ozirom na obstoječo ministrsko krizo. Mnenje, ki prevladuje med češki-mi poslanci, je, da češki enotni klub sedaj nima v nikakem oziru iskati stikov glede eventuvahn* udeležbe pri šesta vi novega kabineta in poudarja se ćelo, da kabinetna kriza v sedanjem trenotku ni ]>osehiiu ugodna za Čehe, ker so politične razmere preveč zamotane, da bi rešitev ministrske krize mogla biti tuđi Cehom na korist.
Ministrski    pređsednik    baron    Bienerth in njegova mnenje o   sedanjem parlamentu.
G. — Praga, 12. decembra. »Narodna Politika« javlja, da se je ministrski pređsednik baron Bienerth v soboto po iziđu glasovanja v držav-nem zboru v kuluarjih parlamenta izrazil nasproti nekemu poljskemu voditelju: »Uvidevam, da v tej zbornici ne morem vee računati na sigurno večino.«
Ministrska kriza in stališee Pol jako v.
G. —Lvov, 12. decembra. Vsi poljski listi se živahno bavijo z ministrsko krizo. Konstatira se pred vseni, da je pređsednik »Poljskega kluba«, prof. G 1 o m b i n s k i, v so-botni konferenci z ministrskiin pred-sednikom baronom Bienerthom po-vdarjal le mnenje celotnega »Poljskega kluba« in mnenje celotnega poljskega naroda v Galiciji, ki odločno vstraja na stališču, da se morajo izvesti vodocestni zakoni iz leta 1901. Cetudi so se Poljaki v zadnjem času prepričali, da z ozirom na sedanji državni primanjkljaj takojšna ugoto-vitev in udejstvitev teh zakonov ni mogoča,vendar odločno zahtevajo, da se vlada čisto sigurno in popolnoma jasno izjavi o svojih zakonitih dolž-nostih napram gališkim kanalom. Dementira se v poljskih krogih, da bi bilo sedanje stališče »Poljskega kluba« naperjeno proti sedanjemu kabinetu, torej politično, dementujejo se pa tuđi vesti, da bi se nameraval »Poljski klub« zvezati z enotnim češkim klubom v ta namen, da bi strmoglavil sedanjo vlado. Nasprot-no se poudarja, da je stališče »Poljskega kluba« sicer neomajano, toda zgolj stvarno in da bodo konsekven-ce, ki nastopijo iz tega stališca »Poljskega kluba«, pač naravno privedle do politične preosnove. Zlasti živahno pa se debatira v poljskih krogih o tem, kak položaj bi nastat, ce se izreče »Poljski klub« proti proračun-skemu provizoriju. — Za danes je sklicana parlamentarna komisija »Poljskega kluba«. V torek se vrši plenarna seja »Poljskega kluba« in bo torej v torek najbrž padla tuđi od-ločitev.
S.__Duaaj, 12. decembra.     V
»Poljskem klubu« glede taktike napram vladi ni opažati nobenega ne-soglasja in tuđi nikako neftogla^je ne vlada. Vsi elani »Poljskega kluba« so    edrai v tem, da morajo Poljaki
vstrajati pri znanih poljskih zahte-vah. Le poslanec Stapinski z neka-terimi elani, ne pa z vsemi njegove ljudske stranke, podpira še nadalje finančnega ministra Bilinskega in sedanji kabinet.
Nejasen položaj.
G. — Praga, 12. decembra. »Na-rodny Listi« pišejo, da je izid ministrske krize negotov. Cesar >e baje odločen razpustiti zbornico, če ne bi resila do novega leta proračunske-ga provizorija.
Kdo je mož bodoenosti?
G. — Praga, 12. decembra. »Bo-hemia« javlja, da v slučaju demisije sedanjega kabineta ministrski pređsednik baron Bienerth definitivno od-stopi in ida ne prevzame več v novem kabinetu ministrskega predsedni-štva. Ministrski predsednik baron Bienerth bo v tem slučaju potem najbrž imenovan za nižjea^st -ij&K' t^a. cetsarskega nuinestnika. Kot nova ministrska predsednika se imenujeta baron Gautsch in dr. Koerber.
Brezupen položaj. S. — Dunaj, 12. decembra. Včeraj se je v parlamentu, kjer je bilo navzJic nedelje zbranih mnogo državnih poslaneev, mnogo grovorilo o položaju. Povdarjalo se je, da je še brezupen in da mora kabinet Bienerth na vsak način odstopiti, če v torek »Poljski klub« ne spremeni definitivno svojega stališca. Med mno-goštevilnimi kandidati za naslednika Bienerthovega se navajajo imena: Baron Gautsch, grof Thun in eelo sedanji trgovinski minister dr. Weiss-kirehner in sedanji minister notra-njih zadev Haerdtl.
»Poljski klub« odloea.
G. — Heb, 12. decembra. Dunaj-ski korespondent tuka.jšnjega lista »Egger Zeitung« poroča, da se je njemu nasproti izjavil neki odlični poljski poslanec, da odidejo i>oljski poslanci že v nedeljo na Dunaj in da se v dobro informiranih kroprih sodi, da bo v torkovi plenarni seji »Poljskega kluba« padla odločitev. »Poljski klub« je po zatrdilu tega poslan-ca odločen vstrajati pri svojih zahte-vab. Demisija kakšnega i)osameznepra ministra iz kabineta je popolnoma neverjetna. Če sploh priđe do demisije, potem gre cei kabinet. Za tem kabinetom pa nastopi provizorični in ne definitivni kabinet in ta provizorični kabinet bo vstrajal vsaj do no-vegra leta. Sele po novem letu se v slučaju, da se češko - nemške spravne konferenee vsaj deloma posrečijo, izvrši potem definitivna ureditev parlamenta in sedanjega položaja.
Ceiko - nemftka spravna pokajanja.
G. — AS, 12. decembra. Nemski poslanec Wolf je imel pred svojimi volilci v Bosenbachu shod, na kate-rem je govoril o češko - nemftih spravnih konferencah na Dunaj u. Svoj govor je končal s tem, da je izjavit, da je eela ta stvar padla v vodo in da njega samega nikakor vec ne veaeH, aodelorvati se nadalje pri
tej brezupni akciji. Med zb<»rovanjem je prišlo med iiemškimi nacijonalci in socijalnimi demokrati do burni li pri-zorov.
Primerna papeška odloeba.
G. — Frankobrod, 12. decembra. »Frankfurter Ztjitun^« poroča iz Kima, da je pa]>ež iz<lal novo encikliko »motu proprio«, v kateri izjavi ja, da sniejn prejemati I*1 (lotični kaiumiki svoje zakonite dohodke, ki Faktično izvrsujejo svoje c rkvene in dnhovni-ške dolžnoeti. — (Opomba uredništva: Kaj bodo kanoniki - poslanci rekli k tej doloebi, je zopet kaj dru-gega).
Shod naprednih voiilcev.
Na soboto zvečer je sklicalo »Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« v gostilno »Pri Fran-celjnu« na Tržaški cesti shod naprednih voliicev, ki je, kakor smo že na kratko poročali, usjiel v vsakein oziru zadovoljivo. Vkljub ^krajno neug'odneinu vremenu se je zbralo le-po število voiilcev, ki so z zanimanjem posluša li stvarna izvajanja go-vornikov. Shod je otvoril g. mizarski inojster P r i m o ž i č in takoj podai besedo gr. deželnemu odborniku dr. Tavearju, ki je najprvo zavrnil zlobno natolcevanje dr. Pegana na trnovskeni klerikalnem shoilu, češ, liberalei so »inrhovina«. Človeku, ki tako govori, ocividno manjka olike. Mi pa bodimo edini in glavni naš cilj bodi blaginja Ljubljane, ki bi jo kle-rikalei ra^ii izmozgali do kosti, da bi tako iz nje dobili tisočak«* za tište stvari, ki so jih obljubili svojim vo-lilcem po deželi. Ako bo potrjen novi cestni zakon, bo Ljubljana že prvo Ieto plačala vee nego 230.000 kron za ceste, ne da bi dobila kak delež. Pravično bi bilo, da dobi tuđi Ljubljana primeren del. Ako bo potrjeno lOmilijonsko posojilo, bo samo od obresti tega posojila plačevala Ljubljana na Ieto zopet 230.000 K, torej skupaj z izdatki za ceste pol niilijona kron. Sprejela se je nastopnu r(*solu-cija: »Dne 10. decembra na shodu zbrani volilci dvorskega okraja izre-kajo ljubljanskim deželnim poslan-cem — posebno dr. T r i 11 e r j u — polno zaupanje; protestu je jo proti krivičnemu novemu cestuemu zakonu ter pozivljajo vlado, da ga -~ ako Ljubljana ne dobi primernega zadostila, ne predloži v najvinjo sankcijo. Končno ugovarjajo tuđi proti najetju ogromnega melijoracijskega posojila 10,000.000 K, ako se načelo melijoracij ne raztegne tndi na ljubljansko mesto.« Drugi govornik je bil odvetnik g. dr. Š v i g e 1 j, ki se je bran i 1 proti klerikalnim napadom ▼ »Slovencu«, kateri ga je osebno na-padal in se vtaknil v njegove privatne zadeve. Povsod velja načelo, da je tuđi med političnimi nasprotniki treba varovati osebno poštenje. Kar se tiee novega volilnega reda, je «e-veda krivicen, osobito zato, ker bo zopet odprl vrata v me&tno zbornico Nemcem, ki smo jih 1882. leta s te-
žavo izrinili iz nje. Ako gre klerikal-eem pri tem za pravičnost, pa naj uvedejo tak volilni red za vso deželo. Sicer bodo pa klerikalci čutili breme tega volilnega reda tuđi na svojem lastnem  hrbtu.
Gospod  tržni  nadzornik    R i b -n i k a r je v ognjevitem provom po-jasnil zbranim volilcem način kleri-kalnega bojevanja. Glavna fckrb klerikalizma je, pridobiti kar iiiijvečjo moč, in tako jo hočejo dobiti tuđi v Ljubljani. Seveda jim gre država pri tem  na  roke,  z deželnim  predsedni-kom pa delajo, kar sami hočejo. Ako premisi imo, kako so ravnali klerikalci tak rat, ko so imeli vso moč v ro-kah, to je bila doba inkvizicije, ko *o svoje musprotnike po gn nadah žgali, na ražnju pekli itd., potem si lahko mislimo, da bi tuđi nam ne cvetele rožice, ako bi pri nas dobili prav vso oblast.   Na   Portugalskom,  Španskem in Francoskem je moralo priti do raz-mer,  kakršne so sadaj,  klerikalci so jih  povzročili sami.  Največji  lov so klerikalci   uprizorili   na   mladino,  ki jo   hočejo  sfanatizirati   in  prikrojiti tako, da se bo borila ne za vero, nego za klerikalizem. Opisal je gospod govornik  tuđi  originalni  način  klerikalnoga beračenja.   Predvodnik  gospod P r i m o ž i č je nato še omenil en  slučaj  klerikalne  ali  pravzaprav duhovske nestrpnosti. Na Glincah je umri nagle* smrti mizarski pomoćnik Anton   Mrva,   oženjen   in   oče   več otrok. Ko so ni u  k pogrebu prinesli tovariši     venec z  rdečim   (soeijalno-deniokratiškim) trakom, je pa izjavil navzoči duhovnik, da ne spremi pogreba, ako se ne odstrani rdeči trak. Ker se to ni zgodilo, je sel pogreb res-ničuo brez kakega duhovnika na po-kopališče, sele tja je prišel blagoslovit jamo.       Saj   mrtvim  naj   bi  dali mir.
Nato je gospod predsednik zaklju-čil shod.
Velik manifestacijski shod za slovensko vseučilišee  v  Ljubljani
priredita v nedeljo, dne 18. decembra akad. fer. društvi »Sava« in »Prosveta« v »Mestnem domu«. Univerzitet no vp rasan je, ki je za naš narod velikanskega pomena, je sedaj v proračunskom odseku državnoga zbora prišlo zopet resno na povrsje in treba je, da pokaže slovensko dija-štvo in vse občinstvo, kako neomah-ljivo vztraja pri tej svoji zahtevi. Odbor za to manifestacijo je naprosil več državnih in deželnih poslancev za sodelovanje na tem shodu. ki mora postati veliko demonstracijsko zborovanje za našo prvo kulturno zahtevo:   slovensko  vseučilišee.
Mleko hotojo podrailtl.
Vladajoča dragiaja je ie aedaj nesnosna, a vendar ae nam obeta 10-petno podraienje mlaka. V ljubljanski okolici se ie pripravljajo, da bi b novim letom mleko podraiili. Sele malo fiasa je toga, kar smo doiiveli tako podraienje in zopet se nam obeta novo. Pravijo, da hočejo podra-iiti mleko pri litru kar la 4 vinarje. Najlep&e pri tem je, da sili in nago-varja na podraženje mleka ravno ti-rta klerikalaa stranka, ki zdaj i»6e laupanja pri ljubljanskih volilcih, ki bodo morali to podraženje plaćati.
Predavanje    o    Slovenelk v  Sofiji.
Prijatelj našega lista nam piše iz Sofije: Te dni je imel v »Trgovsko-industrijski zbornici« v Sofiji predavanje g. Georgij T. P e j e v o narodnih, gospodarskih in kulturnih borbah slovenskega naroda. Navzo-če je bilo ste vi Ino odlično bolgarsko občinstvo, ki je sledilo z veliko po-zornostjo zanimivim izvajenjem govorni kov i in. Preda vatelj je v na-vdušenih besedah slavil Slovence kot mal, a vendar eden najkulturnejših in najsolidnejših narodov slovanskih, opisovad je krasoto slovenske zemlje, proslavljal poštenost in nodjet-nost slovenskega naroda ter končno orisal težko narodno borbo Slovence v proti svojim sovragom Nemcem in Italijanom. Ko je govornik koneal, je vsa zbornica navdušeno ploskala in klicala: Naj žive Slovenci! Končno je zbornica z aklamacijo sklenila, da posije pozdrav z izrazom iskrenih simpatij bivšemu Ijubljanskemu županu in državnemu poslancu Ivanu Hribarju. Obenem je sklenila, da da natisniti Pejevega referat v 5000 izvodih in razdeliti med narod.
Cetrti plesni in zabavni   večer  ljubljanske »Narodne čitalnice«
se bo vrsii dne 26. decembra. Ta in pa prihodnji družabni večer, dne 5. januar ja 1911, kaierega se udeleže tuđi delegati enkete narodno - naprednih akademikov, bo gotovo zelo živahno obiskan, ker bo poleg naše stare družbe prišlo še mnogo novih gostov, ki se mude v praznikih v Ljubljani.
Proces Colpi.
V znan em veleizdajniškem procesu Colpi je bil 10. t. m. pred dunajskim porotnim sodiščem glavni obtoženec Colpi obsojen na 41eta težke ječe. Nje-govega kom plića Tomasinija so obso-dili na 8 mesecev, Dan te ju pa so pri-sodili   16 mesecev ječe.
Iredentovci pred sodiščem.
Proces, ki se je minoli teden vr-šil pred porotnim sodiščem v Grad-
cu, se je končal s hudim porazom vlade. Vsi zaradi veleizdajstva obtoženi iredentovci so bili oproččeni, en sam je bil zaradi žaljenja veličanstva obsojen na tri mesece ječe.
Samomu*.
Včeraj zjutraj se je, na Karlov-ski cesti St. 24 stanu joči vpokojeni železniški sprevodnik Ivan Peto li ter, rojen 1841. 1. v Ljubljani in semkaj pristojen, obesil na nek iebelj pri vratih, ki vodijo v podstrešje. Na lice mesta došli policijski zdravnik, je konštatoval smrt in odredil, da ao truplo prepeljali v mrtvačnico pri sv. KriŠtofu. Pokojnik je bil oženjen in je vzrok samo mora neznan.
Prijazen sohlapec.
Pri neki posestnici v Linhartovi ulici je služi] hlapec Jakoh Zernc iz Grosupljega in ukradel dne 8. t. m. svojemu sohlapcu na postelji ležečo denarnieo, v kateri je bilo 22 K de-narja. Ko je bil aretovun je tatvino priznal in povedal, da je denarnico skril v mrvo, kjer ro jo tuđi našli, a je bilo v njej le še 18 K 70 v. Izročili so ga sodišču.
Vrazova akademija.
Včeraj dopoldne so je vršila v veliki dvorani »Narodnega doma« številno obiskana Vrazova akademija, ki jo je priredila »Matica Slovenska« ob obletnici rojstva najsimpa-tičnejšega in najidealnejšega Ilirca Stanka Vraza. Akademijo je otvoril g. nrof. Perušek s pozdravom vseh došlih gostov iz Srbije in Hrvačke, katerih imena ne naštejemo v drugo, ker smo jih prinesli že v včerajšnji številki. Pozdravil je potem posebej še dež. glavar ja pl. Šuk l.ieta. društva in vse navzoče občinstvo. S slovensko himno, ki jo je za|>el maski zbor »Glasbene Matice« pod vodstvom koncertnega ravnatelja Hubada, vse i^ otvorila nato praslava Vrazove sto-letnice. Govoril ie prof. dr. Ilešič, na-slanjaioč se na ideie, ki sta jih zasto-pala Prešeren in Vraz. V enoumem govoru je razvil programatično idealno stremljenje za kulturnim in gospodarskim zedin.ienjem Jueroslova-nov. v prvi vrsti Hrvatov, Slovencev in Srbov. Vsak njeg-ov stavek bi se dal raznlesti v obširno razpravo, to-da dr. Ilešič ni hotel razpravljati o posameznih etapah v zbližanju Jugo-slovanov, hotel je Ie v jasnih besedah označiti oni program, na kate-rem se srečaio stremljenja vseh Ju-Eposlovanov. Omejiti se moramo Ie na nekatere glavne točke dr. Ilešičevegra ETovora. ne da V»i mogrli i>odati tako živo sliko vsega ilirskega stremljenja, kakor nam io je podal provornik. Prešeren in Vraz sta živela \\sak svoje življenje s svoj im i ideali. Pre-
šeren svoje kranjako, Vraz svoje štajersko, Prešercn kot izrazit Slovenec, Vraz v napornem delu za svoj ideal. Se ćelo takrat ni bila zavest narodna akupnosti tako velika,    kakor se    je razvila pozneje in do današnjega časa. Naaprotna si  v    svojem   življen-skem Atremljenju, oba   ]>ro^ramatič-nm v svojih idejah,   oba    istiajališča posebnega idejvskega kroga sta »i bila vendir iskrena    prijatelja    kljub nasprotjem, ki so ju razdvajala.    V poznejtein času pa je za (VI bodi ti slovenski narod svojo pot. Ni to bil, i>o mnenju dr. Ile.4iča, naraven razvoj,ne razvoj iz notranjih nagibov, marveč vsiljeno odcej»ljenje   ix  teritorijalnih ozirov. Lo6itev Slovencev od drugih Jugoslovanov,  tako  izrazita     ločitev, kakor jo vidimo iu čutimo dan***, je delo novejših časov in državno pravne politike. Kritična in znanstvena ta ločitev po jezikovnih skupinah ni, da, niti    imena    posamezniii    jezikovnih skupin nišo tako stara, da bi mogla služiti kot kriterij za    dobo    ločitve Jugoslovanov. Skupno so zasedli Ju-goslovani svoja sedanja bivališča in nekritično  in  neznanstveno  je  do-ka-zovanje, da so prihajali juproslovan-ski narodi drug za drugim v svojo se-danjo domovino. Sloveni se j<* nazival narod,  ki j^ zase<lel te i>okrajme,   in imena Hrvat in    Srb so nastala    sele pozneje med skupi nam i  t^ga enotne-ga naroda.    Niti XVI. stoletje ni  našlo še urejenih onih mej, ki naj bi lo-čile narod ml naroda, da, še Prešer-nov in Vrazov čas ni našel stroge ločitve  med Slovenci  in  Hrvati  in  ne med  Hrvati  in Srbi.  Umetno vzgoje-ni so bili ti pojmi, kakor je bil ume-ten narod slavonski. Niti    med    Slovenci ni bilo enotnega    stremljenja; štajerski  in  kranjski elementi so    si stali nasproti in vsak je zahteval za sebe priznanje do    opravičenosti   ]>o narodni  individualiteti. Bojevala  nta se Štajerc in Kranjce za hegemonijo ali naj vlada štajerski rli pa kranjski narod.    Konsolidacija    obeh   na-sprotnih si stremljenj je bila sele po-sledica j>olitičnegra  razvoja. Meje so se ustvarile preko in proti naši volji. S tein pa, da so se politično ustvarile meje našim narodom,smo bili jK*stav-ljen\ pred nov problem, problem malih narodov.  Nekda.j   mogočni  narod, se je razcepil v majhne skupine, med katerimi tvorimo mi     Slovenci     naj-manjšo.    Naše število dosega   komaj število  velikepra   mesta ilnipretra  kon-solidiranepa   naroda.   Moč   naj   nado-me«ti  število.     Poudarja   se   cx\     ene strani, <la je gospo<larska    moč    oni faktor, ki naj povzdigne mali narod na visino velikega naroda. Ćelo pre-moženje našega naroda pa ne dovsegra niti prenioženja ene same  londonske velike hiše. Od druge strani    se    po-
LISTEK.
Na robu prepada.
Povest; spisal F. R. (Dalje.)
Bila je že noč, ko je prišla Jula domov. V hiši je bilo vse tiho in ogenj na ogiijišču že pogašen, kar je kazalo, da so že vsi prebivalci legli k počitku.
Jula je užgala malo svetilko, ki je stala na mizi, na kateri je bila tuđi nj ej namenjena večer ja. Samo ne-kaj grižljajev je zaužila Jula, potem je zopet upihnila luč. Legla je oble-čena na svojo posteljo, a zaspati ni mogla vsled svoje razburjenosti.
Polnoč je že minila, ko je zasli-šala Jula lahko škripanje v kuhinji. Stara Valjavka je stopila iz svoje sol)e in tihih korakov šla iz hiše. Se vrat, vodečih z dvorišča v kuhinjo ni za seboj zaprla.
Jula se je dvignila s postelje.
Kam je neki šla I To vprašanje ji je najprej šinilo v glavo.
Daleč ne pojde, si je potem rekla, saj je Ie za silo opravljena, je ugibala dalje. A nekaj posebno skriv-nostnega mora biti, kar jo je o tej uri peljalo z hiše.
Prav v trenotku, ko je Jula vstala, da bi sledila stari Valjavki, so zaskripala druga vrata in Matevž je bosonog stopil iz svoje sobe v kuhinjo in sel previdno za materjo.
Matevž je bil, prišedši po prepiru z Julo domov, takoj legel spat, a zatisniti ni mogel nobenega očeša. Nemirno se je več ur premetaval po svojem ležišču in končno vstal ter se naslonil na okno. Noc je bila jasna in zrak je bil svež ter mu je hladil vročo kri.
Sloneč na oknu, je zagledal svojo mater, ko je stopila iz kuhinje na dvorišče ter zavila okrog vogala. Ze večkrat je v zadnjem času za pazi 1, da hodi njegova mati iz hiše, kadar vsi spe. Slišal je namreč odpiranje in zapiranje vrat. Takrat je menil, da hodi Ie na svezi zrak, ker nima spanja, v njeni kamri pa je zadubio. A zdaj se mu je zdelo, da mora inati imeti kaj posebnega.                          |
Okrog vogala je šla, je rekel sam pri sebi. Drugam ne more, kakor v klet, a kaj ima ponoći v kleti iskati?
Šel je torej za njo. V kuhinji ni zapazi I, da sedi Jula na svoji, v kotn stojeći postelji. Še ozrl se ni tja, nego naglih korakov hitel iz hiše. Jula mu je neslišno sledila.
Matevževa radovednost je bila toliko večja, ker je bila njegova mati zadnji čas vsa izpremenjena. Ve del je natančno, da se je ta izpremem-ba zgodila tišti dan, ko je bila v kampanji zaslišana zaradi smrti gospe Olge. Nekaj časa je to izpremembo samo opazoval, končno pa je mater začel izpradevati in jo je polagoma pripravil do tega, da mu je rasodel« en del svoje skrivnoeti, strah nam-reč, da bo Svetlin obeoj«i kot mmU lec. Ni se pa upala ničesar povedati
o skrinjici, ki jo je imela v svojem varstvu.
Vam je torej tuđi hudo, da bo Svetlin obsojen f je dejal Matevž svoji materi. Tuđi jaz ne verjamem, da bi bil on gospo Olgo zastrnpil.
V njenem truplu so dobili strup ... je menila Valjavka.
Meni se zdi Ie to čudno, da je gospa Olga samo hišini Marijanici in vam rekla, da ji daje Svetlin strup uživati. Zakaj ni tega rekla svojemu ocetu! Zaikaj ni poklicala zdravnikal
Saj to ravno mi hodi po glavi, je vzdihovala starka, to mi dela skrbi in mi vzbuja dvoma, da bi bil Svetlin morilec. Kako lahko bi bila pokojna gospa poslala po zdravnik a. A poslala je po-me. Zdravnik bi ji bil lahko pomagal, jaz ničesar. In zakaj je zali te val a, da moram molčatit
Takih pogovorov, ki jih je Matevž od tistega dne večkrat imel s svojo materjo, se je zdaj spomniL ko se je plazil za staro Valjavko.
Prišedsi okrog vogala, je videl iz kleti slabo luč. Ta mu je pričala, da je mati v kleti. Videl jo je na koncu kleti sukati se okrog kadi, v kateri je bilo hranjeno zelje. Starka je ostala Ie malo časa v kleti. Ko jo je zapustila, je upihnila svecko, ki ji je svetila v temni kleti, potem je za-klenila klet in odšla v hišo.
Jutri preiščem vbo klet, je skloni! Matevi, ali pa si dam napraviti drug ključ in se ponoći »krijem v kleti — Ifcajti vedeti moram vendar, kaj naj pomeni to poietje.
Približno enafce misli je imela tuđi Jula, ki je vae to opazovala od
i -                     —      -     i
daleč in se vrnila sele v hišo, ko se je naredil že dan.
Jula je prišla laglje do ključa, kakor Matevž. Starta je imela nam-reč ta ključ vedno skrit za stensko podobo nad svojo posteljo. Jula je to seveda vedela, docim je prišel Matevž do ključa Ie, če ga je materi vzel iz rok.
Koj, ko je stara Valjavka zjutraj vstala in šla v cerkev, se je Jula polastila ključa in se vtihotapila v klet. Preiskala je vso klet, pregledala vsak kotiček in preiskala vsako po-sodo. A nikjer ni bilo ničesar najti. Najbolje se je zamudila pri kadi z ze-ljem. Videla je, da težka kad ni bila premaknjena in da je sploh vse v starem redu.
In vendar mora Valjavka v tej kleti nekaj imeti skrito, ali je pa nekaj skritega iz kleti odnesla. Mogoče, da ima tu svoj denar spravljen. Na vsak način uioram to dognati.
Jula je hitela na to v hišo in preiskala spalnico stare Valjavke. Tuđi ta preiskava ni imela uspeha, dasi jo je Jula izvršila s skrajno na-tančnostjo.
Pa bom Ie izvedela, pri oem da sem, si je rekla Jula. Če pojde Valjavka, ko priđe iz cerkve, pogledat, ako je ključ še za podobo, potem je njena skrivnost še v kleti; če pa ne pojde gledat, potem tuđi njene skriv-nosti ni več v kleti.
Pol ure pozneje je prišla Valjavka ii cerkve in njena prva pot je bila k podobi nad njeno posteljo. Jula je bila zadovoljna.
(D»l>» »rlhodnjtt.)
udar ja, da je politična moć oni faktor, ki naj povzdigne mali narod med velike mogroene narode. Politična moč pa je samo funkcija števila in niajhen narod mora naravno ostati v politiki vedno v ozadju. Znanstvena kultura naj vzdigne mali narod med velikane, — toda tuđi tu se nam sta-vijo zapreke. Velika kultura je mo-#oča le tam, kjer so dani materijalni pogoji za kulturo, le med gospodar-isko visoko stoječirni narodi. Ze ta premisa za veliko kulturo nam manjka, na drugi strani pa bi bilo nesmi-selno, ce bi si predstavljali, da more na našem maleni ozemlju vzrasti več veleumov, več ljudi, katerih ideje in čini pretresajo ves svet, kakor na ozemlju drugih številnejših na-rodov, ki posedajo neprimerno več zemlje in imajo vse boljše pogoje za razvoj kulture. Nadalje pa oslabi tak kulturni boj moči naše narodne ar-made. Od drugih strani zopet se nam poudarja, da je naša naloga defenzivna, da moramo braniti svoj obstanek. Velikanske so naraviiost žrtve, ki jili prinašanio obrainbi našega naroda in vendar so poročila, ki prihajajo iz glavnih bojišč na mejak, žalostila; s Koroškega prihajajo samo obupne vesti, s Štajerskega z ma lim i izjema-mi glasovi o nazadovanju. Heroieen in ne brezuspešen boj se bije ob Adriji. Fa kaj nam pomaga obmorje oe nimamo gmotnih sredstev, da si utrdimo tam neoinajno stališee, ee ni-jiiamo za svojim hrbtoni solidiiega ozadja. Nova sredstva se nam pripo-ročajo, vzbujanje narodne zavesti in narodnega ponosa. Velepomembna sta ta dva faktorja. Renegatstvo, ki se tako usodno širi v naših vrstah omejiti, bodi cilj našemu stremljenju. Pomisliti pa je treba, da je le malo ljudi, ćelo malo inteligentov, ki ljubi svoj jezik tako iskreno, da mu zado-stuje edina misel na materui jezik, da žrtvuje teniu svojemu idealu druge svoje interese. Većini in zlasti ljudstvu v obmejnih krajih je jezik le sredstvo za uspešno napredovanje in za utrditev svojih gospodarskih ci-Ijev. Tako prihajamo na svoji poti zo-I>et nazaj do izhodišča. Število in moč, razvoj v širino in v globino je naša resitev, krepko obinejno ljud-gtvo, zavedno in i>onosiio, uprto na zdravo in močno jedro. Konsolidirano Jugoslovanstvo, danes še razeep-ljeno v tri večje skupine, ki pa so si med seboj tako sorodne. kakor malo-katere panoge velikih in mogoenih narodov, l>odi jedro našega naroda, v katerega hoćemo z zaupanjem upirati svoje poglede. — Toliko v kratkih potezah o dr. Ilešičevem govoru, ki bi zasluži 1 kakor že omeujeno vse ob-^irnejšega razmotrivanja. Akademijo je zaključila nato veličastna himna »Liepa  naša domovina!«
Banket  v  hotelu  »Tivoli«.
Po končani slavnostni akademiji se je vršil na čast hrvačkim in srb-skini gostom banket v mali dvorani hotela »Tivoli«. Med drugimi sta se udeležila banketa tuđi deželni odbornik in deželni poslanec dr. Ivan Tavčar ter državni posianec Ivan H r i b a r. Banket je bil izredno okusno serviran, kar služi v čast ho-telirju Kend i, gostom pa so stregle hrhke gojenke gostilničarskega go-spodinjskega tečaja. Vrsto napitnic je otvoril predsednik »Slovenske Matice« dr. Fran 11 e š i č. V svojem govoru se je zahvaljeval gostom iz Hr-vaške, Banata in Srbije, da so prihi-teli v Ljubijano, da počaste spomin velikega Ilirca Stanka Vraza, pozdrav i 1 navzoča i>oslanca dr. Tav-čarja in Hribarja, naglašal važnost slovanske kulturne vzajemnosti ter končno nazdravil hrvaško-srbskemu narodnemu edinstvu. Kontrolor Anton Trstenjak je razpravljal o gospodarski osamosvojitvi jugoslo-vanskih narodov ter nazdravil edin-stvenemu narodu hrvaškemu in srb-skeinu. Predsednik »Matice Hrvaske« dr. Oton Kueera je proslnvljal kulturno delovanje Slovencev na polju hrvaško-slo venske vzajemnosti ter napil dr. Ilesiču kot apostolu te ideje. Odposlamee »Srbske književne zadruge« v Belgradu je v vzneše-nih besedah slavil slovensko-hrvaa-ko-srbeko vzajemnost ter dvignil čašo edinstvenemu narodu od Triglava do Balkana. Podpredsednik »Srbske Matice« M. Jovanovićje na-
gladal vaŽaoat Vrazovih idej ter nazdravil slorvenakemu narodu, i% ka-terega je iz&el StaniU> Vrax. Dr. 11 e-š i č se je zahvaljeval ma aodelovanje pri akademiji »Glaabeni Matici« ter napil dr. Ravniharju in H u -b a d u. Predsednik »Oiasbene Matice« dr. Vladimir Ravnihar je po-vdarjal važnost kulturnih društev ter izrekel napitnico »Zvezi slovenskih pevskih društev. Predsednik »Akademije« prof. R e i 8 n e r je nazdravil društvu »Bratov hrvaškega zmaja«. Zahvaljujoč se na zdravici, je veliki mojster tega društva Emil pl L a -8 z o w s k i napil kulturni vzajemnosti jugoelovanski. Predsednik »Zveze hrvaških pevskih društev« Krešić se je spominjal časov, ko je bil pred 45 leti prvič v Ljubljani, ki je bila takrat nemška, ter nazdravil dri. poslancu Iv. Hribarju in »Zvezi slovenskih pevskih društev. Predsednik »Slovenske Šolske Matice« dr. Schreiner je pozdravil zastopnike »Hrv. ped. književnega sabora« ter izrazi 1 željo po skupnem vzajemneru delovanju jugoslovanske-ga učiteljstva. Na pozdravu ee je za-hvalil tajnik »Hrv. ped. književnega sabora« ravnatelj M e d v e a. Državni poslanec Ivan Hribar na-vdušeno aklamiran, je naglašal potrebo srbsko-hrvasko-sloveDskega zbližanja, pozdravljal elm intenziv-nejše kulturno delovanje ter nazdravil skupnomu delu kot zaloga boljše bodočnosti slovanskih narodov. Profesor dr. G r o š e 1 j je proslavljal de-lo na polju kulture. Profesor dr. Gruber, zastopnik »Društva sv. Jeronima«, je nazdravil gojenkam gospodinjske sole kot vrlim Sloven-kam. Končno je dr. 11 e Š i c se nazdravil prof. Pleteršniku kot eneinu najniarljivejših devlavcev na kulturnem polju slovenskem, in dr. L i v a d ić u kot odličnemu hrv. kul-turnemu delavcu .Dr. Livadić je izroeal pozdrave »Društva hrv. književnikov« ter napil slovenskim književnikom in časnikarjom. Animirani banket je zaključila himna »Liepa naša domovina«, ki so je vsi navzoči navdušeno zapeli. Vsi hrvaš-ki in srbski gostje so že snoci ob pol sedmih zapustili Ljubi jano. Pripom-niti je, da so bili na kolodvoru pod nadzorstvom  detektivov.
Slovensko gledaliiee.
Popoldanska predstava »Snegnl-čica in škratje« privabila je v gledali šče nebroj malčkov, ki so pazno sledili predstavi. Svojim občutkom so dajali duška z od srca prihajajoci-mi vzkliki in nežnim ploskanjein. To je bilo nekaj za nje in gotovo jim ostane v dobrem spominu, kako so mali skratje lepo, človekoljubno ravnali s Snegulčico, ki jo je hudobna mačeha tako kruto preganjala. Mali škratje-igralci bili so prav srčkani, igrali in memorirali so čisto dobro, in nihče jim ne zameri, če se je ka-teremu ustavila nit, ker ni malenkost priučiti otroke na tako težke vloge. Pohvaliti moramo gdč. Dani 1 o v o kot Snegulčico ter gospo Bukšekovo kot kraljico, ki pa je imela žalibog neokusno spremstvo. S tem mislimo toalete v eksotičnih barvah. G. Zeleznik ima jako dobro voljo, nasprotno manj dober uspeh. Scenerija je popolnoma odgo-varjala pravljici, nad vse lično je izgledala koca škratov. Ga. Danilo v a zasluži za svoj trud priznanje. Gledalisce je bilo nabito polno.
Koncert    »Slovenske   Filharmonije.«
Glavna točka vsega večera je bil nastop koncertne violinistke gdc. Stelle Kriiger.K onemu priporočilne-inu pismu njenega učitelja, ki je bil priobčen tuđi v »Slov. Narodu«, imamo pripomniti samo to, da je pre-skromno in bi ga bilo treba razširiti v dolžino in globino. Karakterna crta gdč. Kriigerjeve je temperamentnost. Občudovali smo eleganco njenih po-tegljajev, sigurnost ,s katero nastopa in izvablja finemu instrumentu za nas, deželane v tem oziru, naravnost bajne tone, mora ji pridobiti mogo-čen odmev in ta se je pokazal v na-vdušenju občinstva in prisiljena je bila dodati k prvotnemu vzporedu še dve točki. Najkrajša sodba o gdč. Stelli Krugerjevi slove po našem nmenju tako-le: Velik, že jako doi>ro izšolan talent, katerega še čakajo si-
jajni uspehi. Upamo, da nafi gdč. Kriigerjeva še obišče. Točke, v katerih je nastopila, so bile sledece: 1. Mendelssohnov »Koncert za go«li in orkester« v E-molu, ki razdeli na šti-ri dele, izmed katerih je naj bol j ugajal »Andante«. 2. Ant. Dvofak »Humoreeke« ter Pr. Schubert »L* Abeille«, oboje s spremljevanjem klavirja. Zadnjo točko je igrala » ta-kozvanim topilcem tonov in občin-stvo je bilo naravnost očarano od precizno fine igre. V natančneji pretres priđe še noviteta našega domaćega skladatelja g. A. Forsterja pod naslovom »Slovanska suita«. G. skladatelj vzel si je narodne motive petih slovanskih narodov in s temi operira tako srečno, da mu moramo čestitati. Naj navedemo besede onega nape-vat po katerem je napravil hrvaški suit; svoj čas se je mnogo prepeval in še dandanes vnema srca. Kdo ne pozna pesmi »Brod nek' čuti udarca krive vožnje svoje, ja ću pjevat od srca pjesme vlasne svoje! itd.« Delo je dobro zaokroženo in najbolj je po-srečen suit »Polska«, ki izborno bar-va pestro duše\Tio razpoloženje Po-ljakov. Občinstvo je sprejelo delo z navdušenjem in skladatelj se je moral prikazati na odru, kjer je pa delil svojo slavo s kapelnikom g. Czajane-kom, ki je nemalo pripomogel delu do uspeha. Ker nam pičlo odmerjeni prostor ne dopušča spuščati se v na-tančno seciranje celega sporeda, naj ga samo navedemo. Poleg že imenovanih, bile so še sledeče točke na spo-redu: 1. Meverber: Koračnica ob kronanju iz opere »Profet«; 2. Le-har: Valček iz operete »Ljubezen ci-ganov«; 3. Biret: Glasbene slike iz opere »Carmen«; 4. Nikolai: »Vesele ženske vindzorske« ouvertura; 5. Kosini: Ouvertura k operi »Viljem Teli«; 6. Strauss: »Peti, piti, ljubiti«, valček; 7. Schlogel: Potpuri Straus-sovih operet. Kakor vidimo, je bil program zelo bogat in »Slov. Filharmonija« se resno trudi nuditi občin-stvu kar največ in najbolje, zato ie pa tuđi naša sveta dolžnost, da jo podpiramo in obiščemo vsako njeno prireditev v tako obilnem številu, kot to.                                          b.
Razne stvari.
*  Roparji. Iz Varšave jioročajo, da je napadlo v  predmestju  Pragi devet roparjev blagajnika neke belgijske delniaike družbe, ki se je pe-ljal z nekim trgov-skim pomoćnikom v izvošeku,    ter oba smrtnonevarno poškodovali. Odnesli so « seboj 5000 rubljev.
*   Atentat  na  ravnatelja skla-dišča. V Orleanu je ustrelil po krat-kem prepiru Picheron, sin prej-šnjega ravnatelja skladišča, sedanje-ga  ravnatelja  Schonwalda.   Picheron je  nekoliko  slaboumen   in si je   domišljal,   da  mora   postati   sam po svojem očetu ravnatelj.    Morilec je pobegnil in ga nišo mogli dobiti.
Nekaj črtic o Mehiki.
V  Mehiki je nedavno    tega    iz-bruhnila revolucija,  naperjena proti 801etnemu      predsedniku      republike Porfiriju Diazu.
Srednja Amerika je dežela neprestanih revolucij in krvavih dr-žavljauskih vojen. Edino izjemo v tem oziru je delala doslej Mehika. Toda tuđi v tej državi so bile svoje-časno državijanske vojne in revolucije na dnevnem redu, dokler ni do-bil državnega krmila v roke sedanji predsednik Diaz. To je bilo 1. 1876. Do tega leta je obsegala zgodovina Mehike same vstaje in revolucije, republika se je menjala z monarhijo, državno krmilo pa so imeli v rokah najrazličnejši pustolovci. Tako se je zgodilo, da je Mehika v 59 let ih dosegla rekord 52 diktatorjev, pred-sednikov in vladarjev.
V  tem kaosu revolucij in proti-revolucij se je popel na čelo države Porfirij Diaz, obsijan s čarobnim si-jajem junaštva in moči.
Se danes se pripovedujejo naj-neverjetnejše zgodbe o njegovem junaštvu, o njegovih romantičnih do-življajih, kako se je mahoma pojavil sredi svojih sovragov in zopet izginil, kakor bi se vdrl v zemljo itd.
Diaz je bil dete revolucije, otrok divjih in burnih časov, sin krčuiarja, v katerem je tekla španska ili indijanska kri.
Diaz je zmagal revolucijo kot re-vol uci jonarec.
V  svojem položaju na čelu dria-ve je Diaz nedvomno edini na vaein svetu.
Več kakor trideiuet let vlada neprestano kakor — predsednik republike. Volja njegova je vsemogočna. Ta demokrat je semtertja vladal bolj absolutistično kakor marsikateri monarh.
Očitali so mu, da je despot, toda njegovo strogo gospodstvo zagovarja velikan&ki razvoj in napredek držav« pod njegovim vodstvom, ražen tega pa je bila njegova vlada vselej v vsa-kem oziru poštena in pravična.
Prvo, kar je Diaz storil, ko je po brezštevilnih borbah prišel na krmilo, je bilo, da je ustanovil izvrstno organizirano gorsko redaretvo, ki je v najkrajšem ča^u svojega obstanka s sv^ojo odločnostjo in skrajno strogost-jo uničilo vse razbojnike, ki jih je bilo takrat na tisoče in tifc*oče v državi.
Diaz, poln energije rojenega gor-janca, je s pomočjo tega redarstva iz-koreninil vse mehikanske desperade, ki sh> zavirali vsako trgovino in vsak j>roniet.
Vsa hudodelstva, ki so preprece-vala razvoj evrof>ske kulture, so se kaznovala najstrožje. Kdor je na pri-mer prerezal brzojavno žico, je bil brez usmiljenja — obešen. Tuđi sicer je Diaz postopal proti rušiteljem jav-nega miru in reda čim najstrožje.
Ko je pred nekaj leti izbrubnila stavka delavcev v pre<lilnicah v Ori-zabu, ki se je spremenila v pravcati uj>or, je \x>jska tak oj razpršila vso množico, a okoli 100 voditeljev je bila aretiranih in — »odstranjenih«. Govorilo se je, da so bili takoj na ine-stu ustreljeni.
Vzpričo te strogosti je država silno vzevetela in napredovala.
Diaz je žare« iz kaosa ustvaril sam v 26 letih narod z velikim blagostanjem.
L. 1875. je bilo v Mehiki 350 an-gleških milj železnic, danes jih je 19.000. Izvoz in uvoz je takrat znašal 130 milijonov, 1. 1906. pa je nara^el že na 800 milijonov.
V  tem času so tuđi državni do-hodki narasli od 40 na 500 milijonov.
Diaz je otvoril zlate, srebrne in bakrene rudnike, ki prinašajo državi ogromne dohođke. Industrija ise je razvila, kakor malo kje. Republika šteje seđaj 16.326 ljudskih sol. V Mehiki izhaja nad 400 časopisov  in re-
Iidajatelj in odgovorni urednik: Baato Pnstoalemšek«
Anton Šare
umnitošnm tami. IV" unni m impran pm imi
iriđne švicante mine
HJceMJil iikap        182
oprem za neveste.
BHiirta firanilnica
v Dralii ▼ Dalmad|i
hranilne vloge
od K 2-— do K 10O.0OO-—
proti S*/# •br«stovafijit9 ter po vrača zneske do K 5.000*— brez odpovcdi, zneske do K 20.000-— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izpla-čevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hnraškem jeziku.               3835
Usojmm si ▼ljudno opozoriti, da sem prevsel                   g
glane zMn Jm tete1 Svljnta ziviimliis.
najcenejii zavod na kontlnant«.
Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno
W^   vsakovrstna posojila in kredite
kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in ineničae kredite.
Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, L nadstr.
il£UL91i9iMUISitM9ISJl5UI5UlSllSJlfMlH9ISVISIISIIf9l53ISIlSIISII5SII5SIISIISII
BOŽIČNA   DARILA1
is   Predno si nakupite božičnih daril   il
blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! — Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odlomili se bodete :         takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki         :
H. SUTTNER, ŠHHH
Mestni trg                ali               Sv. Petra cesta.
Specialna trgovina najnovejSih precizijskih ur (s izpričevali točnosti)
svoje lastne tovarne ur v avici z varstveno mamko „I KO".
Naivećfa zaloga nrv zlatnine in arebrnine, {nvalov ter briljantnih nakitov itiL, iatotako ogromna Ubira kina-srebmega blaga, kakor nastavkov, iedilnega orodfa itd., vse v naimoderneisem slogu.
Postrežba strogo solidna.                      Cene najnižje!
Na pismena vpraianja se odgovarja z obratno pošto«
Telefon 273.                                               Brzojavni naslov: „H. Suttner".
Mi nđii: tataim ilica a. 7. nspiti time mi
Spretaa* vloge na knjižice ter jth obrestuje od dne vloge do dne dviga #• 4Vt9/«i rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejem« vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka Čekovno knjižico. — Daje p*Mjila na najrazUčnejSe načine. — Bavnotaam saoslalnlea: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eiksaptira trgovske menice. — Preskrtije vnovćcnje menic, nakaznic, dokumcntov itd. na vsa tu- in  inozem&ka tržišča.   —   Udaja  nakaznice.
Vu pojasnili te dobe   bodisi   ustmeno ili pismeno v ndmžni
pisirnl.                                               io
Bralnirtnakdudoptlluod9.li 12.pepaJh?il3. li5.
Kmetska DosaiiJnHa linitiske okolice
r«giatr«vaaa madmga a seosmeleno zavexo
v lastsea zairahcn Jomi v L|nbl|anl u Dnujski cesti St. 18
je imela koncem !^ta 1900 dsnarnega prometa.......    K 8Sy 119.1 €1*11
upravnega premoženja................K SO^IS.SIO-SIS
obrestuje hranilne vloge po 41|2°|0
U*mm «saax«ga »slbltka r«ittn«ga davka. kateraga plačiija poaojllnloa
aaaia sa wlaxnlka.
Spr^leama tad! vtegt u takoćl painn ¥ zvezi a ftakOTHim pro-am#toam ta |tla abrtttaje od da« vloge do dno driga.
Stanje hranilnlh vlog nad...............K t0v000.000
FoaoJMJa  na x«ailjl4oa  pa »• 4° o « **V'o  n» amortUaoljo  ali  pa  po
SV'VJ:O liraa aaiartlsaolja | na menict po •%-
Posojiliilci sprejena tvđi ntk drugi uičrt glede imortizovinji dolga.
D1ADHE DBB: Ysak daa od 8.—12. in od 3.-4. Izveo nedell
la praznike*. TeUlon st- 1S5.                     Fostae hrmnllnlee račva *t. 828.405.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljami.
Stritarjeva ulioa štev. 2.
Sprejema vloge na kn]iilc« In na tekoči ražnn l«r Jlh •hrMtafo   Delniška glavnica: K 5,000.000*—       Rezervni zaklad: K 450*000*— od dne vlone po 4Vi7o Mito. — Enpnje in prodaja -»roateostne    n.v.                      ei*x^^«                         t   x     •      o
„VniriB Ttth mit pir iinftTnih ■tii-imi.--------------  Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Dolžnost
vsakega Slovenca je, da sklene zavarovaino pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki
,SLAVIJIU.
Podpirajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu.
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji.
Ogromni rezervni ffontfl K 4«yei2.7e7-— jamčljo u popolno warnott.
OfmlfH     VIIIIII IH44 ima Poset>no ugodne in prikladne BuMlU iiALHVIJII    načine za zavarovanje življenja. BmtlfM     f I Uni IH11 razpolaga z najcenejšimi ceniki za DUllllU ifjLMVlJlI    preskrbljenje za starost, za slučaj
smrti roditeljev, za doto otrokom.
BmmUm     flHnilH11 razdeljuje ves Cisti dobiček svo-BlUlKD hSLAVIJA    j.m članom.
Blfllfrlf     TI Hlll IH41 1* rcs -110™5** zavarovalnica z vse-DUllllO ffjLHVIJil    skozi slovansko -narodno upravo.
Bfflllf fl     VI UĐI IRM f niotno podpira narodna  društva, DUDImll •fALHVIJH    organizacije in prispeva k narodnim dobrodelnim namenom.
A|M|b||     n HH| III1* stremi za izbolj§anjcm  in osamo-BHIIllll ffklLIIVIJH    svojitvijo narodnega gospodarstva.
Vsa miaai taje trn nlie Bieniii asm taitt JUiUt" i uiHhil
I a p 1 i b | e d o.
.-. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA,   Preiernova   ulica  itev.  3.
/. Najveiji9 najvarnejši slovenski denarnizavod.
Denarni promet do SI. deoembra 1MM Mri BIS mllljonov kron. ObstojoAlIi wlog ned SS milijonov kron.                                                             lloxorwnl zaklad nad 1 mllljon kron«
Za vmraost vložcocga denarja jamči zraven rozorvnoga zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem proiMoSenjem In z w»o SVOJO moftjo. IZ0VIM Tložencga denarja je nomogo5a9 ker je po pravi Uh te hranilnicev potrjenih po c kr. ddtelni vladi« IzkljuAona VSaka spokulaolja s ▼loicnim denarjem. Vloge se sprejemajo v»ak dan in se obrestujejo po 4l/4°/0 brex odbitka; nerzdignjene obresti se pripisujejo rsakega pol leta b kapitalu. Sprejema
vloine knjižice drugih denarnih lavodov kot gotov denar.
Posojila na zemljišča po V/% obresti in proti amortizaciji po najmanj 74f/* na leto. Daje po-•ojiU na menice in vrednoetne paptrje.
Za varćevanje ima vpdjane lične doaiaMfto hranllnlkoy ▼ podpiranje sloTenskib trgovcev in obrtnikov pa kreditne draitve.         4
LMtefaui la ttek »NaraiM thbnet,