OređnISfira In Dpmštuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
utaja * pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti reftk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon 6t- II S.
ŠL 26.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 3. marca 1911.
gäPOimns listu:
Celo leto...........i2	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta.......... 3	K
Mesečno............. l	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Lemi k II i.
Zadružna zveza v Celju.
Celje, dne 2. sušca.
V	interesu vsega zadružništva je, da kmalu nastopijo v zadružništvu normalne razmere in se vse zadruge, ki nimajo v sebi življenjske sile ali bolehajo, ozdravijo. Dolžnost vseh poklicanih krogov je, da zastavijo vse sile in napravijo red.
Sine ira et studio hočemo opozoriti na stanje Zadružne zveze v Celju, k čemur nas silijo dogodki zadnjih dni..
Zadružna zveza v Celju je vplačala leta 1900 v talilno tiskarno 5000 K, razun tega je pred kratkim še podelila okrog 20.000 K kredita isti tiskarni. Morebitni izgovor, da se je dal kredit Narodni založbi, ne spremeni na stvari nič. Denar je bil namenjen za tiskarno za izplačilo deležev našim posojilnicam. Ta-ko postopanje zveze, ki vsako leto dobiva lepe tisočake podpor za pospeševanje kmetijskega zadružništva, se mora odločno grajati.
Pri zadnjem občnem zboru Glavne posojilnice v Ljubljani se je govorilo o so-odgovornosti celjske Zadružne zveze. Celjska zveza, ki ima revizijsko pravico, je soodgovorna za škodo, katero bodo trpeli člani Glavne posojilnice, ker ni izvrševala pravilnih revizij. V krogih juristov prevladuje mnenje, da se bo gotovo Zadružna zveza v Celju obsodila, da prispeva k pokritju deficita. Pri nas v Celju se tudi sliši, da namerava neka druga posojilnica, katera je tudi vsled „vzornih“ revizij prišla v opasen položaj, naperiti tožbo proti celjski zvezi in zahtevati odškodnino za vsled slabih revizij povzročeno škodo. Brezdvomno bo v obeh slučajih Zadružna zveza morala šteti mnogo tisočakov.
V	blagajni zveze vlada velika suša. Ni čuda, če se je raznim „političnim“ posojilnicam, ki so že ob ustanovitvi imele kal smrti v sebi, podeljevalo veiike kredite in s tem ohranilo pri življenju, napram javnosti pa se bobnalo o vspehili. Tako na primer je imela posojilnica v Globokem koncem leta 1910 kredita 92.976 K 66 h. Da je ta kredit dosti previsok,
mora priznati vsak, ki le nekoliko pozna razmere v brežiškem okraju in pozna poslovanje posojilnic.
Iste kredite izkazujejo tudi druge, konkurenčne posojilnice. Vse te politične posojilnice imajo nič ali zelo malo viog, žive le od denarja zveze. Zveza je pa vsled .prevelike radodarnosti sama prišla v škripce in — zahteva za primeroma male vloge jednoletno odpoved, kar gotovo ni častno za toli hvalisano organizacijo.
Članice celjsko zveze slutijo, da se bliža konec zveze, zato silijo iz Zveze ven. Obžalovati je, da silijo posojilnice,, pri katerih imajo „g ar od ni” učitelji glavno besedo, pod nemško komando v Gradec. Mi stremimo po osamosvojitvi od Gradca, , po Vzornem delovanju celjske zveze pa bodo slovenske posojilnice postale odvisne od Gradca.
Zia!d ružna zveza v Celju je o'priliki volitev u-stan avl jala „.politične“ mlekarne. Jedna taka obstoji v Št. Juriju ob južni železnici. Ta mlekarna ima dolga 37.500 K. Prosila je za podporo; pri tej priliki je pregledal njeno delovanje živinorejski nadzornik gospod M. Jelovšek, konštatiral mnogo nerodnosti in predlagal, da se naj podpora da le pod pogojem, da zadruga pristopi k graški zvezi. To je pač precej — velika nezaupnica celjskj zvezi.
Cast slovenskega zadružništva zahteva, da se nekaj stori. Apeliramo na zadruge, ki so v celjski zvezi včlanjene, da ali sanirajo svojo zvezo ali pa izstopijo iz zveze, predno bo — prepozno. Četudi gredo pod državno revizijo, bodo v vsakem oziru. na boljšem!
’V
Železniška zveza z Dalmacijo.
Predlog poslance-: dr. Be koviča, Roškarja, dr. Korošca ia dr. radi železnice Dunaj—Purkla—Brežice—Novo mesto—Spljet in Noto mesto— Štanjel oziroma Herpelje.
V zaidnjem času se cela javnost na avstrijskem jugu, zlasti časopisje, strokovne organizacije in tudi postav.odajni zastopi živahno bavijo z gori navedenim železniškim projektom. Že pred .40 leti so se javni in privatni faktorji posebno zanimali, kako najjužnejšo kronovino bolje privezati na našo monarhijo; toda ni
prišlo dalje kot do male proge za poskus od tedanje državne meje proti Banjaluki, ki se. je po večdeset-letnih pogajanjih izvršila. Med tem časom je monarhija zlasti na jugu močno razširila svojo interesno' sfero, in prejšnji politični razlogi, bolje priklopiti sosedne balkanske dežele na srednje-evropsko železniško omrežje, so nekoliko prenehali; pač pa je pereče postalo, da se stališče naše monarhije na vzhodni o-bali jadranskega morja utrdi z ozirom na ojačenje našega zapadnega soseda na Adriji.
Cel avstrijski jug, zlasti oni deli južnih 'alpskih dežel, od 'katerih se je obrnil velik del prometa po zgradbi druge železniške zveze s Trstom in ki so navezani na južno železnico in težko nosijo breme njenih zvišanih taaifov, posebno Štajersko in veliki del Kranjske, stremijo po tretji, od južne železnice neodvisni železniški zvezi s Trstom. Ta bi bila kot podaljšanje proge Dunaj—Aspang—Hartberg (Wechselbahn) takozvana vzhodnodštajerska longitudinalna proga Hartberg—(Gleisdorf)—Felđbaeh—Ptuj—Brežice in takozvana kranjska transverzalka Brežice—Novo mesto—Postojna—Štanjel na bohinjski železnici, od katere se ima odcepiti proga preko Loža—llirskeBistri-ee do Herpelj na istrski državni železnici. Novo mesto bi bilo izhodišče takozvane dalmatinske železnice skozi Belokrajino—Liko do Splita, katera belokranjska proga je že finaneielno zasigurana. Te pokrajine imajo sedaj nekaj lokalnih železnic, ki pa so malo rentabilne in nezadostno opremljene, med tem ko je treba večji del gori navedenih prog še le zgraditi: ta proga bi bila jedna najpomembnejših prometnih žil na jugu države.
Med merodajnimi faktorji prizadetih dežel. Štajerske in Kranjske, med deželnima odboroma obeh dežel, vštevši na novo ustanovljeni veliki kranjski železniški odbor, se je doseglo popolno soglasje glede smeri prage; pri tem se je gledala na to, da se v glavni meri varuje narodno-gospodarske interese prizadetih krajev in koristi vojne uprave.
Za Štajersko je največje važnosti proga, ki bi se priklopila na že otvorjeno železnico čez Wechsel in presekala vzhodno Štajersko v smeri proti jugu. V ta namen treba primerno ojačiti že obstoječo lokalno železnico od Hartberga do Feldbaeha, ali pa na novo zgraditi posebno za Gradec važno progo Hartberg— Gleisdorf, s katero bi se od narave bogato obdarovani del vshodnje Štajerske bolj pritegni! središču dežele. *
PODLJMTJQK.
O svobodomiselski svobodi.
Spisal Fr. Trdan. — Po „Zori“.
Ex ore tuo te judieo.
O svobodomiselskih! pojavih in njenih kvarljivih vplivih zlasti na slovensko clijaštvo smo obširneje govorili v lanski „Zori.“ Letos nam iznova podajejo pero v roko dogodki, ki se ravnokar odigravajo na kra^ 'kcevskem in lvovskem vseučilišču. Na krakovski univerzi se bije boj, ki je vnebovpijoča glasnica terorističnih nasilstev ^svobodoljubnega“ svobodomiselstva.
JDie Ereignisse der letzten Tage an der Krakauer Universität“, piše „Oesterreichs katholisches Soimtagsblatt“ z dne 5. februarja 1911, .„Bind wieder ! einmal so recht imstande zu zeigen, wie weit sieh Anarchie, Terrorismus und Sozialismus in Österreich i vorwagen dürfen. Bemerkenswert ist der Umstand,
! daiß alle die Akte terroristischer Roheit einen rein antireligiösen Charakter an sich tragen. Das finden I wir auch vollkommen begreiflich, wenn wir hören,
' daß die Anstifter des Tumultes Sozialdemokraten und freimaurerische Juden sind, die sich als „liberale“ Studenten im Gegensätze zu den „Klerikalen“ bezeichnen, hm durch diese zweideutige. Finte auch die „Nationalen“' für ihre Zwecke zu ködern.“
Jagiellonska alma mater je postala v zadnjih dneh) pravi kraj gnusobe in mesto razdejanja. Svobodomiselno dijaštvo, ki tako rado vpije in se pote-j guje za svobodo pouka in prostega raziskavanja na visokih šolah, je iznova pokazalo celemu svetu, kako pojmuje in zna ceniti svobodo. Kadar se svetu razodevajo po svojih listih, kar mrgoli v njih svobode, bratstva: in vseobsegajoče ljubezni. V neumornem teženj» za preosnovo človeške družbe, v stremljenju za
povzdigo ljudskega blagra .si poclajeta roke krotki mir in divja besnost, mehka spravljivost in neupogljiva surovost. Okrog hodijo kakor jagnjeta, a že hip za tem švigne na dan divja strast z vsemi mogočimi konturami in barvami. Po njih delih in izjavah lahko trdimo o njih, da nikdar ne vedo, pri čem da so. Zmedenost o pojmih je tolika, da je skoraj ni mogoče razumeti in razmetati.
Na podlagi A. J. Petersovega dela: „Klerikale Weltauffassung und freie Forschung“, Wien, 1908, hočem na kratko analizirati svobodomiselno in katoliško pojmovanje o svobodnem znanstvu in prostem znanstvenem raziskavanju.
Prosto raziskavanje in njega glavna torišča — vseučilišča — so bila zastopnikom klerikalnih interesov že od nekdaj trn v očesu. Klerikalizem stoji na tleh odrevenelega svetovnega naziranja, ki deloma o-značuje prve početke kulture in otroško dobo človeštva. Popolnoma drugačno življenje živi moderna znanost: oborožena z najpopolnejšimi sredstvi znanstvenega raziskavanja, obsega, opazuje in raziskuje celo vesoljstvo in se pospenja v neumornem delu vedno višje. Naziranje, sezidano na njenih naprednih pridobitvah, je v neprestanem toku in zaradi tega ne more ostati v stiku in soglasju z naziranji, ki kore-ninijo v daljni preteklosti, deloma v babilonski, deloma v egiptovski kulturi, da, celo v nomadstvu. Nasprotje med obema naziranjema je potemtakem najgloblje in nujno tako staro kakor vsporedni obstoj o-korelega dogmatizma in svobodne napredne znanosti.
O.	c. str. 7.:
Ta izjava profesorju dr. Mengerja, člana gosposke zbornice, nam jasno označuje ves milje modernega Človeka. Današnji Čas je v marsičem podoben dobi zahajajočega grškega in rimskega paganstva. Moderni človek stoji na meji dveh dob, ki se ostro ločita. Na eni strani zre „odrevenelo“ krščanstvo, na drugi se mu odpira nov svet v obliki „zmagoslavne-
ga“ evolucionizma. Na eni strani se zgraža in obsoja „moreči dogmatizem“, na drugi strani mu obeta boljšo bodočnost prosti in svobodni polet človeškega duha do zadnjih zagonetk sveta in svetovja. Vedno mlado in sveže krščanstvo, ki je utisnilo pečat tisočletjem in prerodilo stari in novi svet, boleha in umira, evolucionizem pa proslavlja na podlagi darvini-stieno-materialističnega svetovnega naziranja triumfe, ki so predhodniki boljših časov.
Ali stoji prosto raziskavanje res na tako stabilnih tleh? Ali je svobodna znanost res prosta vseh zunanjih vezi in služi in teži le po iskanju resnice? Oglejmo si pobližje namen in metodo znanstvenega raziskavanja in še posebej „svobodno raziskavanje.“
Namen vede je iskanje in podkrepljenje resnice. To načelo je bilo vrhovni stavek stare filozofije in velja v svojem popolnem obsegu tudi modernemu znanstveniku. Pri iskanju resnice ima znanost odprto prosto pot: Znanost in njen nauk sta svobodna, toda ne nevezana. Vsak znanstvenik, ki se Š,e hoče ponašati s tem lepim nazivom, se mora pokoriti zakonom umnega mišljenja, pred vsem takozvanemu principu protislovja.
Ali je znamenje duševne svobode trditi, da je dvakrat dve pet ? Ali moremo svobodno reči, da je polovica večja nego celota? Ali smo svobodni v sklepanju, da more ena in ista stvar obl istem času bivati in ne bivati ? Enakih in podobnih vprašanj bi naštel lahko brez števila, toda težko bi dobil razumnika., ki bi si upal zatrjevati, da je človeški um v naštetih in podobnih sodbah Še svoboden, prost in neodvisen od notranje evidence in vrednostne nujnosti navedenih stavkov.
Nepobitnim zakonom razumnega mišljenja so podobni trdni in neovrgljivi rezultati znanstvenega raziskavanja. Tudi strogo dokazanim dejstvom in 'pa znanstvenim pridobitvam mora razumen človek nujne in brezpogojno ukloniti svojo volio in razum. Kdor ne
Podaljäanje tretje zveze proti jugu bi ,še odcepilo od državne železnice Gradec—Fehring pri Feld-bachu čez kopališče Gleichenberg proti Purkli; za ta del proge so izvršeni že splošni in podrobni načrti, ki so bili že predmet revizije trase in političnega obhoda. Od Purkle čez Ptuj do Rogatca bi trasa prerezala Slovenske gorice ter Haloze, ki na Široko in dolgo pogrešajo boljših komunikacij; z železniško progo bi se produktivna in davčna moč prebivalstva v teh krajih zdatno povzdignila; generelni projekti te proge so že gotovi, revizija trase dovršena in se zdaj pripravljajo podrobni načrti.
Zadnji del te proge na Štajerskem bi bila črta Rogatec—Brežice, katere gradnja je življenjskega pomena za bogato sotelsko dolino in mesto Brežice; dotični generelni projekti bodo v 'kratkem času napravljeni.
V	Brežicah prične takozvana kranjska trans-V erzalka, katero je kranjski deželni odbor vzel v svoj železniški program; ta drži od Brežic preko Novega mesta in Postojne do Štanjela; od te se ima odcepiti proga preko Loža, Ilirske Bistrice do Herpelj.
Od Novega mesta proti jugu M se odcepila dalmatinska proga, katere belokranjski del je že finan-eielno zagotovljen. Podaljšanje tega preko Karlovca skozi Liko ima zgraditi ogrsko-hrvatska vlada. Liška železnica se v Kninu priklopi na obstoječo dalmatinsko državno železnico.
Četudi je vsak posamezni del te proge za lokalni promet velike važnosti, vendar bi južne proge ne mogle izvrševati svoje prometno-politične naloge, ako se jih ne zveže z Dunajem kot središčem države, zvezavši jih z že obstoječo železnico čez Wech-
sel.	Prizadeti deželni odbori so raditega državno u-pravo zlasti na to opozorili, da je zgradba cele proge ne samo nujna prometna potreba za Štajersko in Kranjsko, ampak tudi za državo in gotovo ne v zadnji vrsti za vojno upravo.
Končno malo podatkov o stroških te proge in mala primera s sedaj opuščenim projektom Dunaj— Brežice—Novi Knin—Split.
V	poslednjem času je stala v ospredju takozvana unska železnica, po kateri bi se proga od Brežic dalje izdatno pomaknila proti vshodu, gotovo v veliko gospodarsko škodo naše državne polovice, zlasti dežele Kranjske, Pri tem se gotovo ni dovolj upoštevalo velikih tehničnih težkoč gradbe železnice po dolini Une in najbrže se ni imelo podlage za presojo tega vprašanja. Dolgost proge Dunaj—Brežice—Novi— Split bi znašala 835 km, od katere odpade na ogrsko državno polovico in Bosno 300 km. Železnica po dolini do Knina sama bi bila 182 km dolga, Iz stališča vojaške uprave, zlasti z ozirom na stališče naše monarhije na jugu ima avstrijska linija skozi Kranjsko veliko prednost pred progo po dolini Une, ker preseka proge južne železnice na več točkah ter je večkrat priklopljena na obstoječe proge državnih železnic; na tak način bi se zelo olajšalo vojaško gibanje v slučaju bojnega konflikta, zlasti iz južne Ogrske in Hrvaške z ozirom na velikansko pomnoženi obrat na obstoječih železnicah, zvezanih’ s Trstom.
Cela proga Dunaj—Brežice—Novo mesto—Split je 930 km dolga. Od te odpade na Nižje-Avstrijsko 101 km, na Štajersko 271 km, na Kranjsko 89 km, na Hrvaško 821 km, na Dalmacijo 148 km; na tej progi
že obstoji 402 km lokalnih in glavnih železnic,'katere' je treba samo primerno opremiti, dopolniti in ojačiti; 528 km proge bi se moralo na novo zgraditi in sicer 155 km na Štajerskem, 89 km na Kranjskem, tedaj v avstrijski državni polovici skupaj 244 km.
Približna cenitev stroškov ima za podlago deloma že obstoječe proge, deloma javno razpoložene stro-škove proračune generelriih projektov za posamezne linije. Zveza preko Like bi zahtevala ca. 170 milijonov kron kapitala, od katerega M samo na liško železnico, to je, ogrško-h'rvaško državno polovico odpadlo okroglo 75 milijonov kron. Stroški gradnje novih linij na Štajerskem bi znašali približno 41.3 mil. kron; od tega odpade 6.8 milijonov kron samo za o-jačenja, prezidavanja in opremljenja že obstoječih linij. Sedaj opuščena varijanta Djunaj—Brežice—Novi —Split zahteva za zgradbo 156 milijonov kron kapitala; pri tem je O gr sko-Hr vaška udeležena z 66 mil. kron; delež avstrijske državne polovice pri obeh projektih, bodisi skozi Liko, bodisi via Novi, je tedaj približno jednak; pri tem je treba pomisliti, da je zgradba železnice Brežice—Novo mesto v obeh slučajih neoLhodno potrebna, ker ima ravno ta proga veliko strategično in seveda tudi narodnogospodarsko važnost. Po tej progi bi se v slučaju vojne vršilo vojaško gibanje iz Ogrske in Hrvaške, neodvisno od preobremenjene glavne linije južne železnice,
Z ozirom na vprašanja električne trakcije so štajerske linije popolnoma pokrite z rekami Lainitz, Mura, Drava in Sava; tudi hrvaška linija in liška železnica imajo zadostnih vodnih moči; isto velja tudi glede dobave energije za dalmatinsko omrežje.
S tehničnega stališča je treba omeniti, da so proge na Štajerskem in Kranjskem primeroma cenene, ker so presekani kraji v geologičnem oziru ugodni; imajo same nove formacije ; dela v tleh bi se večinoma vršila v aluviju in diluviju.
Predlagamo:
..Visoka zbornica naj sklene:
Visoka vlada se poživlja, da naj posveča večjo pozornost zgradbi železniške proge Dunaj—Vzhodno Štajersko—Dolenjsko—Lika—Split (Štajersko-kranjska longitudinalna linija) kot novi direktni železniški zvezi središča države z Dalmacijo, s podaljšanjem proge Novo mesto—Štanjel, o-ziroma Herpelje (k r a n j s k a t r ai n s v e r z a 1 k a) kot novi direktni železniški zvezi središča države s Primorsko; visoka vlada naj pospeši tehnična pripravljalna dela, oziroma naj manjkajoča preddela takoj započne in čim preje dovrši, potem pa ustavnim potom financielno zasigura ti železniški zvezi.
Bosi a dffc or cenejši?
V sladkornem kartelu poka. Pridobivanje sladkorja se v Avstriji dobro renti ra in zato še druži kapital ter ustanavlja in razširja sladkorne tvornice in rafinerije. To pa stavijo večje zahteve, kartelu, kateri jim pa noče ugoditi. Zato pa grozijo z razpuščenjem kartela in z prosto prodajo sladkorja. Ce pa pride do proste prodaje, potem se lahko upa, da se bodo tako kakor pri petroleju dosegle nižje cene. sladkorju. Prodajalci na drobno gledajo na to ruvanje med proiz-
upošteva, teh temeljnih principov vsakega zdravega umskega delovanja, ni znanstvenik, da, nezmožen je za vsako znanstveno raziskavanje, ker ne zna ločiti resnice od zmote. Kdor samovoljno in -trdovratno zapušča trdno stoječo tradicijo in njene pridobitve ter išče za svoje trditve novih potov in fundamentov, si
sam koplje grob.	■
Nauk, la ga je zapisal Goethe — Wilhelm Meisters Lehrjahre, 2. Buch, 9. Kap. — o vzgoji umetnika., velja i znanstveniku:
„■Was uns zu strengen Förderungen, zu entschiedenen Gesetzen am meisten berechtigt, ist, daß gerade das Genie, das angeborene Talent sie am meisten begreift, ihnen den willigsten Gehorsam leistet; nur das Halbvermögen wünschte gerne seine beschränkte Besonderheit an die Stelle des unbedingten Ganzen zu setzen und seine falschen Griffe unter Vorwand einer unbezwinglichen Originalität und Selbständigkeit zu beschönigen; das lassen wir aber nicht gelten, sondern hüten unsere Schüler vor allen Mißtritten, wodurch ein großer Teil des Lebens, ja, manchmal das ganze Leben verwirrt und zerpflückt wird.“
Iz povedanega je razvidno, da ima vsaka znanost in znanstveno raziskavanje gotove meje, katerih ne sme prekoračiti, ako hoče ostati v okvirju prave vede. Znanstvenik nikakor ne sme biti svoboden in popolnoma prost pri razbiranju resnic, hočem reči, ne sme si lastiti pravice, ene vrste resnicam utisniti pečat znanstva, druge kar a limine proglasiti za neznanstvene, znanstveno nedokazane. Trditi in z novimi dokazi osvetljevati in podpirati nasprotje že dokazane resnice, je znamenje tendenciozne samovolje, ne zdravega umskega življenja. Tako so delali stari zofisti, katerih načelo se je glasilo: ton hetto logon kreitto poiein. Svoboda in neodvisnost znanstva in pa znanstvenega raziskavanja obstoje v tem, da se volja tvklon* in razum priznava resnico. Nujna in neraz-vezljiva vezanost na resnico je življenjskega pomena za znanstvo in znanstveno raziskavanjo. „Resnici ne zapoveduje noben človek, nikak človeški interes, ni-kak ukaz mogotca. Resnici sta podložna papež in cesar." Ö. c. str. II.
Kakšna je svobodomiselska svoboda? Ali Je tako oboževana svoboda in prostost svobodomislecev zares nebrzdana in prosta vseh zunanjih vezi ?
Protislovje in nedoslednost sta dve najmarkant-nejši potezi na polju svobodomiselskega znanstvenega raziskavanja. „Nebrzdano svobodo“ prostega in neodvisnega raziskavanja je jasno označil znani berolin-ski profesor Du Bois Reymond. V svojem ak'ađemičnem govoru z dne 3. avgusta 1870 je med drugim izjavil:
„Die Berliner Universität, dem Palaste des K(U nigs gegenüber einquartiert, ist das geistige Leibregiment des Hauses Hohenzollern.“ O. c. str. 11.
To je trpka resnica in jasna obsodba svobodnega raziskavanja. Meje prostemu raziskavanja naj bi določal vsakokratni Vladar! Kakršen vladar, tako tudi „svobodno znanstvo.“ L’etat ce moi bo veljalo tudi na polju znanstva. Na mestu svobode bi zakra-Ijevalo tiranstvo, despotizem, samodrštvo. In to naj je svoboda znanstvenega raziskavanja.
Še jasneje nego Du Bois Reymond je naslika] pojmovanje in umevanje svobodomiselske svobode vse-učiliški profesor v Inomostu Schrutka pl. Rechtenstamm. Za znane Wahrmundove afere je pisal v „N. Freie Presse“ z dne 19. marca 1908, „daß es dem Hörer der Rechte nioht gestattet ist, das Obligate Kollegium über Kirchenrecht -an der theologischen Fakultät zu hören“, sondern er „es an der juridischen Fakultät belegen muß.“
Ta izjava je hkrati jasno govoreče izpričevalo svobodne svobodomiselne zakonodaje. Z drugimi besedami bi se dalo to tako-le izraziti:
Hier sitz’ ich, forme Menschen Nach meinem Bilde,
Ein Geschlecht, das mir gleich sei.
— Dein nicht zu achten,
Wie ich.
Toda ako hočemo stvar prav umevati in oceniti, moramo vprašati tudi po njenem namenu. Kaj je prvotni namen vseučilišča in ali ga tudi dosega?
Vseučilišča so gotovo tudi stolice prostega raziskavanja'. Toda njih prvotei namen je izobraževalnega značaja. Obširneje o tem govori dr. Naumann
vaj alci popolnoma mirno, kajti oni se ne spuščajo v Špekulacije, ker so od kartela sladkorju stalno določene cene. Pri sladkorju zasluži prodajalec: na drobno jako malo. Ce ima srečo, lahko nekaj zasluži,-nasprotno pa tudi lahko veliko izgubi; kakor pač padajo ali se dvigajo cene. Prodajalci na drobno se torej no nagibajo ne na to, ne na drugo stran.
Kartel proglaša odločno, da je pripravljen, v kratkem času proglasiti prodajo sladkorja za svobodno. Odstopi pa od te namere le pod tem pogojem, če tvornice vse zahteve umaknejo.
Sicer se pa ne smejo ti prepiri resno vzeti, kajti pri vsem tem se gre le za kožo tretje osebe, in ta Je seveda odjemalec. In raditega se bodete prepirajoči stranki najbrže kmalu sporazumeli.
* *
Akcijska družba za stavbena p o d,-j e t j a.
Vse velike, železniške in druge kulturne gradnje so do najnovejšega Časa gradile privatne osebe, seveda dostikrat s pomočjo bank in drugih denarnih' zavodov. Pa vendar je vsak podjetnik varoval svojo samostojnost.
Toda vedno bolj in bolj so se začele banke vrivati v razna podjetja, tako da je tudi financielno dobro podprt podjetnik podlegel premoči kapitala. Pač pa je kapital pridobil poprej samostojne podjetnike na svojo stran in jim podelil mesto kakega svetovalca. Tako je tudi Union-banka ustanovila -akcijsko družbo za stavbena podjetja in glavno zborovanje se je vršilo te cini. Kot nadzornike in svetovalce je sprejela nekaj renomiranih stavbenih tvrdk. Družba razpolaga s kapitalom 2,000.000 K.
*
* * •
Starostno zavarovanje na An g-I e Š k e m.
Iz poročila, ki ga je podal v angleški zbornici državni tajnik finančnega ministrstva ,Mr. Holhouse, se razvidi, da je znašalo število oseb, ki so uživale starostno zavarovanje v preteklem letu, 740.000. Stroški so znašali 9% milijona funtov šterlingpv (228 mil. kron) in se pričakuje, da bo v tekočem letu narastlo Število oseb za 200.000. Seveda bodo tudi sorazmerno narastli stroški približno za 2.6 milijonov funtov šter-lingov (62 milijonov kron), tako da bodo znašali skupni stroški 12.7 milijonov funtov šterlingov (305 milijonov kron). To je taka ogromna svota, da je celo za angleški budget prevelika,. Seveda se jo bo skušalo pokriti z novimi davki in dokladami, ki pa bodo zadele le imovitejše sloje.
Politični pregled.
Delegacije.
V	torkovi seji je Lil sprejet bosanski kredit. Zanimiva je bila izjava barona Buriana glede bosanskih in dalmatinskih železniških zvez. Potrdil je stališče ogrske vlade, ki se v zadevi dalmatinskega projekta zavzema za liško železnico.
V	sredo dne L t. m. je pričel plenum z obravnavo mornariškega kredita. Ne gre se tukaj 1© za o-gromne svote, temveč tudi zato, ker so Ogri od mornariške uprave, pod grožnjo, da drugače ne, glasu-
V 'Svoji knjigi „Die deutschen Universitäten“, katero sem ocenil na tem mestu že lansko leto. Univerze so pred vsem učilišča in izobraževališča, visoke Sole. Vseučiliški profesor ne .posveča svojih duševnih sil in moči le znanstvenemu raziskavanju, on je v prvi vrsti učitelj. Kot učitelj ima namen podajati svojim poslušalcem ono znanstveno strokovno izobrazbo, ki loči posamezne poklice in izobražene stanove: zdravnike, duhovnike, sodnike in vzgojitelje mladine. Vse te stroke so praktičnega, učno-izobraževalnega značaja, odgovarjati morajo potrebam in interesom v državi bivajočim stanovom.
Zato se tucli večina vseučiliških akademikov ne more posvetiti prostemu znanstvenemu delu in raziskavanju, ampak si skuša prilastiti ono potrebno strokovno znanje, M ga usposablja pri izvrševanju njegovega poklica,
Značilne so v tem oziru besede Jurija pl. Hert-ling, vseučiliškega profesorja v Münchenu.
„Jaz dvomim“, piše, „da bi zrl profesor, kojega dolžnost je predavati državno pravo, svojo nalogo v tem, da napolni svoje poslušalce z duhom raziskavanja in z iskanjem resnice. Neizogibna bi bila katastrofa pri izpitu za kandidate, ki bi le iz tega namena obiskavali predavanja in bili tudi prešinjeni od prepričanja, da ne sme biti svoboda raziskavanja o-mejena po kakršnikoli patentirani resnici.“ O. 0. str. 15.
Te realno praktične potrebe in naloge vseučilišča ne izpremeni nobena teorija. Nasprotno, globlji vpogled in vsestransko razmotrivanje te praktične strani nam podaje in razodeva meje, v katerih se mora gibati prostost vseučiliškega profesorja v pouku. Oglejmo si. to realno praktično stran Še v luči verske tolerance in konfesionelne spravljivosti. -
Naši nasprotniki kaj radi govore o konfesionel-nem miru in verski toleranci. Država;, katere prebivalstvo zastopa različno svetovno naziranje in pripada različnim veroizpovedanjem, mora skrbeti za o-hr an jen je verskega miru. Pri tem se seveda misli in naperja puščice edino-le katoliški religiji. Svobodomiselne lože naj bi se prosto gibale, kovale zarota zoper cerkev, preroditeljieo človeštva, a cerkev naj
jejo za mornariški proračun, izsilili tajno pogodbo, v kateri so detajlirano našteti vsi predmeti, ki se morajo dati v delo ogrski industriji in sicer za celili 1 .‘12 mil. kron.
Zato se je ogorčenje med opozicionalci prod u-pravi povečalo in obenem tudi nasprotje med njimi in Aehrenthalom. Iz Budimpešte so eelo prihajale vesti, 'da se pripravlja obstrukcija čeških strank.
V	četrtkovi seji je poročal delegat dr. Kozlovski kot vojni referent o vojnem, proračunu, ki, prekorača lanskega zn 99.8 mil. K. Tekom debate se kontrago-Vorni k Udržai v imenu agrarne stranke pritožuje, da vojna uprava namenoma zanemarja agrarne interese.
DelegaeijsM dine.
Pri delegacijskem dineju dne 28. t. m. je cesar ogovoril med drugimi delegate. Tresiča, Fona, Kramara in južnoštajerskega Nemca Markhla. Kako sodi cesar o duševni kvaliteti delegata Markhla, se razvidi iz vpjrašiainja, ki ga je stavil na njega, namreč kako se strelja na Štajerskem proti toči. Z delegatom Fonom je govoril cesar o razmerah na Goriškem, z delegatom. Tiresičemi pa se je razgovarjal o vprašanju dalmatinskih' železniških zvez ter izrekel upanje, da se to vprašanje skoro reši, kar je vzel delegat Tresič z veseljem na znanje. Splošno se je opažalo, da «esar zelo dobro izgleda kljub rahlemu prehlajeni u. katero je pri njem opažati.
*	Državni zbor «v
Prijhotinja seja državpaega zbora, se vrši dne
S.	marca. Na dnevnem redu je kot prva točka poročilo o Pernerstorierjevem predlogu za spremembo društvenega zakona. Proračunski odsek je sklican na ravno ta dan in bo pričel razpravljati o proračunu za leto 1911. V plenarni seji dne 9. t. m. bo zahteval finančni minister trimesečni proračunski provizorij.
Francoska kriza.
Listi poročajo, da se je novi francoski kabinet sestavil tako-le: predsedstvo in notranje Monis, ju-stftca Perrier, zunanje Cruppi, vojaštvo Berteaux, mornarica Delcasse, naučno Steeg, javna dela Du-moijt, trgovina Masse, poljedelstvo Pams, socialne zadeve Boncour. Izključene pa še niso kake spremembe. Sestava ministrstva se vrši v radikalnem, proticerkvenem duhu in se zopet bližajo kombistični časi. Politično najbolj markantna osebnost v novem kabinetu je Delcasse, poznat po> svoji protinemški politiki. Nemški listi že jadikujejo, češ, da se bo zopet inavgurirala politika izoliranja Nemčije.
Hrvatje na Reki
nastopijo pri državnozborski volitvi po pokojnem dr. Mailänderju samostojno s svojim kandidatom na hrvaškem programu. V kratkem izide tozadevni oklic, na hrvaške volilee.
Ante Starčevič.
V	torek dne 28. februarja je minilo petnajst let, odkar je zatisnil oči hrvaški voditelj Ante Stareevič. „Hrvatsko pravo“ od dne 28. februarja prinaša zbog tega zanimiv uvodnik, v katerem se spominja bojev, ki jih je imel Ante Starčevih in našteva tudi njegove zasluge.
bi skrbela tned svojimi podaniki za vzdrževanje in o-hranjenje verske strpljivosti.
Tudi v tem oziru prednjači vseučiliška mladina in tako onečašfča almo mater in njene učne stolice, katerih naloga je: „služiti resnici in edinole resnici brez predsodkov, brez zmešmjaivih predpoklad.“ O. c. str., 24.
O svobodomiselni nedoslednosti v pojmovanju in vdejstvovanju miroljubne strpljivosti na vseučiliščih nam govore nekatere zanimive izjave vseučiliških' pedagogov in učne določbe raznih držav.
Berolinski vseučiliški profesor Paulsen ment, da sme katoliško prebivalstvo v provinciji, ki je po večini katoliško, že po naravnem pravu zahtevati, da mu predava na vseučilišču zgodovino mož, ki je po svojem rojstvu in vzgoji katoliškega mišljenja. V taki upravičeni zahtevi nikakor ne vidi napada na svobodo znanstva, taka zahteva je le priznanje dejstva, da k'aže zgodovinski razvoj, premotren in opazovan z različnega stališča, tudi različno podobo.
Ko se je izvršila spojitev vseučilišč v Frankfurtu in Breslavu dne 3. avgusta 1811, je dejal saŠki kralj med drugim:
„lUebrigens soll zur Beruhigung Unserer katholischen Untertanen der Lehrstuhl der eigentlichen Philosophie doppelt, mit einem katholischen und protestantischen Lehrer, besetzt sein.“
Enako določbo vsebuje ustanovna listina za vseučilišče v Bonnu z dne ,18. oktobra 1818, kateri se je dne 1. septembra 1827 pridružila neka določba o cerkvenem pravu. Ko so dobili leta 1847 tudi Židje prost dostop do vseučiliškega katedra na medicinskem in filozofskem oddelku, je oddal svoj ivotum tudi profesorski kolegij na popolnoma protestantski univerzi v Königsbergu pod pogojem, da se brani in varuje enakopravnost katolikov, protestantov in judov. O. c. str. 19.
To je kratka označba svobodnega raziskavanja in svobode, kakor jo pojmuje in vdejstvuje svobodoljubno svobodomiselstvo. Svobode in prostosti nihče bolj ne tepta in vklepa v verige, 'kakor svobodno svobodomiselstvo. Dogodki v Krakovu potrjujejo resnico: po njih delih jih boste spoznali.
Raznoterosti.
Vabilo. Obrtnike, gostilničarje in trgovce var bimo, da si naroče naš. list in v njem pridno inseri-rajo. List stane na mesec 1 K.
Duhovniška vest. Župnijo pri Mali Nedelji je dobil častiti gospod Josip Kolarič, dosedaj župnik p,ri Sv. Miklavžu nad Laškim.
Umrl je včeraj v Gradcu v bolnišnici usmiljenih bratov gospod Anton Pintarič, kaplan v Rušah v 45. letu svoje starosti. Rojen dne 19. jan, 1866 pri Sv. Tomažu blizu Ormoža, v mašnika posvečen dne 2L. julija 1891 v Mariboru, je služil kot kaplan pri Sv. Urbanu pri Ptuju, pri Sv. Lovrencu ob koroški železnici, v Makolah, v Ponikvi, jn od leta 1901 do sedaj v Ruäah, V svojih prostih irah se je ranjki ba-vil veliko s slikarstvom in rezi) irstvom, ter je ustvaril prav čedne stvari. Napravil je več tabernakeljev ini križev. Za razne društvene j Ureditve je pa vedno rad naslikal kulise in drugo pofrebno. R. i. p.
Luegerjev smrtni dan. Düe 10. marca bode preteklo leto, odkar je zatisnil očii dr. Lueger. Tja dan bode nadškof dr. Nagi v Štefanovi cerkvi bral slovesno zadušnico. Po zadušnici bodo župan in drugi ovenčali Luegerjev grob. Mestnemu zastopu se bode vposial predlog, postaviti Luegferjev spomenik pred magistratom. Tudi se bode predlagalo, da bi mestni zastop k nabranim 300.000 K za spomenik prispeval jednako svoto.
Foggazzar© umira. Kakor poročajo listi, je stanje znanega italijanskega rotnancierja skrajno nevarno. Podvreči bi se bil moral operaciji, toda bolezen se je tako poslabšala, da š° morali operacijo o-pustiti.
Iz seje Jugoslovanske Strokovne Zveze dne 28. februarja 1911, Od zadnje seje dne 2. januarja 1911 je pristopilo J. S. Z. 249 novih' članov. Skupin, oziroma plačilnic ima danes J. S. Z. 31. Od zadnje seje sta se ustanovili dve skupini v Ljubljani, nadalje ena v Gorici, Tržiču, Podgori, Št. Andreju in Vr-hojbi pri Gorici. Pisarna je rešila, meseca januarja in februarja letos 441 vlog. Nadalje se je razpravljalo o podrobnostih, ki se tičejo delavskega tečaja, ki bo, kakor znano, od 5. do 12. t. m. v Ljubljani.
■ Delavski tečaj. V pondeljek dne 6. marca se začne v Ljubljani celtedenski delavski tečaj. Udeleži se ga lahko vsakdo. V nedeljo je v Rokodelskem domu ob 6. uri zvečer pozdravni večer. Kakor slišimo, se je ravno iz Štajerske javilo le majhno število u-deležencev. To se še lahko popravi. Vsak udeleženec dobi stanovanje in hrano brezplačno, vsled tega je ravno financielna stran tečaja za udeležence zelo u-godno rešena. Iz vsakega delavskega kraja bi se naj vsaj par delavcev oglasilo za Ljubljano. Kdor pride k tečaju, naj se javi v pisarni Jugoslov. Strokovne Zveze, ki posluje v hiši Zadružne zveze, Dunajska cesta štev. 32, I. nadstropje, blizu južnega kolodvora.
Vzorno gospodarstvo. Učiteljstvo, ki podučuje na obrtnih nadaljevalnih šolah v Gradcu, je dobilo za mesec februar namesto plače obvestilo, da se ne more izplačati remuneracij, ker je v blagajni suša. Nemški listi zvračajo vso krivdo na obstrukcijo Iv deželnem zboru in se delajo ogorčene. V resnici pa stvar ni taka. Vso krivdo nosi le graška mestna občina, ld ima radi lahkomiselnega gospodarstva prazno blagajno in ne more Izplačati svojega vsakoletnega prispevka. Kako je vsa stvar iz trte izvita in ima namen samo hujskati proti Slovencem, se razvidi iz tega, da se bodo remuneracije izplačale dne 5. ali 6. marca, kakor poročajo ravno ti nemški listi. Sicer pa nas Spodnje-Stajerce-Slovence zelo malo zanimia, če štajerski Nemci ne morejo Vzdrževati svojega nemškega šolstva. Bi bili prej vestinejše gospodarili in ne metali milijone skozi okno, pa bi ne bila prišla dežela na rob propada in blagajne bi ne bile prazne. Vse se maščuje, tudi nemška ošabnost in pa krivičnost!
Izseljevanje. Na občnem zboru vseh S. K. S. Z., ki se je vršil pred par leti na Koroškem, se je sicer sklenilo, da se naj po naših izobraževalnih društvih ustanovijo odseki za zasledovanje izseljevanja in preseljevanja, toda ne vemo, ali se je to sploh kje zgodilo ali ne. Vendar bi bilo to nujno potrebno, ker se moramo za izseljence brigati, če hočemo, da se nam narodno in versko ne izgubijo. Prosimo torej društva iz narodno-obrambnega stališča, da uvedejo take. odseke ali pa da nam nemudoma in redno poročajo imena in kraj domačih izseljencev. Naš trud, da najdemo stik s slovenskimi kolonijami, bo ostal brez-vsnešen, ako nam naša društva po deželi v tem oziru ne gredo na roko. Podatki se pošiljajo na S. K. S. Z. v Mariboru.
Železnica Šmartno na Paki—Gornji grad. V soboto dne 5. t. m. ob 12. uri opoldne vodita poslanca gospoda dr. Verstovšek in dr. Benkovič deputacijo radi železnice Šmartno—Gornjigrad k železniškemu ministru. V deputaciji so gospodje: Turnšek mlajši iz Rečice, dr. Goričar iz Mozirja^ notar Drukar iz Gornjegagrada in odposlanec ljubljanskega kapitefja.
Liberalne laži. Radi narodnega izdajstva svojega soustanovitelja notarja Stupica v Št. Lenartu je vsa Narodna stranka na nogah, da izbriše ta madež. Najbolj seveda kriči isti, 'ki mu je naša stranka svoječasno prizanesla zaradi falzifieiranja podpisov. Ker se jim lažnjivi naval na Roškarja ni posrečil, hodijo sedaj po'Slov. Bistrici, Slovenjgradcu in Konjicah okoli, da bi našli svojemu Stupici sorodne du-
še. In našli so jo. Ta ubog človek, po katerem zdaj padajo liberalni udarci, je slovenjgraški svečar Günther. Njegov greh: mestno odbora Jšjvo. Kako smešni so naši liberalci! Vsakdo ve, da je gospod Günther Nemec, da tega nikdar ne taji, a da priznava in podpira vse slovenske zahteve po pravici in enakopravnosti.
Delajmo kakor nasprotniki! Slovenski soeialni-demokratje hočejo izdajati lasten delavski dnevnik. V svojem glasilu „Rdečem praporu“ sedaj že v drugič razpravljajo o nujni potrebi takega dnevnika in trde, da. vlada med zavednim delavstvom toliko zanimanja, da bo treba in mogoče misel dnevnika .vresničiti. be čitamo take notice, nas je sram. Komaj v poštev pTi-de socialna demokracija med Slovenci in vendar je med priprostim delavstvom toliko požrtvovalnosti, da he voditelji upajo misliti na izdajanje dnevnika. Kako ogromne so množice, ki stoje v taboru V. L. S., ali specielno tukaj na Štajerskem pdd praporom S.
K.	Z. in vendar je napredek našega časopisja malenkosten. Naš list izhaja samo trikrat na teden m je temu primerno tudi po ceni, a vendar je še mnogo odličnih naših mož, ki ga nimajo, je še premnogo go-stilen, trgovin in obrtnikov, ki žive od grošev našega ljudstva, kjer ga ne najdemo. Premalo ponosa, premalo samozavesti je v nas. Bojimo se vsake žrtve in nič ne skrbimo, da bi se naše ideje poglabljale, da bi tudi na zunaj lahko povsod pokazali na svojo moč. Učimo se od nasprotnikov in delajmo z vsemi silami za naše časopisje! „jStraža.“ ne sme manjkati v nobeni zavedni slovenski hiši. Od mednarodnih sodru-gov se vendar ne bomo dali osramotiti. Povsod na agitacijo za naš list, ki stane do konca leta samo še 10 kron.
Seja odbora S. K. S. Z. V včerajšnji (dne 2, t. m) seji se je sklenilo imenovati za posamezne dekanijske odbore revizorje, 'katerim se bodo potem razposlale tozadevne tiskovine, da bodo izvršili revizijo naših društev, ki je za razvoj našega, društvenega življenja postala nujno potrebna. Določi se, da se vrši občni zbor S. K. S. Z. dne 30. t. m. ob 3. uri popoldne v Mariboru. Vsa včlanjena društva, ki Še niso naznanila svojih novih odborov centrali, se poziva, da to store. Ce bi pa kako društvo mogoče še ne imelo občnega zbora, se opozarja, da stori to takoj, ker drugače bi znala delati politična oblast sitnosti. Rešilo se je tudi več prošenj društev na meji za podporo. Po seji odbora se je sestal odsek S. K. S. Z., ki ima nalogo zapričeti protižganjarsko akcijo. Po daljši debati se je za enkrat sklenilo sledeče: 1. Na vse občine in na odličnejše naše somišljenike se bo razposlal Cirkulan s pozivom, naj nastopajo vedno proti ipodeljenju novih žganjetočnih koncesij. Ce oblast preko občine koncesijo podeli, naj se obrne na poslance. 2. Poskrbi naj se, da bodo prišle v splošno^ znanje postavne določbe in naredbe glede žganje-točov, da se potem lahko vse nerednosti in vsako izrabljanje naznani. 3. Na vsa glavarstva in na name-stnijo se odpošlje od poslancev podpisan memorandum, v katerem se poziva oblasti, da ne dovolijo novih žganjetočov in izumrlih koncesij ne prenašajo. 4. V naših listih se naj otvorijo stalne, protišlnopsarske rubrike.
Podržavljenje železnice Celje—Zeltweg. Železniško ministrstvo je uvedlo obširne poizvedbe, ki se tičejo podržavljenja te proge. Kakor znano, je poslar nee dr. Benkovič pred kratkim časom v državnem zboru stavil tozadevni predlog. Železniško ministrstvo zbira gradivo, da more zavzeti stališče napram temu predlogu. Podržavljenje bi vsekakor izdatno izboljšalo prometne razmere na tej železnici, sestoječi iz treh prog, ki ima vsaka drugega lastnika. Tudi bližajoča se gradnja državne železnice Polzela—Kamnik sili na. rešitev tega vprašanja.
Hrvaškega letošnjega, palestinskega romanja se udeleži tudi pisatelj in župnik Ijvan Nepomuk Jemer-Šič, ki bo. potem eelo romanje opisal, kakor je izdal tudi knjigo „Hrvati v Lurdu.“ Glavni vodja romanja bo frančiškan o. Kaiser.
K volitvam pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Zaslužen odgovor. Iz St. Lenarta v Slov. gor. se nam piše: Katoliško politično društvo za sodni o-kraj Sv.. Lenart je imelo zadnji torek dne 28. lebr. redno sejo, v kateri se je med drugim tudi enoglasno sklenilo, da se protestira proti nesramnemu in laž-njivemu pisarjenju o šentl&nartjskih občinskih volitvah v „Slovenskem Narodu“ z dne 25. svečana 1911, v katerem predbaciva neki dopisnik našim možem, da bi oni zakrivili, da niso Slovenci zmagali pri občinskih volitvah ter naravnost podlo napada našega državnega in deželnega poslanca gospoda Roškarja in gospoda dr. Tipliča. To nesramno in lažnjivo pisarjenje se tem bolj obsoja, ker je ravno katoliško-na-rodna stranka storila vse korake za zbližanje in za skupno delovanje obeh slovenskih strank pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, a ravno ti dopisi so ja-sni dokaz, da liberalcem ni za resno delo. Vidi se samo, kako liberalci hladnokrvno in zlobno žrtvujejo koristi celokupnega naroda, Če je treba porab liberalnega zamorca. Živijo strankarstvo, narod naj vzame vrag!
* * 1»
Še: Liberalna noštenost. Znani šentlenartski dopisun v „Slov. Narodu“ z dne 25. februarja je zopet enkrat pokazal svoj pravi značaj. „Ce si kaj sam
zakrivil, ne pripoznaj, ampak hitro koga drugega o-gumi !“ Tako so tudi edino „klerikalci“ baje krivi, da Slovenci niso zmagali pri zadnjih občinskih volitvah v St. Lenartu v Slovenskih goricah, ter v dolgoveznih člankih blatijo in osebno napadajo nagega gosp. poslanca Roškarja, kateri je baje ta velik greh storil, da ni Šel on za okrajno hranilnico volit, ker je bil bolan. Njemu v obrambo bodi povedano, da je že pri hranilnični seji bilo sklenjeno, d-a bode za hranilnico volil bodisi g. Ko šk a r, ali pa g. Vogrin; ker je prvi bil bolan, je potem volil gospod Vogrin. Torej tukaj že ne drži! Kar se pa osebnih napadov na gospoda dr. Tipliča tiče, ki je vendar popoldne svojo dolžnost storil, kajti on je prvi oddal ° v o j s 1 a s v II. razredu, a ves čas volitve v III. razredu pa je š e b i 1 celo v volilni komisiji, dasi ga je čakal voz k bolniku že od B. ure zjutraj, so nam naravnost nerazumljivi! Kaj ko bi dotični dopisan ven-dar-le raje advokata dr. G orišeta nekoliko za ušesa prijel, kateri nam je že skozi dve leti vedno zatrjeval, da se bosta gospod Aubl in gospa Aubl volitev zdržala, in ki je še 10 dni pred volitvijo obljubil, da bo Kranjca, ki ima glas v II. razredu, pridobil za nas, a v resnici ni storil niti koraka v tej zadevi ter so seveda kar ti vsi o-č i t n o z N e m c i glasovali. Mi smo bili toliko tolerantni, da smo molčali o ljubimkanju liberalne stranke z Aublovo gostilno, ker smo res pričakovali. da bodo imeli liberalci toliko vpliva ter pridobili vsaj dva glasa. Toda. zmotili smo se, kakor smo se že v marsičem pri liberalcih zmotili. Sodbo
0	liberalni poštenosti naj si napravi pa vsak sam!
»«
■S»	:V	_
Sv. Lenart v Slov. gor. Volitve. Imamo li na tukajšnji e. kr, sodniji in c. kr. davkariji katerega slovenskega uradnika? Imamo je, ali ti gospodje so samo Slovenci na potrpežljivem papirju. V nasprotni tabor si sicer res ne upajo, ali nemškutarjev se pa boje tako, da le med štirimi stenami precej izolirane sobe lahko ž njimi o narodnih rečeh govoriš, Tu pa tam zahajajo tudi v veselo slovensko družbo, Ako pa se bližajo zelo važni dogodki, n. pr. volitve, ali ako slutijo, da se namerava od Dunaja na Spodnji Stajer odpeljati vlak z odlikovanji, potem se naš gospod zabubijo in ne vidiš jih več, Z zavlačevanjem občinskih volitev nam je šla tržka občina precej na roko. Upali smo močno, imenovani dunajski vlak bo pred volitvami prisopihal v naše kraje in buba se pretrga, Ker pa vlaka le ni bilo, so nas slovenski c. kr. uradniki v odločilnem trenotku zapustili in propadli smo na celi črti. Rekli bodo sedaj, da bi tudi propadli, ce bi nam prišli na pomoč. Gospodje, besede mičejo, vzgledi vlečejo. Kako naj bo navaden voliiec navdušen, a-ko mu gospodje, ki hočejo sicer igrati prve gosli, dajejo tako slab vzgled, Navdušenosti volilcev si ne bomo vzgojili, ako v „zgornjih 10.000“ vlada bojazljivost. neodpustljiva mlačnost, ako naši generali zaženejo svoje orožje v koruzo ter se v odločilnem tre-notku poskrijejo.. Posledic teh slabih vzgledov ne čutimo samo zdaj, ampak čutili jih bomo tudi pri bodočih volitvah. Solze so mi stopile v oči, videč živahno volilno gibanje na nasprotni strani. Bolniki so zapuščali svoje postelje, nošala so bila pripravljena za smrino bolne, da jih preneso, ako potreba, na volišče; posilinemški obrtniki in trgovci se niso ustrašili gmotnih izgub, katere bodo imeli vsaj nekaj časa — Slovenci namreč hitro pozabijo na dobljeni udarec, pa tudi na geslo svoji k svojim, naši merodajni volilci — uradniki pa ostanejo brez vsakega, posebnega vzroka hladnokrvno doma. Se je li čuditi, ako navadnemu človeku, spadajočemu v krog pod „1000“, v takih tre-liotkih zavre kri, ako krčevito stiska svojo pest ter da svoji, do skrajne meje napeti razburjenosti na ta ali oni način preveč duška? Se je li čuditi, ako tak človek, Če že ne nezvest svojemu narodu, končno v narodnem oziru zelo mlačen postane, Češ čemu se bom jaz razpostavljal, čemu si nakopaval potrebno sovraštvo, med tem ko se nekateri naših generalov in nad-; oficirjev-v najhujšem boju z janičarji ali poskrijejo,
1	ali pa v obči smeh in sramoto z borišča ubeže. Pa dragi nam volilci, ki ste še dpe 21. svečana i911 pogumno zbirali okrog slovenske zastave, ne obupajte! Imamo Še nekaj zvestih generalov, kateri so do zadnjega trenotka vstrajau na usodepolnem bojišču, katerega tudi niso zapustili, ko so sovražni janičarji s svojim nepoštenim orožjem, z Muhičem, s sleparijo,
" z žaganjem, z lažmi, z umirajočimi, katerim je zdravnik Baldek dal dovoljenje, da smejo na volišče, zavratno napadli zadnje naše Čete in jih premagali. Kaj poreče k tem lumparijam c. kr. državno pravdništvo? Naših zvestih generalov se oklenimo in ako Bog hoče, bo pri bodočih volitvah našim janičarjem za, zmigaj odklenkalo. Pravica bo in mora zmagati.
*
Sv. Lenart v Slov. gor. Pri občinskih volitvah dne 21, svečana smo propadli. Malo manj politične goljufije od nemškutarske strani, malo več agitacije in značajnosti-od slovenske strani, in bila bi dva razreda, I. in II., naša, in s tem staro nemškutarsko gnjezdo razdrto. Vsaj 1. razred bi bil lahko naš, koso bile vendar ravno tu okoliščine tako ugodne. Usoda sama nam je takorekoč pripravljala pot do njega, ko je poslala, sedaj že rajnemu, Vincencu Sarnitz, bolezen, da ni mogel ha volišče, A vsled politične nezna-čajnosti, da ne rečemo, narodno-političnega izdajstva,
hudo liberalnega notarja Stupice, Izgubili smo
vse. Nemškutarji, dobro vedoči za njegov, značaj, so ga pridobili na. svojo stran, poslali so mu tik pred začetkom volitve pred hišo voz, in odpeljal se'je „slovenski Kranjc“ med navdušenim hajlanjem in ploskanjem zvitih „fünfarjev“ namesto na volišče, k Sv, Trojici na „Špancir“. Obsoja ga vsak, celo pošteni Nemci sami. Torej zmagali so po njegovi milosti posili-nemei. In slavili so to zmago pozno v noč pri vinu in pivu s hajlanjem in huronskim vpitjem. Tudi nemški učitelj Reinl II. razreda nemške Šole se je „liištno“ imel med zmagalci do pozne noči. Vračajoč se domov, je rabil kamenje, ki šo ga orožniki deponirali pri tukajšnji sodniji. Namesto lavorjevega venca in Častnega obcanstva v naši občini dobil bo g, Reinl nekaj dni zapora.
Štajersko.
Mariborske novice.
Svečarske obrt g. Diufeka v Viktringhofovi ulici 30 (glej inseral!) je prevzel njegov nečak g. Du-chek. G. Dufek je bil vedno vesten in pošten obrtnik. Upamo, da bo znal tudi njegov naslednik varovati dober glas In ugled tvrdke ter ga zelo priporočamo.
Slov. gledališče v Mariboru. Na željo občinstva, naj bi se uprizorila, zopet kaka nova narodna igra, se je odločilo Dramatično društvo igrati v nedeljo, dne 5. marca ob y»8. uri zvečer Rozmanovo narodno igro: „Testament“. „Testament“ je dramatiziran, obče znan Kersnikov roman enakega imena ih poleg „Rokovnjačev“ ena riajlepših domačih iger. Upamo tedaj, da bode izredno ugajala. Po tej igri se vršijo, z ozirom na slabo gmotno stanje društva, le Še dve predstavi, in upamo, da bode slavno občinstvo vsaj nekoliko upoštevalo naš položaj in z boljšim uspehom pomagalo društvu zopet na noge, to tem bolj, ker bo moralo Dramatično društvo le po obisku zadnjih teh predstav sklepati glede Števila uprizoritev za prihodnjo sezono. Gotovo je že danes, da se tri predstave na mesec prihodnje leto ne bodo vršile, ako boste mogoči dve na mesec, bodo pokazale prihodnje predstave. Ako bodo tedaj tudi te predstave pasivne, se ne bode moglo igrati več ko enkrat na. mesec, kar bi za Maribor pač ne bilo častno. Toda sila kola lomi in zgoditi se bo moralo eventuelno tudi to. Tedaj malo več zanimanja za naše narodno gledališče!
Maribor. 301 etna Magdalena Šparovec, ki je bila že ponovno kaznovana in ima tudi prepovedan povratek. v mesto Maribor, je v ptujski bolnišnici pokradla več stvari in je bila v Mariboru aretovana,
Maribor. 221etni Štefan Rossmann, sluga v hotelu Meran, je večkrat ukradel plačilnemu natakarju iz miznice denar. Na pepelnico so ga pa pri tatvini zasačili in zaprli. Pripoznal je, da je tudi dosti vina pokradel,	j
Maribor. Pri prihodnjem porotnem zasedanju pridejo v obravnavo j sledeči slučaji: 13. marca: ‘J, Klobasa, zavraten roparski umor, predsednik VovŠek: 14, marca: Karl Rabič in Avgust Aistrieh, tiskovna pravda, predsednik Perko; 15. marca: Anton Zava-dil, tiskovna pravda, predsednik dr, Fraidl; 1C. mai*-ca: Franc Rakovič, Franc Letonja in Franc Pečnik, tiskovna pravda,
Maribor. V četrtek zjutraj je prišla prva poŠi-ljatev argentinskega mesa v Maribor, in sicer 10.000
kg.	Jutri, v soboto se bode meso že prodajalo.
Maribor. V četrtek dopoldan je šel stražnik Deutschmann v trgovino Kiihar v Tegetthoffovi ulici; pri tem se je s podtaknil na stopnici in tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko.
Politična ekspozitura v Slovenski Bistrici. Mariborsko okrajno glavarstvo zahteva, da se ustanovi v Slovenski Bistrici: politična ekspozitura, in sicer radi mnogih skupnih uradnih zadev, ki se morajo sedaj obravnavati deloma tukaj, deloma pa pri sodišču v Slovenski Bistrici., . ,	■
Ptujske novice.
Občinski zastoj) na Bregu pri Ptuju je vložil na trgovinsko ministrstvo prošnjo za poštni urad. Bi bilo potrebno, ker je velik trgovski promet.
Ptuj. V 4, Štev, „Slov. Naroda“ vabi ženska podružnica Ciril-Metodove družbe, ki stoji pod Strogim komandom znane liberalke, na zabaven večer v nedeljo, dne 5, marca s sledečim vsporedom : 1. Govor g. I. PrekorŠeka; 2, uprizoritev MeŠkove tridejanke „Mati“1; 3. prosta zabava in ples. — Kako pride ta krasna drama v ta. program ? Komentarja ni treba. Dosedaj tukajšnja slovenska, družba v postu ni prirejala plesov: ali hočejo imitirati nemško mestno kli-■ ko?
V Ptuju je umri predvčerajšnjim 28. II. vpoko-jeni sodnik dr. Viljem Teltschik, v starosti 48 let.
Blamirani Nemci. V „Marburgerci“ od 2. t. m. je zapel neki Tr. — ako bi ta začetek nekoliko izpolnili, bi se bržčas uresničil rek: nomen est omen — pesem zahvalnico, češ. da sta ČČ, gg. PŠunder in Jager prestavljena iz Ptuja, Prezgodnje veselje, Zaplan-kani ptujski dopisnik spravlja preč, g. Pšundra še vedno k Mali Nedelji, Čeravno bo prišel tja Č. g. Kolarič. Za č. g. Jagra pa najbrže ne ve, kam bi ga dal, ko v Lembahu dveh župnikov vendar ne rabijo. Plemenita nemška duša si pa gotovo želi, da bi prišel Č. g. kaplan na;luno. Kakor je videti, bo končni efekt nemško-protestahlovske gonje velika blamaža, ker vendar ne gre, da bi ljudje ala Orni g. Plachki prestavljali katoliške duhovnike.
Celjske novice.
Detomor. Na neko ovadbo, da,je. dekla1/Marija Radič porodila v Celju in otroka odstranila^ se; j© začelo preiskavah. Pri zaslišanju je Radič pripoznala, da je vrgla otroka v stranišče, kjer so ga tudi našli. Radič so zaprli.
V zadnji številki smo poročali, da je delavec
Florijan Benko ubil svojo mater. Sedaj je pa sodnij-ska obdukcija dognala, da je rajna Benko močno pijana padla sama v vodo in utonila,
Celje. Jožef Pointner, potepuh, je ponaredil neko spričevalo dunajske elektrarne v delavski knjigi z namenom, da bi dobil na delavskem oskrbovadišču hrano in stanovanje. Sedaj so pa ponaredbo spoznali in so ga zaprli. Svoj namen je pa še vseeno dosegel.
Celje. Dne 1, marca je umrla gospa Neti Bevk, rojena Žimnjak, soproga ravnatelja c. kr. realke v Idriji. Bila je stara 35 let. N, v m, p.!
Celje. Dne 24, februarja je poslal nek živinski trgovec nekega fanta menjat 20kronski bankovec. Fant pa ne bodi len, jo je urnih krač pobrisal. Toda. stražnik je Imel še urnejše noge In ga je prijel, Lahko mogoče je, da je ta fant kaj v zvezi z roparskimi napadi, ki so se dogajali zadnji čas v celjski okolici.
Celje. Tukaj se je hotel te dni neki, v Celju dobro poznani gospod, obesiti, pa mu je žena pravočasno proti njegovi volji podaljšala življenje, ker je zapazila njegovo namero. Najbrže ji ne bo hvaležen.
Ljutomerske e o vice.
Slov. pevsko društvo v Ljutomeru uprizori v nedeljo, dne 5, in 12. t. m. veliko narodno igro v 5. dejanjih, >,Rokovnjači“. Po 'Jurčič-Keršnikovem romanu spisal Fran Govekar. Dvorana gospe Ter. Kukovec. Začetek, ob 5. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 1 K 20 vin,, 1 K, 80 vin., 60 vin.; stojišča 30 vin. Cisti dobiček je namenjen v nabavo društvenega glasovir-ja, Uljudno vabi — odbor.
Nevihta. Pretečeno nedeljo, dne 26. svečana smo imeli v Ljutomeru hudo nevihto z viharjem, bliskanjem in grmenjem ter nalivom. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako zgodnje nevihte.
Trboveljske novice.
Trbovlje. Letos je tukajšnje županstvo pustnim maškeradom pokvarilo vse veselje. Že na pustno nedeljo je resni mož, z mečem ob strani, trikrat javno oklical, da bo v pustnih dnefvih vsaka maska, ki se javno pokaže, aretirana, Pomagalo je! Vse štiri dni je vladal lep mir. Ta nastop, županstva je hvalevreden. Naj bi se le vselej in povsod, tudi pri drugih županstvih, enako postopalo, pa bi se zaprečila marsikatera nerednost in neprijetna, posledica pustnih Šem, ki navadno s svojim nastopom le to dosežejo, da ima pozneje z njimi opraviti sodišče.
Drugi kraji.
Ljudsko štetje v mariborski okolici. Zgor. Hoče štejejo 239, Sp. Hoče 638, Rogoza 244, Bohova 233, občina Pohorje 358, Pivola 386 in Radvanje 656 prebivalcev.
Hoče. V občini Spodnje Hoče se je zapilje živine radi kuge na gobcu in parkljih, odpravilo, ker ni nobene nevarnosti več.
Ruše. V ponedeljek, dne 27. svečana je obhajal 861etni delavec Peter Rebernik s svojo ženo M., rojena Kukenberg, zelo redko slovesnost, namreč diamantno poroko. Z godbo na Čelu je spremljal celi občinski zastop jubilanta v cerkev, kjer je č» g. Bračič, župnik iz St, Ožbalta, v pomenljivih besedah ponovil obred poroke pred 60 leti, — Po službi božji so spremljali zopet jubilanta k, g. županu Gorišeku, kjer so ju malo pogostili in jima izročili nabranih darov za 90 kron. ¥ zgled pa naj bodeta jubilanta Rebernik vsem delavcem vsled vestnega izpolnjevanja verskih dolžnosti, zmernega življenja in marljive delavnosti, da si še kot 861etna starčka služita s težkim delom vsakdanji kruh. Zato sta pa tudi Še pri zdravju obhajala diamantno poroko v prisotnosti dveh hčera in ene vnukinje. Samo žal, da od treh sinov, od katerih je eden v Gradcu čevljarski mojster in drugi v Mariboru krojaški mojster, niso bili pravočasno obveščeni, da bi bili prisotni. Dal Bog pridnemu zakonskemu paru še veselih in mirnih uric na stare dpi!
Zg. Polskava. Tepež. V torek, dne 28. febr. zvečer je ponoči domov gredočega Janeza Drevonše-ka, mlinarskega hlapca pri Antonu Straserju z Zg. Polskave napadel Jahez Florjan, mlinar ravnetam, in ga z nekim hlodom ali planjko tako dolgo obdeloval, da je Drevenšek padel in obležal. Drevenšek se je podal takoj drugi dan v bolnišnico.
St. Lenart v Slov. gor. V torek je umrla tuk. posestnica Eliza Rop v starosti 70 let.
Leskovec pri Ptuju. V ponedeljek, dne 27. februarja 1911 sta. bila tukaj' poročena: Martin Habjanič in Jožefa Kozel, Martin Habjanič je tajnik Izobraževalnega društva. Novoporočeneema iskrene čestitke!
Sv. Urban pri Ptuju, Dne 20. februarja t. 1. se je poročil vrlo krščanski in vrlo narodni mladenič iz Ločiča, Franc Polanec, ž vzgledno mladenko Treziko Dominko, istotako iz LoČiČa, Fantje so izgubili ž njim svojega najboljšega tovariša. A nam to nič ne de: kajti kar so mladeniči izgubili, to so slovenski možje pridobili. Zagotovljeni smo namreč, da bode naš vrli Franc v svojem zakonskem stanu Še bolj trdno, zavedno in odločno stal ob strani Slov. kmečke zve-
ae. Domači g. kaplan, ki je iz posebnega prijatelj-, sira do njega počastil njegovo veselo svatbo, je na*. •■■fre&I“.©b tej priliki od vrlih gostov 10 K za obmejne ■ Slovence.;
Črešnjevec. Za „Slov. Stražo" so nabrali na gen stijl: Mihael Repnik 14 K, Matija Bevc 16 K, Jožefa Frešer 7 K 90 vin.
Črešnjevec. Poročil se je Jožef Frešer s Frančiško Kotnik. Poročil ju je brat neveste dr. Jakob Kotnik iz Dobrove pri Ljubljani.
Dramlje. Da je nekdo trgovcu JarnoviČu žara* di njegovega večnega nepokoja pred 21. avgustom 191Q trdo pisal, sem zvedel Šele adventni čas, po dobrih treh mesecih, od Jakoba Verbič, Poprej se mi ni niti sanjalo o kakem pismu. Sedaj dne 23,. februarja se pa drzne „Nar, List" me brez vsakega dokaza dolžiti, da sem jaz „brez dvoma“ tisto in še več pisem, če ne pisal, pa vsaj druge k temni podpihal, Hudobni obrekljivec, dokaži ali pa prekliči svojo vražjo laž. Dramlje, dne 1. marca 1911. —• Fr. Ogrizek, župnik,
Požar. Dne 27, februarja je ob 1, uri popoldan Izbruhnil požar v Rečici pri Laškem. Bila je nevarnost za, celo vas, ker je vlekel močan veter. Laška, požarna hramba, je s pomočjo prebivalstva zabranila hujšo nesrečo. Pogorela so tri poslopja, več vozov, 2 svinji in eno tele. Skoda je precejšnja.
Sv. Vid pri Grobelnem. Naš učitelj si izmišljuje vedno nove neumnosti. Naredimo „konjski semenj“, pustno veselico s 'plesom! (R. B. je rekla: Naredimo ga, se bo vsaj naše grlo odmoČilo in žep napolnil, je dovolj vse suho.) Haiiaha! Priprave na to veselico so bile velikanske. Belko so dojili cel teden, da so pripravili dosti smetane in sira za pogače, sivko so zaklali, da bi imeli dosti mesa za guljaš (golež). Pri pilki so povohali, če je dosti dobrega vinca v sodih. Na predvečer velikega praznika pa je šumelo v peči in se cvrlo, da je bilo veselje. Drugi dan se je Šibila miza pod težo jedil. Tudi za varnost je bilo dobro preskrbljeno. Za nemirneže so imeli pripravljen kuir-nik, kamor bi jih vtaknili. Najeli so tudi „Žnidarja“, ki bi naj šival raztrgano obleko po plesu in raztrgane — želodce,
Sfc. Jurij ob juž, žel. Poročil se je dne 6, svečana pri Sv. Štefanu pri Žusmu vrl mladenič Alojzij Žličar, z gdč. Liziko Podrepšek od Sv. Stefana. Na predvečer so podelili ženinu fantje v imenu Orla in Okoliške požarne brambe lep šopek in mu voščili v novem zakonskem stanu obilo sreče in blagoslova,
Kozje. Dninarica Ema Bevc v Prevorju pri Kozjem je že večkrat , neusmiljeno ravnala s svojo 3-letno nezakonsko hčerko. Dne 27, pret, meseca je posadila otroka k močno zakurjeni peči in se je odstranila. Obleka se je pa otroku vnela in; je dobil težke opekline na obrazu in na rokah. Ko se je pa mati vrnila, je skrila napol sežgane cunje in je oblekla otroka v drugo obleko, zato, da se ne bi zvedelo, da se je birok opekel. Sosedje so jo naznanili pristojni oblasti.
Zreče. K zadnjemu poročilu v „Straži“ od 1. t. m. še dostavljamo, da je zapel na koncu zborovanja pevski zbor pesem Kmečke zveze. ZborovaliŠče je lično priredil posestnik', mladenič Ahton Kotnik. .
Petrovče. Pustna maškarada, katero je priredilo naše marljivo delujoče društvo „Gospodar“ na pustno nedeljo v prostorih Društvenega Doma, se je ob obilni udeležbi sijajno obnesla. Zanimivi vspored, na katerem je bila igra „V deželi mutastih ljudi“, velika maškarada „Narobe svet“, tamburanje našega tamburaškoga zbora in druge zanimivosti, je občinstvu silno ugajal in ga razveselil, tako, da lahko trdimo, da je bila navedena pustna prireditev ena najlepših v naši Savinjski dolini. Sicer pa dočakamo od; merodajne strani še bolj podrobnega poročila o naši zanimivi veselici.
Nova Cerkev. Posebno srečo imamo pri trgovcih; komaj odide eden, že se govori, da pride drugi. Trgovina Ant. Kolarja, po domače Tomažaka, je u-stvarjena menda sajno za posilinemce. Bomo skoro videli, Če že zna tukajšnje ljudstvo bolj trezno misliti. Nekdaj se je pri. našem ljudstvu mnogo doseglo s sladkim jezikom, Ali in resnica?
Iz dišečega cvetnega vrta g. Peveca v Mozirju. Dopis iz- Mozirja v našem listu od 10. februarja, katerega smo dobili od verodostojne strani, ne omenja nobene osebe, ampak samo rahlo kaže na razne narodne trgovce v mozirski okolici, in je tako mil, da bi človek niti ne mislil, da se bode kdo zglasil in se prižgal krivega pred javnostjo. Narodni trgovec Pevec se je pa čutil tako prizadetega, da je v 7. štev, „N. Lista“ s polnim podpisom pljuval Žveplo na nas, docela po maniri celjskih urednikov Špindlerja in Lesničarja, Ne bodemo se pečali z neosnovanim! napadi na nas, ker vemo, da se je izmuznil ta dopis prenagljenosti g. Peveca,. Podamo le lepe cvetke iz njegovega peresa: „Preganjaj, kar je narodnega!“, „Ako i-raaš kaj poštenosti, ako imaš značaja“, & imenujem te političnega falota in obrekovalca“, „Žiasluži pasji bič“,
,-Katere lastnosti (zavist in nevošljivost) dičijo tudi gospodo pri „Straži“, „Ako te bo srečala pamet v tvoji politični zagrizenosti“ itd. To so lepe cvetke, katere ste zasejali g. Pevec s svojim lastnini podpisom. Mi :Se vzdržujemo vsake sodbe, toda prosimo Vas, g. Pevec, vzemite v roke dotično Številko „Straže“, v kateri je dopis o narodnem trgovcu, in ga primerjajte s temi Vašimi nekvalificiranimi izbruhi. Kje je najti torej lepega „tona“?.Tudi v tem pripustimo Vam samim
7.	mirnim srcem končno sodbo.
Konjice. Zadnji Čas^ so Slovencem neprijazni Mati napadali mil. g. arhidijakona. Češ, da se peča z naročevanjem in razprodajanjem umetnih gnojil. Tb je eno izmed najgršib obrekovanj, kar še jih je zgo-
dilo pod milim solncem. Odkod to prihaja, dobro vemo, Ne moremo pomagati, če koga to jezi, ako kmet dobiček raje sam vtakne v žep. kot da. bi se drugi ž njim mastili. Stvar je pa ta. Kmetje so morali gnojila pri nekem trgovcu strahovito drago plačevati. Sklenili so torej, naročiti si jih skupno potom .„Gospodarske zveze“ direktno od tovarne. Dobili so precejšen popust in vendar dobro blago. Naročilo se je na ime nekega kmeta, ki je blage volje vse v red spravil. Kmečka hranilnica in posojilnica je pa kmetom s tem pomagala, da je posodila potrebne svotice tistim Janetom, ki niso mogli takoj plačati, slučajno je bilo tudi skoro polovica naročnikov zadružnikov Kmečke hranilnice in posojilnice. Ali kmet svojih potrebščin ne sme več kupovati in naročevati kjer hoče? Ko bi bil mil, g. arhidijak.on uprizoril ta nakup, bi bila to bolj nova zasluga, ko nepravilnost v njegovem požrtvovalnem delu za gospodarsko okrepitev naših kmečkih slojev. Pa v resnici, to kmečka samopomoč, Za vse druge čenče po raznih lističih, ki živijo od samih napadov na duhovščino, je mil, g. preponosen in preplemenit, da bi se le količkaj zmenil za nje, Konjice. Kakor smo za gotovo vedeli že naprej, je prinesel zadnji „Štajerc“ korenito lažnjivo poročilo o Linhartovem shodu. Prvič je smešna trditev, da bi bili „nasprotniki“ strahovito agitirali zoper njegov shod. Naša stranka se pač malo zmeni za štajercijan-ske shode in rabi Čas in moči za hvaležnejše delo. Stajercijance bo spravil Linhart itak ob ves kredit med ljudstvom. Drugič: Zastopniki Kmečke zveze niso prišli pod vodstvom nobenega kaplana, ker jim noben kaplan ni niti prigovarjal, uiti branilL Tretjič: Shoda razdreti ni nihče poskušal, kar bo Linhart in v „Štajercu“ imenovani predsednik najbolj vedel. Četrtič: Pravico do vstopa je imel vsak somišljenik in nasprotnik v „Štajerce ve in“ povabilu, Še Črni kaplani niso bili izključeni. Petič: Zborovanja ni motil kaplan, ampak pijani Štajercijanci, Šestič: „Škofji brat“ Napotnik ni nikogar prosil s povzdignjenimi rokami, ker živ krst ni imel pravice, kaplana poditi ven; predsednik in govornik Še vedela nista, da je bil kak „črn“ zraven. Šele iz besnosti svojih somišljenikov Sta mogla to spoznati, kajti ničesar Štajercijanca tako ne razljuti, kakor če vidi, da se vtika „črnutr v politiko, Rogovileži naj bodo hvaležni, da pusti gosp. kaplan par. 496 kaz, zak. pri miru. Sedmič: Kaplana niso „postavili na zrak“, ker je ostal do konca, notri, ker je še enemu govorniku pomagal iz zadrege, ker slovenskih izrazov iii znal, in tudi na Štajereijan-skih shodih ne gre, da bi bilo pol stavka nemškega, pol slovenskega. Da, tisti kaplan, ki so ga baje postavili na zrak, je slišal tudi zadnjo besedo. Osmič: Resolucija, pravi „Štajerc“, je bila enoglasno sprejeta. Radovedni smo le, Čegav je bil tisti „eden“ glas?! Resolucija je bila: Mi obsojamo obstrukcijo v deželnem zboru in izrekamo obštrukcionističnim poslancem nezaupnico. A Linhart ni vprašal: Kdo glasuje za to resolucijo? Večina zborovalcev je sodila, da je vprašanje: Kdo je zoper obstrukcijo ? in smo našteti ka-kih 20 rok. Linhart je vedel, da bi naredil velik fia-sko, ko bi vprašal naravnost, zato si je na tak priprost način dal pokazati nekaj rok, kojih gospodarji niso vedeli, zakaj jih pravzaprav vzdignejo. Devetič: „ŠtajerČeva“ izjava, da bi bili slišali radi peti klerikalnega ptička, ko vendar sami najbolj vedo, da bi mu bili pri prvi besedi zamašili usta in ga v resnici postavili na zrak. Desetič: Radovedni smo, kakšna čustva so navdajala „StajerČevega“ urednika, ko je obrnil Konjicam hrbet. Čudno se nam še zdi, zakaj se poročilo „Štajerčevo“ ne vjema z onim v „Marbur-gerci“ ? Najbrž zato, ker resnica Je le ena, in tista se „Štajerca“ in „Marburgerce“ strahovito izogiba.
Sv. Ema. Dne 27. svečana se je poročila v župnijski cerkvi pri Sv. Emi vrla in zares spoštovanja vredna mladenka Uršika Anderlič iz Virovec, z vrlim in narodnim mladeničem Jan, Anderličem v Kačjem dolu iz župnije Sv. Peter na Medvedovem selu. Bila je dosihmal zares posnemanja vredna kot odbornica Dekliške zveze pri Sv, Emi, in organizirana v verskih in narodnih zadevah. V slovo je prinesla Še ravno zadnji dan pred poroko čez 600 komadov obrabljenih znamk v društvene prostore, da jih odpošlje društvo v dobrodelne namene, in je darovala tudi za „Slovensko Stražo“, Dekleta Šentemska posnemajte to razumno in pridno mladenko! Želimo njej in možu obilo sreče in blagoslova v novem zakonskem stanu. — Kat. slov. izobr. društvo pri Sv. Emi.
Koroško.
Celovec. Štiri ustanove po 500 K je razpisal koroški deželni odbor za take nemške visokoeolce, ki se zavežejo napraviti na univerzi izpit iz slovenščine in ki bi hdli pripravljeni slediti pozivu koroškega deželnega odbora kot učitelji slovenščine na koroških srednjih Šolah. Koroški deželni odbor bo torej nastavljal profesorje za slovenščino in n® ministrstvo! Kam meri ta ukrep, je jasno!
Od Vrbskega jezera. Razumljivo je, da so se Nemci, oziroma nemški Völksrat in Südmarka, vrgli pri zadnjem ljudskem šetju posebno na kraje med Vrbskim jezerom in Dravo. Do Drave moramo prodreti, so dejali. Zato je tudi razumljivo nasilje, ki so ga izvrševali Vladni organi pri ljudskem štetju. Zanimivo je, kako so .poučevali „komisarji“ ljudstvo. Šlo je ljudem razložiti pomen občevalnega jezika. Po nemško se pravi to „Umgangssprache.“ In dejali so tako: „Umgangssprache“, to je tisti jezik, ki se okoli vas govori - torej jezik, ki ga govorite, če pridete , „na nemško stran“ ali pa T Beljak in Celovec, «a,
to je istina! Tako se jo „poučevalo“ ljudstvo v „kulturni“ državi v 20. stoletju. V Št, IIju ob Dravi so trikrat Šteli. In ko je moral kmetič, ki ima podporo od Südmarke, vkljub temu navesti -slovenščino kot občevalen jezik, je vzdihnil: jKaj pa bo sedaj uboga Südmarka rekla?“ V Št. liju smo iztrgali skoraj vse prodane duše nemškemu žrelu. Žalostno pa je stanje v pašaliku ev-župnika Ceskyja v Lipi nad Vrbo.
„ Dobrlavas. Tukajšnja podružnica „Slovenske Straže“ je priredila na pustno nedeljo dne 26. svečana predpustno veselico. Cerkveni pevski zbor zapoje pesem. „(Slovenske Straže“, tajnik Vastl pozdravi u-deležence ter da besedo častitemu gospodu T. TJlMn-gu, ki navdušeno govori o „(Slovenski Straži“, in razloži igro. Za njim govori Še mladenič V. Pečnik iz Železne Kaplje. Mladenič Vastl deklamira pesem „Veljava doma.“' Nazadnje vprizorijo domači fantje in. dekleta, lepo in poučljivo dr. Krekovo igro „Tri sestre.“ Vsi igralci so svoje uloge izvrstno igrali. Cast jim!
Kranjsko.
Ljubljana. Ljudsko štetje je končano. Ljubljana ima 1863 hiš, med njimi 1769 obljudenih, in 94 neobljudenih, 7887 strank in 41.727 prebivalcev, med njimi 38.661 civilnih in 3066 vojaških. Moških je 20.493, ženskih 21.234, Trajno navzočih je jv Ljubljani 40.323, začasno pa 1404. Od prebivalcev je 17.434 Ljubljančanov, 15.547 prebivalcev ima svojo pristojnost na Kranjskem, 7618 v Avstriji sploh — skupaj je torej Avstrijcev 40.599;	673 je PrekolitaVeev, 22 Bošnja-
kov in Hercegovcev, 343 inozemcev. Rimsko-katoliške veroizpovedbe je 41.139 ljudi, grško-katoliške 20, sta-rokatolikov je 10; 61 je pravošlavhih, 365 je protestantov, 109 Židov, 22 jih je brez konfesije. Od 40.599 Avstrijcev je napisalo 33.846 slovenski občevalni jezik’, 5950 nemški, 360 češki, 290 laški, 56 poljski, 96 hrvaški in srbski, 1 rusinski in 1 madžarski.
Primorsko.
Minula slava. V nekdaj dvamilijonskem mestu Akvileja se je pri zadnjem ljudskem Štetju naštelo 970 oseb.
Kipar Zajec v Trstu. V Trst se je preselil iz
Ljubljane akademični kipar Ivan Zajec ter otvori! svoj kiparski atelje pri Sv. Ivanu.
Narodno-obrambno delo.
„Slovenisches Vordringen in Südost-Steiermark.“ Pod tem naslovom priobčujeta „Der getreue Eekart“ in „Grazer Tagblatt“ članek’, ki se bavi z delovanjem naše S. K. S. Z. v radgonskem političnem okraju ter opisuje, kako protiakcijo namerava sedaj upeljati Südmarka: naseliti nemške kmete in pa obrtnike, nemškim kmetom dajati v službo najdence in sirote ter skrbeti za nemško berivo. To se bo dogajalo na celi meji od Spielfelda do Radgone,-osobito pa v znanih slovenskih vaseh radgonske župnije. Slovenske rodoljube prosimo, da krepko podpirajo štajersko S. K. S. Z. z denarnimi doneski v njenem tihem, a smotrenem; delu na meji. Opomnimo, da zadnji čas to njeno delo edino-le „Slovenska Straža“ gmotno podpira.
'Nemško delo na Češkem. V zadnjem času se ustanavljajo skoro vsak teden podružnice „Bundes d. Deutschen in Böhmen.“ Začetkom letošnjega leta je začel izdajati „Bund“ svoje „Mitteilungen.“ O Nemškem kreditnem zavodu za Češko, ki bo organiziral nemško naselbinsko akcijo, je naša „Straža“ že /poročala, — „Böhmerwaldbund“ je začel ustanavljati o-krožne zveze svojih podružnic. Živeža „Böhmerwald-bundovih“ podružnic v nyranskem io Matovskem o-kraju je sklenila, da izdela natančen narodnostni kataster svoje župe in ustanovi posebno posojilnico za obrtnike. — Tudi podružnice nemškega Schulvereina se množe. — Videti je vedno bolj, da se prenaša narodnostni boj iz politike v šolska in gospodarska o-brambna društva. S motreno in organizirano naseljevanje je danes jedro narodnih* bojev. Geslo ja: Varujte svojo zemljo!
Nemška, „požrtvovalnost.“ Pred nekaj dnevi je v gostilni Lokoseheg v Štorah pri Celju nekdo stri nabiralnik Schulvereina in pobral znesek približno 90 K. Pa so res „požrtvovalni“ — spodnještajerski „Nemci.“
Italijanska narodna požrtvovalnost. {Dne 27. februarja je napravila podružnica Lege nationale v Zadru ples. Ta prireditev je donesla podružnici celih 15.000 K. In Zader ima 13.000 prebivalcev in od teh jih niti polovica ni Lahov. Slovenci, zdramite se in priskočite na pomoč „Slovenski Straži“, ki nujno in dosti potrebuje za svoje smotreno delo na meji, da Še vsaj to ohranimo, kar nam je ostalo.
ČirHmetodarski Branik se ni mogel premagati, da bi ne ponovil lažnjivih napadov na dr. Tipliča m Roškarja, čeravno je sedaj tudi liberalcem znano, da je dr. Tiplič oddal svoj glas v II. razredu, a. da je oboleli Roškar pravočasno poskrbel za pooblastilo, s katerim se je tudi faktično volilo. Tp je cirilmetociar-sko obrambno delo! Zakaj pa nima ta branik nobene kritične besede za zvezo slovenskih ^učiteljev z nemškimi, ali pa za najnovejšo strujo med liberalnim zadružništvom, ki hoče pod Graijec. Morda pa je * Braniku liberalizem vendar več nego narodnost
Narodno gospodarstvo.
Zmes iz vode, železne galice in hudičevega o-lja. za mazanje trt. Zmes navedenih snovi se rabi za mazanje trt proti trsni bolezni, ki se imenuje črni palež ali koze. Gliva črnega paleža se razširja posebno v vlažnih letih; njeni trosi prezimujejo na trsnem lesu in je zato dobro, te zems'k’e trose uničiti. Meseca februarja ali marca, dokler trta še popolnoma miruje, obrežemo trs in vse odpadke skrbno sežgemo. 0-staio trto namažemo s trdim čopičem z zmesjo, ki se naredi, če se vzame na sto delov vode štirideset delov zelene galice (železnega vitriola) in en del žveplene kisline (hudičevega olja). To delo se potem še enkrat ponovi, preden se rast oživi.. Opomniti se mora, da trta ne sme še solzeti, ker bi ta močna zmes utegnila škodovati že nekoliko razvitim očesom.
Zavarovanje zoper škode, ki jih povzroča neurje, se razvija na Danskem zelo živahno, dasi v porabi j a zelo nizke tarife. Drugod po Evropi se zavarovanje omejuje le zoper Škode, ki jih povzroča toča. Dobro bi bilo, ako bi se zavarovanje raztegnilo tudi na Škode, ki jih neureje napravlja, na stavbah, živalih in na zavarovanih pridelkih. Seveda potrebuje tako važno vprašanje natančnega proučevanja, predao more stopiti v veljavo.
Bilanca Union-banke. Union-banka je imela v letu 1910 večji čisti dobiček, kot pa v letu 1909- Dobiček znaša 6,170.882 K, proti 6,023.989 K. Med prejemki izkazuje obrestni konto prirastek 405.317 kron, skupno 5,082.050 K. Nasprotno je pa dobiček pri efektih, valutah in konzorcijih za 407.867 K manjši. Znaša pa 1,813.778 K. Mesečne plače, stroški ini pa davki so v letu 1910 znatno narasli. Akcijski kapital Union-banke se je zvišal za 15,000.000 K in znaša sedaj skupno z rezervami okroglo 90,000.000 K. Kakor se sliši, ima pa banka še dosti rezerv, katerih ni postavila v bilanco. Dividenda za leto 1910 znaša 32 kron.
Žalostne vesti iz Amerike.
„Clevelandska Amerika“ ! piše pod : naslovom „Naše rane“ sledeče;
Lansko leto je bilo v Clevelandu ravno 95 slovenskih gostilničarjev, ki so plačali po 1000 dolarjev
za krčmarska dovoljenja, skupaj torej 95.000 dolarjev, 'kar bi znašalo 475.000 kron avstrijskega denarja. Torej skoro 100.000 dolarjev' plača 1 15.000 Slovencev v Clevelandu samo v okrajno in mestno blagajno.
Piva se popije med Slovenci v Clevelandu za približno 75.000 dolarjev, whiskey]a in drugega žganja za kakih .15.000 dolarjev, »vina in sladkih pijač za 25.000 dolarjev in več, kar gre vse v žepe tujim družbam. Lahko se zračuna, da clevelandski Slovenci vsako leto zapravijo po gostilnah najmanj 250.000 dolarjev, ali 1,250.000 kron našega avstrijskega denarja.
Dočim ljudje, naši svojci in domačini, v starem kraju stradajo in nimajo najpotrebnejših udobnosti, mi tukaj v Ameriki pa zapravljamo ! tako ogromne svote težko prisluženega deuaija. A ne samo denarne žrtve so ogromne, ki jih polagamo na „baro“, Še večje so žrtve, katere trpi vsa javna morala in socialno življenje ameriških Slovencev, Ali še niste prišli do prepričanja, da je naš narod ravno vsled ved-nega popivanja, zaostal, da je naše družinsko življenje razkopano, da se dan na dan polmjša naša mladina, da se prelamlja zakonska zvestoba: vse največ radi prevelikega Števila gostiln. Znano je, da morajo gostilničarji vsled velike konkurence uporabljati vsa mogoča sredstva, da privabijo ljudi v svoje prostore in da jim tam ponujajo pijačo.
Koliko gostilničarjev je, katerim se studi njihova metoda, toda tu je samo vprašanje: business, ali zapreti prostor.
Največjo škodo pa trpe radi sedanjih razmer in vsled boja za obstanek gostilničarji sami. Napijajo se od zore do mraka, na račun radodarnih rojakov, da si zaslužijo vsaj za licenco in za življenje. To je eno tistih sredstev, katero smo zgoraj omenili. Marsikateri gostilničar bi rajši ne pil, in ne bil „tritan“, pa ga silijo razmere vsled konkureuce.
Ni potem čuda, da umrejo naši gostilničarji v najlepših letih. ’Zadnjih deset let je umrlo v Clevelandu 17 slovenskih gostilničarjev, ' ki Še niso dosegli starosti petdeset let! Le malo izmed njih je imelo gostilno nad deset let! Torej, niti povprečne starosti niso dosegli, !ki je preračunjena r za < amerikanskega navadnega gostilničarja, da bi delali vsaj povprečno 15 let za baro.
Ako opozarjamo rojake, da bo treba začeti malo agitirati zoper sedanje preveliko število slovenskih gostiln, delamo to samo radi tega, da pomagamo slovenskemu narodu do lepšega družabnega življenja, in zlasti še, da obvarujemo naše najboljše može, ki vsi silijo v gostilniško obrt, prezgodnje smrti
Dosedaj je slovensko časopisje'! protif svojemu prepričanju zagovarjalo vse te žalostne razmere pod krinko osebne svobode in pod krinko načel zoper prohibicije. Mi ne zagovarjamo jmohibicijonistov, ki bi radi odpravili vse gostilne 1 m se vtikali v zasebno zadeve in zasebne želje posameznikov,/ ampak zago-
varjamo zmernost, f katere se bode moral naš narod privaditi, ako noče zaostati za drugimi narodi. Razmere po drugih naselbinah niso nič boljše, kot v Clevelandu, morda še slabše, zato velja gorenji članek za vse ameriške naselbine, katerim 1 naj bodo' ti podatki v svarilo.
Književnost in umetnost.
„Ljubljanske slike.“ Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. Spisal Jakob Alešovec. „Ljudska knjižnica“, katero izdaja Katoliška Bukvama v Ljubljani, je, kakor znano, začela izdajati spise najboljšega slovenskega humorista, 'Jakoba Alešovecu, s čimer si je stekla gotovo veliko zaslugo za oživljenje naših' klasikov. Dosedaj je objavila v treh delih J. Alešoveev največji šaljivi roman „(Kako sem se likal“, zdaj pa so zagledale beli dan njegove „(Ljubljanske slike.“ Smelo lahko trdimo, da ni izlepa še nobena publikacija „.Ljudske knjižnice“ vzbudila toliko pozornosti kakor ta, ker so Jakoba Alešovca; „Ljubljanske slike“ za današnji rod res nekaj docela neznanega in nenavadnega. Prvič je humor Jakoba Alešovca tak, da ga v slovenskem slovstvu ni dozdaj še nobeden dosegel; tako veselo in prisrčno 'se ne boš pri notjeni knjigi nasmejal, kakor pri njegovih, zakaj Alešovčeva šaljivost in zbadljivost je domača, neprisiljena, lahko umljivarin pride res iz srca ter do srca seže, zato si je kaj bolj pripravnega tako za izobraženega človeka kakor za ljudstvo težko misliti. „Ljubljanske slike“ se pa ne odlikujejo samo po humorju, marveč je vmes posejanega obilo zrna zlatih naukov, ki jih bo ljudstvo z največjim pridom bralo. Alešovec opisuje ljubljanske ljudi onega časa, v katerem je žijvel; hišnega gospodarja, trgovca, trgovskega uslužbenca, profesorja, dijaka, gostilničarja, vinskega bratca, pisatelja, duhovnika, advokata, in vse vrste ženske; vsak ljubljanski tipus pa ni zadel samo tako živo, da nam kar pred oči stopi, kakor da bi ga sami videli in slišali, amjoafc je vpletel v popis toliko poučnega v fini šaljivi obliki, da imajo te slike svojo trajno vrednost. Menda se prav nič ne motimo, če rečemo, da se bodo „Ljubljanske slike“ AleŠovče-ve v novi obliki, ki jim jo je dala Katoliška. Bukvar-na s svojo izdajo, udomačile ne samo v Ljubljani, ampak po celi Sloveniji, da vzbude nekaj dobre volje v naših resnih' časih in da se našemu ljudstvu priljubijo naši stari pisatelji, ki so znali res mikavno, živo in domače pisati. Obenem pa bi bilo priporočati, da se naši ljudje bolj zanimajo za /Ljudsko knjižnico“ sploh, ki izdaja take dobre spise, ki imajo vsi veliko vrednost in pomen, in ki se bodo še dolgo in dolgo brale med našimi narodom. Cena, „Ljubljanskim slikam“ znaša K 1.80 za .broširan in K 2.60 za vezan izvod.
„Naš Bom.“ Glasilo slovenske mladine. Leto XI. Zvezek' 5. Vsebina: Pouk: Sprehodi po prirodi. — Zabava. — Razgled po svetu. — Orli. — Društveni glasnik. — Govorniške vaje. — Poštni predalček. — Drobtinice.
Proti tuberkulozi.
Dr. Jacgu.es Bertillon, ravnatelj statističnega u-rada pariškega mesta, meni, da je najboljši način pobijanja tuberkuloze boj proti alkoholizmu. V pariškem mesečniku „Revue d’ hygiene et de .police sanitaire“ piše, da je tuberkuloza v tesni zvezi z alkoholizmom. V svoji statistiki in karti o razširjenju pljučne tuberkuloze na Francoskem dokazuje Bertillon zvezo tuberkuloze z vžitkom močnih pijač zlasti žganja.
To se najbolje pokazuje v severnih departemen-tih Francije, v Bretagni, Nor mail di ji itd. V teh de-partementih se jasno opaža nepovoljni učinek alkoholizma z ozirom na tuberkulozo. Mnogi glasoviti zdravniki so se tekom svoje prakse prepričali, kako pripravlja alkoholizem tla za tuberkulozo.
V potrditev te svoje trditve navaja Bertillon tudi statistiko drugih dežel in tudi dejstvo, da je število tuberkuloznih bolnikov pri moških večje nego pri ženskah. Tako je v razdobju od leta 1901 do 1905 bilo v starosti po 30. letu dva do trikrat več tuberkuloznih bolnikov pri moških nego pri ženskah, slično je tudi v drugih velikih mestih.
Bertillon pravi:	/Alkohol je najvažnejši faktor
pljučne tuberkuloze na Francoskem, on določa zemljepisno razširjenje te ljudske bolezni naši deželi.“
Z bojem proti žganju v severni Francoski bi se po mnenju Bertillona zamoglo rešiti več ljudi, nego li z dragimi bolnišnicami in lekarnami.
Razgled po svetu.
Trst. Ferrerova ulica v Trstu. Uprajvno sodišče je v zadevi pritožbe tržaške mestne občine radi prepovedi imenovanja ene ulice v spomin Ferrerove smrti za „Ulico 20. septembra“ sklenilo, da v tej zadevi ni kompetentno.
48.000 žrtev alkoholizma. Po izvestju tajnega zdravstvenega svetnika dr. Leubucherja v Meininge-nu na Nemškem je 48.000 slaboumnih otrok, 'katerih slaboumnosti je kriv alkoholizem roditeljev. Teh 48 tisoč slaboumnih otrok, ki jim je alkohol odvzel duševne zmožnosti, tvori 48% skupnega, števila siroma-
šnih otrok. Švicarski zdravnik dr. Bezzola ima pray, ko pravi: „Vsaka kapljica alkohola, ki ga pije oče, znači kapljico slaboumnosti pri otroku. Roditelji' bi s» morali že radi otrok čuvati opojnih pijač.“
Stalnost velikonočnih praznikov. Velika noč jo vsako leto ob drugem času. Lani na primer je bila dne 27. marca, letos pa bo 16. aprila. To prihaja od tod, ker se velika noč slavi vedno prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni; če bi ta polna luna bila v nedeljo, pa prihodnjo nedeljo. Tako je sklenil 1. 325 p. Kr. cerkveni koncil nicejski. Vsled tega pravila je nestalnost velikonočnih praznikov, ki so lahko že dne 22. marca ali Šele najpozneje dne 25, apr. Po veliki noči pa se ravnajo tudi drugi premakljivi prazniki od pepelnice do telovega. Za obrtnike in trgovce je to velikega pomena, ker si ljudje k praznikom radi kupijo kaj novega. Istotako važno je za Šole, ki imajo o praznikih počitnice. Zato se že del] Časa stavijo razni predlogi, da bi se velika noč praznovala v stalnem času vsako leto enako. Da bi se določil gotov dan v mesecu, kakor je na primer božič vedno dne 25. decembra, to ne gre, ker velika noč le mora biti v nedeljo. Zdaj se predlaga, da bi bila velika noč prvo nedeljo po 4. aprilu. Š tem bi Še vedno ostala premakljivost od dne 3. do dne 11. aprila, kakor bi ravno 4. april prišel na soboto ali nedeljo. Ta predlog je stavila trgovska in obrtna družba nizozemska na mednarodnem kongresu trgovskih zbornic v Londonu. Seveda je pred vsem potrebno dovoljenje cerkvenih oblasti. Visoki dostojanstveniki zatrjujejo, da katoliška cerkev temu ne bi bila nasprotna, tudi protestantska menda ne. Gotovo bi se tudi pridružila pravoslavna cerkev, ki bi ob enem svoj stari julijanski koledar zamenjala z našim gregorijanskim ter tako odpravila razliko, ki je zdaj že narasla na 13 dni, talko da imajo pravoslavni narodi šele 1. december, ki imamo mi že 14. december.
Vabila iz zlata. Moskovski veletržec S. Spiri-dinov je te dni, kakor poročajo iz Moskve, razposlal vabila na slavnost svoje zlate poroke. Prejemniki teh* vabil so bili najprijetneje presenečeni, ko so odprli kuverto in so po natančnem pregledu videli, 'da so ta vabila, ki so bila sicer zelo tanka, res iz zlata. Vsako vabilo je tehtalo 20 gramov. Vsega skupaj je razposlal milijonar 200 takih vabil. Ta so torej skupno tehtala okrog 4 kilograme. In za ta vabila je bilo rabljeno zlato iz zlatih rudnikov jubilarja. Spiri-dinov poseduje namreč največje zlate rudnike v Rusiji in iz njih je dobil tudi svoje milijone. Vsako vabilo je vredno okoli 120 K.
Ruski tisk. Leta 1909| jej* izšlo na Ruskem 20.698 ruskih knjig v 84,640.042 izvodih, v skupni ceni okoli 26,000.000 rubljev. Največ teh knjig pripada učnim knjigam (1396 knjig 16,000.000 izvodov), potem slede nabožne knjige, romani itd. Poljskih knjig je izšlo na Ruskem v tem letu 1906, v 4,882.170 izvodih, v ceni okoli 1,000.000 rubljev* fratarskih knjig 383, v 1,757.000 izvodih, v ceni 278.476 rubljev, estonskih 355 del, v 1,100.000 izvodih, v ceni 200.000 rubljev. Vseh neruskih izdaj je bilo 6144 v 16,826.866 izvodih, v ceni 3,500.000 rubljev. Cela produkcija knjig v tem letu je bila torej: 26.638 del, v 101,466.908 izvodih, v ceni 29,354.204 rubljev. Nasproti letu 1908 pomeni to napredek, in sicer za 2786 del, v 25,588.'588 izvodih, v «eni 4,291.516 rubljev. Glede literarne produkcije na Anglešfkem in Nemškem je sicer Rusija Še zadaj, vendar že dohiteva s svojimi številkami, pa tudi s svojo izborno urejeno zunanjo upravo: svetovni književni trg. Podaja pa svetovnem trgu skoraj največ novega. Zanimiva je časopisna literatura. Največ je revij. Morda nima nobeden narod tako velikih in debelih mesečnikov, kakor Rusija. Ima pred vsem pet velikanskih mesečnih zbornikov:	„'.Vjesnik Evrope“,
„Sovremenij mir“ (Sočasni svet), „Ruskoje bogatstvo“,, „Ruskaja misel“, /(Obrazovanije“ (izobrazba), ki imajo po 300—400 strani. Knjige in revije v Rusiji so zelo po ceni in zelo razširjene. Leta. 1909' je izhajalo v Rusiji 1643 ruskih časopisov, med temi pa 981 žurnalov, to je revij, in 662 gazet, to je listov dnevnikov in 218 poljskih časopisov (172 revij, 46 listov), nemških 60, gruzinskih 39, estonskih' 38, kotiš-kih 42, armenskih 28, tatarskih 16, litavskih 1.5, židovskih' 21, 14 v žargonu, 8 hebrejskih. Skupno: v 20 jezikih 2173 listov.
Krvave volitve. Pri volitvah poslancev v Romuniji je prišlo do krvavih pretepov. Zmagala je o-pozicionalna lista. Opozicionalni kandidat Bozil Mort-zun je hotel govoriti pod milim nebom), ali vladni pristaši so se vrgli kakor besni na govornika, mu trgali obleko s telesa, ga vrgli na tla., pretepli do krvi in ga teptali z nogami. Ko se je pripeljal bivši predsednik poslanske zbornice Cantacuzene ter hotel Mortzunu na pomoč, je padel strel, ki je zadel Can-tacuzenovega kočijaža. Bivši predsednik je tedaj potegnil revolver in večkrat vstrelil v množico. Nastala je nepopisna panika. Ljudje so hiteli na vse strani narazen. Mnogo ranjenih oseb se je valjalo v krvi. Čuti je bilo mnogo pretresujočih klicev na pomoč. In med temi strašnimi prizori so ugasnile .električne svetilke, tako da so bile ulice zavite v popolno temo. In Cantacuzene je porabil to priliko, da je pobegnil. Le tako je ušel gotovemu maščevanju ljudstva. Ker policija ni mogla vspostaviti miru, je bilo pozvano vojaštvo, kateremu se je posrečilo, da je spraznilo trg. Bilo je aretiranih mnogo oseb.
^VIUA	M ohrani *! .Slabosti in bolečine Vas gotovo zapuste, Vsše oči, živci, naifice, kite postanejo močne, Vače spanje bo zdravo, pečatili se bost»
«J»	zopet dobro, ako rabite pristni Feilerjev fluid z znamko „Elzafluid“. Dvanajstorica za poskušajo 5 K pošt, presto. Proizvajate!] je lekarnar K.
V. Feller v Stubic«', Elzin trg št. z64. (Hrvačko).
MUkm pttimi stanovanji in klet, gospodarsko po? lopi e je po ceni na prodaj. Zraven pada vrt in brajde, katere donašajo do 2 polovnjaka vina- Hiša je oddaljena sam» 20 »inat od Cejja na okrajni cesti proti Ts haiju, davka prosta, vse v prav dobrem stanja. Več se i*ve pri lastnika Peter Čater v Öreta, 37 pošta Štore,	30
Melika zaloga
dobro snaženega
posteljnega perja
po rmki eeai priporoča tvrčks
Jožef Olaga, Maribor
fegetlhef. cesta 21.
üroue^ütt
m raxua stroje oddaja tSs-karaa sv. Cirila v Mariboru
ICO. kg- po 25 K.
Vzajemna zavarovalnica v
Glavni zastopnik za Štajersko:
166	sprejema:	^
1.	ca varovanja vsakovrstnih po- "
slopi j, premičnin in pridelkov proti požarni šk< di;	1
2.	zavarovanja zvonov proti po- 1
škodbi.	a
Pojasnila daje in sprejema ponudbe * glavni zastep zavarovalnice ter postreže | na željo tudi s preglednicami in ceniki. s
a a a a ■ a a ■ ■ a m i s ■
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako u-godmmi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer Se ni stalnih povelje nikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad
jamči zavarovancem popolno varnost.

. Za bu košek
krojaški mojster v Celju
—- ■	priporoča svoj —
*
&
♦
♦
modni salon za gospode, j
H se nahaja v novi pesojiltnčm bili na Ring« t
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦e ♦♦♦»» ♦«♦♦»$
■ a m a s a ■
■ a
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim
POSLANO.
X
X %
Kamnosek Franc Koban,
poprej A. Horvat v Račjem ——r^r- pri Mariboru ■
naznanja, ca ima v % alogi vsake vrste napo nizki eeai.
ca ima
grobnih spomenikov
Brzovlak je kot polž proti hitremu uspehu mineralnih pastil. In ali so te nevarne? Ne! Proti nesreči me varuje meja spretnost, proti ozebi pa me varujejo Faysove „Sodeuer-Mineral Pastillen“, katere imam vedno v ustih, če se voiim. Ne morem biti vež bres njih. Kapi se jih gkatljica za K 1-25 v vseh večjih trgovinah. Ponarejene če imajo tudi enako ime, asj se zavržejo.
Slov. brivnica v Mariboru!
Slavnemu občinstvo, v Mariboru in okolici priporočam svojo brivnico, ki se nahaja v
Tegetthofovi ulici štev« 22
'v; hiši g. dr. Kaca. Postrežba strogo «olidna! — Za obilen obisk j rosi
Juro Gredlič, brivec.
Svoji k svojim!
Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
Hotel Trabesinger v Getanen : *■_ ■■a	v a 	 m w ■ «h	
, ,)|	wesiiiaasws>ia«i sj.CršS'CsSi sii 9 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno ^slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188 VeiiKe dvorane za shode in veselice. lomači omnibus. Lastnik : Ivan Millonicfa
SMS* Na kolodvoru pričakuje gostov	
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnih hišah.
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po naj višjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe« laneno seme, fižol, kumno, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje sveže in snhe.
priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamči® za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih ©arah, — Gospođom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo iu olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom in najnižjih cenah. Nadalje premog w cele vozove, debel K 210, droben po K 140 100 kg sa đom postavljen v Celja, dragam, po dogovoru. 148 Pismena naročila se z obratno pesto izvrše, prediva Vsako množino se kupi kakor tudi solnate vreče
Stavbeni in umetni kimčavničar, oblast, kencesiemrani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C®M?
Poljska ulica št* 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova itd., Stedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri, izris iujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brücken-
Hlinili«----——iniiiiinwM.Miiiii n«n—  m«  	~r ir r
wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popre vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista, točno in solidno, vse po zmernih cenah.
rsgistrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6
trgom in stolno cerkvijo).
i
Hranilne vlo$e
se sprejemajo’ od’‘.vsakega' in se obrestujejo: na~ V - dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4*/». Obresti se pripise jejo h kapitalu 1. januarja in I. julija vsakega leta, ..Hranilne knjižice se sprejemno kot gotov denar, ne da bi se njih obre-štovanje kaj prekinilo. Za calaganje po pošti so jtočtoo hranilne položnice na razpolago (ček konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le Članom in sicer: na vknjižbo proti pupiiarni varnosti po 4*/*%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5V*V« in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vkigižbo dela
mjisbo dela posojilnica plača h> kolek«.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12 dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemi! praznike. — V uradnih urah se .sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
je sprejemajo vsak delavnik od &-dopoidše hi od 2.—5. popoldne.
-12
WSMNN«
9	Jako zanimiv in pončen
#	list s slikami je
„Ilustrovani tednik“
g ki izhaja vsak petek, |H ter h tace četrt letno le g 180 K. Zahtevajte ga M povsod! Naročite ga in £ inserirajte vejem!!!!!
#	Naslov: „1'usfrovanl m tednik, Ljubljana“.
«——•»g»
Steklarski
učenec
8‘ takoj sprejme pri Ivanu Klci tiek, steklarja v Mari* boru, Koroška cesta št. 17. Ima prosto vso osfcrb. £0
I
!
Vage
sa vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablieove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenrh
Jos. Kaldb,
tovarna za vage,
Brno, Menice Morarslo.
80 slovenske obrt.
!
Agitirajte za nove naročnike!
— Častna priznanje 1885. --.
Stareznana trqovina s
1	
1 i	Zahvala in priporočilo. Podpisani najvljudnejše naznanja, da je svojo svečarsko obrt, katero je izvrševal | polnih dvajset let na tukajšnem trgu, Viktringhofova ulica 30, s prvim marcem 1911 | prodal svojemu nečaku Francu Duchek. 1 I Pri tej priložnosti čuti podpisani prijetno dolžnost, posebno visokočastiti duhovščini, 1 kakor tudi slavnemu občinstvu za izkazano naklonjenost se zahvaliti. Objednem pa pristavlja J tudi prijazno prošnjo, da bi se ista naklonjenost blagovolila izkazovati za naprej tudi nje- — governu nečaku. Z odličnim spoštovanjem ® Maribor, dne 1. marca 19011. JoŽCf D SI f ek« ff Najvljudnejše podpisani Franc Duchek se z ozirom na zgorajšnje obvestilo svojega 11 strica priporoča, visokočastiti duhovščini, kakor tudi slavnemu občinstvu. Potrudil se bode svojim cenjenim naročnikom vsikdar vestno in pošteno postreči in prosi, da bi se mu blago- j 1 volila izkazovati ista naklonjenost, kakor se je v polni meri njegovemu stricu. j ; Maribor, dne 1. marca 1911. 43 Franc Ouchek, svečar. i !
■ m m	
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
lastiti hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/3% brez Posojila na sem-jišča po 5% do 51/./ odbitka rentnega davka.	™ z amortizacijo.
Domači hranilniki se dajejo na dom brez- Posojila na sastav® vrednostnih listin.
. v	Osebni kredit na menice in v tekočem
P	pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo Konvertaoija vknjiženih dolgov z na kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo.	Šimi stroški.
= Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
semenjem
M. Berdajs, Maribor
—	Sofijin trg--
priporoča srojo veliko zalogo trai nega, deteljnega vrtnega m gozdnega semena po nizki ceni. — Oponrnjaiu posebno n* deteljno seme, katero sc letos po precej nizki ceni kot „natmeJl“ ponuja, ter omenjam, da prodajam samo pristno deteljo, garantirano, brez predence (grinte) in so čast. knpo-valcem spričevala na razpolago.
Poljski mavec (gips)
najboljše umetno gnojilo za polje in travnike priporoča
M. Berdajs - Maribr - Sofljin trg.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
iz- rstne m v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emajla, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, r.stavsacije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Orig nalni Kdoseas-štedilniki in manj vredni izdelki na ee »r čajo. Ceniki zastonj.
Edina narodna trgovina čevljev
1? Celju priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih čevljev. — Preostalo zimsko blago se proda po zelo znižanih cenah. Ta prodaja traja samo do 15. marca. Pridite in hitite, da ne ::	zamudite ugodne prilike. ::
Priporoča se velespoštovanjem
tefan Strašek
Celje : Kovačeva ulica.
Umetni zavod za slikanje na steklo
ks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
*e priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Hsčrte In proračune n* razpolago. =
Eilina Maj. narodna steklarska trgovine
n« debelo in n» drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih, šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
Haleolidnefia in tožno postrežba. »♦♦♦♦♦♦♦»♦»»
S S S db S S ^ ^ dD' 'f)
Slovenci! Slovenke! Pridobivajte nove naročnike za našo „Stražo“.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
SBureš
Maribor
Tegethofova ceste 38
perd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlat nine, srebrnino, ur u t. d-po najnižji ceni.
GrarnrdrmA ? slovenskimi ploščami, čistim irr vTl ClTIlUlUIIC jasnim glasom iz najboljših tovarn
—	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Za ženitovanje, veselice in slične svečanosti ^2.1 Eman. Ilich, Maribor
Vsak dan sveži pustni krapi.
Gornja Gosposka ulica št. 38,
Zskrtaik m tsd^tetj: Koasoröi ySUTHb“.
Odgovorili «radnik: L»?. Kamperi«.
.	»- -jW.<mW.-w.iiir nuj jdlteSdis ttp m mmtt -j*»*, % barih* *
Tisk tiskarne ir. Ciril* , Maribora