Ql^ont j^TAND s-yilt&CQ... NO. 90 Ameriška Domovi ima AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Id CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 7, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Sen. Haig je nasledil Haldemans v Beli hiši ■Nekdanji glavni pomočnik dr. H. Kissingerja in nato namestnik načelnika glavnega stana armade gen. Haig je zavzel mesto Hal-demana. key BISCAYNE, Fla. — Predsednik Nixon je imenoval pretekli petek gen. A. M. Haiga, namestnika načelnika g 1 a v n e ga slana armade, za načelnika svo-lega glavnega stana v Beli hiši. td mesto je zapustil H. R. Hal-deman pretekli ponedeljek zaradi zveze z Watergate afero. Gen. Alexander M. Haig Jr. Je znan kot vojak-državnik in je °dlično pomagal dr. H. Kissin-§erju, katerega glavni pomočnik Je bil, predno je bil imenovan za narnestnika načelnika glavnega stana armade. Vršil je razne vojaške in politične naloge, se hord na Koreji, kjer je sodeloval dri izkrcavanju pri Inchonu, in ^ v Vietnamu na čelu brigade. eV)i del svoje službe je vendar Wšil v Pentagonu in pri raznih 'plomatsko-političnih nalogah. Gen. Haig je naglo napredoval 0d polkovnika, ko je bil dode-Kh dr. H. Kissingerju, pa do polnega generala. Končal je voj-n° akademijo, pa dosegel tudi master’s degree iz mednarodnih adnosov na Georgetown University v Washingtonu. Eno leto je študiral tudi na Notre Dame u-mverzi v South Bendu. Njegov rat je jezuitski duhovnik na °yola University v Baltimoru. Novi načelnik Nixonovega § avnega stana v Beli hiši je iz-radno sposoben, okreten, pa tudi ajen in-ljudski, zato uživa VsesPlošen ugled. ?EUI ŠNMŽMI ¥ 2EWJ PR! SALT II,? tekENEVA’ šiV‘ ~ Pretekli pe-e so bili tu obnovljeni razgo-°ri SALT II. med ZDA in ZS-v, v °mejitvi jedrskega strate-s ega orožja. Ko je letel dr. Kis-smger v Moskvo, se je na poti Ja v Kopenhagen ustavil in se izgovarjal z A. Johnsonom, °dnikom zastopstva ZDA pri ^zgovorih v Ženevi. To srečale je sprožilo govorice, da je " bripravi nek delen sporazum, 1 m jnaj' ^ končan in podpisa ^ obiskom Brežnjeva v ZDi r- Kissinger je v Moskvi i j ^0§ovarja z Brežnjevim i ugimi vodniki ZSSR o Bre: v]E?em obisku v ZDA, pa tudi e .mednarodnih vprašanji ta Zanirriaj0 °be vodilni sili sv« ^'e v easu Nixonoveg v ^ a v Moskvi lani podpisar sPorazum°v med ZDA i ’ ie Jssno, da bi Brežnje „ 6 ra^ nekaj podobnega tekoi njega obiska v ZDA. Vpraš; u ^ ^e’ ^aJ je mogoče v kra sečT CaSU’ obiska, d< ^J«akem času v zraku kenfT Y0^K’ N-Y- — Ob vs: kol' ,CaSU nac^ Atlantikom c tj ^ J1 P°tniških jet letal na pc SVe^ ati pa od tu v stai ^r3 rcT:t»rT—r»-nqfi u 431-0828 Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Z& Združene države: tlS.OC na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 r.a 3 mesec« Ca Kanado m dežele izven Združenih držav: * na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.09 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 90 Monday, May 7, 1973 os nikov, zato bomo le lahko plačevali davke, drugi pa bodo z rano. Ljudje, to vam je prizor, njimi razpolagali! j ki pač vsakega prevzame z gi- Branimo svoje koristi, glejmo na miren in nemoten razvoj našega mesta, ne prepuščajmo njegove usode v roke peščici ljudi, ki se bo za nas in za naše potrebe le malo menila, ker bo posvečala vse svoje skrbi in delo “velikim” vprašanjem mesta! Pojdimo jutri na volišče in glasujmo za ohranitev sedanjega mestnega odbora s tem, da podčrtamo pri ISSUE 9 NO! * BESEDA IZ NARODA I i Hratje s treh kentmeniof ebisjap spomine CLEVELAND, O. Sredi i sorodstvo in preživelo lep dan, njenostjo in s ponosom na našo mladino. ' Nisem poklican, pa tudi ne zmožen pisati strokovne kritike. Kdor uči petje ali muziko, dobro ve, kako težko je do popolnosti naučiti večji zbor odraslih pevcev ali godbenikov. Kaj šele z otroci! Koliko časa so morali pri tem tudi starši žrtvovati, da so prevažali svoje in druge otroke na skupne vaje za koncert. Težko je pohvaliti samo posameznike, ki so samostojno v skupinah nastopali s petjem ali z muziko, ker se ne da eno :z drugim primerjati. Zelo lepo in z občutkom sta- nam zapeli Milena in Roži Dolinar, kar smo poslušali v lepi tišini, vsa dvo- preteklega meseca sva se sreča- j pa nato potegnilo v domačem j la z rojakom Michaelom Teli-|]jXogu še preko nedelje, chem iz Euclida, znanim zastopnikom Sun Life. Pripovedoval mi je, da prideta v naslednjih | g0vo okolico z vsemi slovenski-dneh k njemu na obisk njegova mi in ameriškimi zanimivostmi, še živa brata Ralf s sinom Iva- ■ čas naglo teče in že se brat Ranem iz Slovenije, Martin z ženo | fael in nečak Ivan odpravljata j razl'i('.nih podajanj, Svojim goltom sta Mihael lli|rana pa se je pritajeno in veselo Irma pokazala Cleveland in nje-i^^ ko je čisto majhna punč_ j ka v ospredju zbora na vse viže j odpirala usta in glasno prepe-| vala z večjimi otroci. Dvoje 'a vsaka s po- Ne odpovejmo se svojim mestnim odbornikom Na volivnici jutri bo med drugimi predlogi tudi pred- Mari3° Pa iz Canberre v Avstra-1 domov v Slovenijo, kamor poj-log (Issue) 9, ki zmanjšuje število mestnih odbornikov v liJL Povabil jih je na P^oko' deta tudi Martin in žena Marija, Clevelandu od sedanjih 33 na 15. To je dopolnilo oziroma |s!oje vnukinJe Patncie Ann-1 ko se preko Evrope vrneta v Av-sprememba mestne ustave 1 ’ ' j hčerke svojega sina Johna R.: stralijo. Zagovorniki tega predioga trdijo, da ima Cleveland za!Telicha’ z TTU! Teliči So lep primer etovenske sedanje Število prebivalcev okoli 750,000 - preveč mestnih i “““ J s“oto’ f tapr‘!a' v I pc**>cm m pridnosti, ki m _ odbornikov. V mestnem odboru je 33 zastopnikov ljudstva ItFF sv' nd Lake ' ore|poznala strahu in ne ovn pr. bo siovenstvo ostalo vsaj občo ki da vlečejo vsak v svojo smer, ker vsak misli v orvi vrsti iB"d' . I iskanju prostora na soncu, pn u- 1 Povedal mi je, da jm je bilo stvarjanju zdravega gospodar- sebno prisrčnostjo. Tako je vsaka skupina s svojim nastopom pokazala, kaj so se naučili. Vsi skupaj na odru ste nam pripravili veliko veselje in utrdili naše zaupanje, da VESTI Gospodarska eksotika Začeli smo uvažati tudi koruzo. Samo razlika v ceni med domačo in uvoženo koruzo je olajšala zvezno devizno blagajno za 17 milijard deviznih dinarjev. Po pogojih, ki jih ima naša država za proizvodnjo koruze, bi morali biti na prvem mestu na svetu. Bi morali biti... Na londonski borzi kupujemo sladkor, čeprav imamo idealne pogoje za gojenje sladkorne pese. Peso u-važamo iz Avstralije in Argentine. Letos bomb uvozili prehrambenih artiklov za skupno 250 milijonov dolarjev. Do včeraj so nas v šoli učili, kako bogata kmetijska dežela smo, da imamo žitnice Banat, Bačka, Srem in Slavonija, ki lahko nahranijo pol Evrope. Naenkrat pa ne moremo nahraniti niti sami sebe! Kje je sedaj Banat in Bačka? Kje so naši prašiči in voli? Na drugi strani pa slišim, da akademike in Pasteurja pa pr0" glasili za osle in pijance! (“Nedljski” - Pero) iBlvd. v prvi vrsti na koristi svojih volivcev, pa se pri tem premalo menijo za skupno korist mesta. Trdijo, da bo zmanjšani mestni od-ix, x . .. . x . bor, v katerem bo le 15 ljudskih zastopnikov, opustil kra- fantov, čeprav so imeli cel grunt 1 družine. Njihova posebnost je v v družini eno dekle in nato 10,skega temelja za sebe in svoje vsem v Iga vasi pri Starem trgu na tem, da so se razšli po Notranjskem, ni bilo mogoče mi-j svetU) na vse kontinente, ko je aiu da bi toliko ljudi ostalo do-j kih enkxat pot v Ameriko, se ma. Zaslužek je bil možen le pri | pravi v ZDA, zaprta, sekanju in pospravljanju lesa, | Mladi Slovenci in Slovenke so industrij e'v tistih letih — bilo je odhajali v velikem številu) v to pred prvo svetovno vojno, ko j svetj posebno v Ameriko v letih je slovenskim deželam vladal še j 1830-1914, temu valu je sledil cesar Franc Jožef — v tem delu manjši v letih po prvi svetovni Slovenije ni bilo. Ljudje, ki so vojni, nato pa val v letu 1945 bili podjetni in polni življenja, samozavesti in si upali s svojim razumom in s pridnimi rokami pjtreti pot v svet in si ustvariti novo življenje, so gledali hrepeneče preko morja v Ameriko. Tako so se tudi Teličevi fantje, najprej Anton, France in Andrej, nato Lojze, Rafael in Mihael, potem pa še drugi odpravili v svet. Vsi bi bili radi prišli v Ameriko, pa jih je pot zanesla drugam. Jože je prišel v Mehiko, Martin v Avstralijo, Jernej v Argentino. Vsak si je na svojem kraju ustvarjal življenje, delal in gradil, dokler se mu niso iztekle ure. Sestra Franca je umrla na svoji domačiji v Sloveniji,’ prav tako brat Anton, tam je končal svoj tek življenja tudi desetnik Stanko, med tem jevno pobarvano presojo mestnih potreb in se bo lažje posvetil vprašanjem ki zadevajo celo mesto, in ta tudi naglo ter uspešno reševal. Dodajajo še, da bo zmanjšanje števila mestnih odbornikov od 33 na 15 prihranilo mestu tudi precej denarja, ki da ga itak zmeraj manjka. Mesto Cleveland ima zelo različno prebivalstvo. Poleg Anglo-saksoncev, ki so brez dvoma v manjšini, žive v njem velike skupine Ircev, Italijanov, Nemcev, Madžarov, Poljakov, Slovencev, Hrvatov, Srbov, Ukrajincev, Litvancev, Maronitov in drugih narodnosti ter močna črnska manjšina. Vse te skupine imajo svoje posebne potrebe, želje in zahteve. Zato je razumljivo in tudi prav, da volijo v mestni odbor svoje ljudi, ki jih poznajo in od katerih pričakujejo pomoč in razumevanje pa tudi tolmačenje njihovih stališč v mestnem odboru in pri mestni upravi. Vsako zmanjšanje števila mestnih odbornikov in delitev mesta na 15 velikih vard ali celo volitev odbornikov kar na splošno bi pomenila uničenje obstoječega reda, ki se je dobro izkazal in je vsaj pri sedanjem stanju razvoja mesta še vedno potreben in koristen. Slovenski volivci so dolga desetletja pošiljali v mestni odbor zastopnike iz svojih osrednjih naselbin,' s Senklerja (fara sv. Vida), iz Collin-v/ooda (fara Marije Vnebovzete) in iz Newburgha (fara sv. Lovrenca). Z izseljevanjem Slovencev iz Newburgha smo tam svojega zastopnika izgubili, ohranili pa smo0še vedno zastopnika 23. in 32. varde, bolj po sreči je prišel v mestni odbor še slovenski rojak v 22. vardi. Naši ljudje so vajeni, da se obrnejo v nešteto manjših zadevah na svojega mestnega odbornika, kadar imajo posla z mestnimi oblastmi ali uradi. Od njega pričakujejo pomoči in jo tudi običajno dobijo. Zastopnik varde v mestnem svetu gleda, da dobijo njegovi volivci enako priložnost zaposlitve pri mestu kot drugi, prenekaterim lahko pomaga do take službe, če se za to resnično zavzame. Večina volivcev sedaj svojega mestnega odbornika pozna, se lahko vsak čas obrne nanj. Če bo število zmanjšano na 15 odbornikov, bomo svojega zastopnika v mestnem svetu videli le, kadar bo prišel iskat naše glasove, drugače pa ne bomo mogli do njega. Sedanji odborniki se preveč brigajo za potrebe svojih vard,j>a premalo za vse mesto! — Le kaj je v tem napačnega? Razumljivo in prav je da se brigajo v prvi vrsti za potrebe svojih volivcev, za potrebe svoje varde. Pri tem imajo še vedno priložnost in dovolj razumevanja za skupne potrebe. Noben ljudski zastopnik ne more biti dober, če vidi samo svojo vardo, vsak se*mora zavedati, da noben del mesta ne more uspevati, če mesto kot celota propada. Napačno je dolžiti obseg- mestnega odbora za nazadovanje Clevelanda v zadnjih desetletjih. Nazadovala- so tudi druga mesta, ki imajo manjše mestne odbore! Tudi rasni j spori v Clevelandu niso nič ostrejši, kot so v drugih mestih z enakim številom prebivalstva in z njegovo podobno sesta-. _________ vo- j CLEVELAND, O. — Koncert krije podoba naše mlade domo- Če so kamr: mestni ocmorniki kazali Eažianevfinje ' a | Mtedih harmonikarjev je prire-, Vine. Slikovite narodne noše potrebe celega mesta, SO bili gotovo to predstavniki narod- ditev mladih in najmlajših, ki’otrok - fantkov in deklic - so Hostnik rard. I j so poudarjali potrebo po varnosti in redu, | navduši otroke in poživi starej- kot cvetoč travnik v svežem, po do D n v vr ur ram. po ' : rrkv zvmsh in poštenju ! Bra- še. Kdo bi se tukaj mogel posta-! pomladnem jutru, ko ga ne gane j nili so in branijo svoja naselja, njih varnost in s tem tudi njihovo življenjsko sposobnost ter vrednost .domov v njih. Mestna uprava je v tem pogledu storila veliko nremalo, posebno veb.a to za dobo županovanja Carla Stokesa, v kate- in novi v zadnjih 10 letih, ko je odšlo na delo na tuje preko 70,000 mladih ljudi, gnanih od podjetnosti in želje po boljšem življenju... Kot prvi in drugi val, sta u-spela tudi druga dva. Slovenski človek je bil in je ostal priden, delaven, varčen in podjeten. Njegova vztrajnost je bila kronana z uspehom v preteklosti — kot dokazujejo Mihael Telich in njegovi bratje — in je kronana z uspehi tudi v polpreteklosti in sedanjosti. Naš rod je ponosen bil in ponosen ostal. Ni bil vajen stegovati roko za pomoč, reševala in k napredku pomagala sta mu pridnost in vztrajnost! Kako zanimivo bi bilo brati zgodbe življenja naših ljudi, ki so šli v svet, pa vse kaže, da ni ko je Lojzeta ubilo v rudniku v nikogar, ki bi jih zapisal in otel kulturnemu zgodovinarju, da bi mogel na njih in z njimi dopolniti sliko preteklosti našega rodu. Pennsylvaniji. Jože je umrl Mehiki, Jernej v Argentini, France pa v Clevelandu, kjer je imel na Grovewood dolga leta gostilno. Ostali so le še Mihael, ki ga že trdnega in podjetnega srečujemo vsak dan vsega delavnega, Rafael doma v Sloveniji in Martin v Avstraliji. Veseli, zdravi in polni radovednosti so se sestali po dolgih letih 24, aprila letos v Clevelandu trije bratje, s treh kontinentov, da obude spomine na mlade Vso srečo vam, Rafael, Mihael in Martin, vso srečo vašim ženam in otrokom, vnukom in vnukinjam. Naj oni ohranjajo Vašo zgodbo in jo predajajo novim rodovom, naj jim govore o lepotah Slovenije, o njih trdnih in ponosnih ljudeh, da bodo tu-j di sami postali in ostali ponosni potomci svojih očetov in dedov. teno tudi v srcih naše naj mlaj še generacije. Mogoče je pri večjih fantih tu in tam fantovska prešernost ušla skrbnemu nadzorstvu Rudija Kneza, a njihovi vrstniki v dvorani so jih s hrupnim veseljem sprejeli. Kadar mladi nastopajo, imajo pač tudi svoje pravice. Pri plesu pa nič ni bilo več preglasno. Ansambel “Mladi svatje”, godbena skupina, mladih, in ansambel “Triglav”, godbena skupina še mlajših, sta po zaključenem programu koncerta poskrbela, da so tudi plesalci imeli svoj “good time”. Na “Sporedu” koncerta je poleg dirigePta Rudija Kneza bilo tudi napisano, da je kitariste pripravil Tone Nemec. Cm se ni veliko prikazal na odru, da bi ga slišali, kaj zna. Svojim kitaristom je samo vključil elektriko, potem pa jih pustil, da si pomagajo, kakor vedo in znajo. Dopro so se odrezali! No, če zna tudi Tone Nemec tako dobro igrati kot njegovi učenci, naj še le ostanejo skupaj in še vam bomo ploskali! Nepričakovano presenečenje za dirigenta Rudija Kneza in za nas v dvorani je bilo prikupno majhno dekletce Bruna Beričič, ki je pred koncem programa prinesla Rudiju Knezu krasen slovenski šopek in je v čisti slovenščini ter z jasno izgovorjavo v za to priliko1 zloženi pesmi di- Obvezno pošiljanje tiskov Narodni in univerzitetni knjižnici Osredn j a slovenska ustanova, ki zbira in hrani ves slovenski tisk, je Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani. Po zakonu o obveznem pošiljanju tiskov, ki je začel veljati z letošnjim letom, veže dolžnost pošiljanja obveznih tiskov tistega, ki tiska. Zato mora pošiljanje Narodni in univerzitetni knjižnici dolžnostne izvode tiskanih del tiskarna sama, le ee je tisk izdelan izven območja SR Slovenije, veže ta dolžnost založnika. Tisto pa, kar različne u-stanove same razmnožujejo, so pa same dolžne poslati NUK-u obvezne izvode. Vsak izdelovalec tiska je dol-smo se Slovenci vrgli na Afriko,; žan poslati na naslov “Narodna da imamo tah svoje gozdove in'in univerzitetna knjižnic3”, da bomo gojili kavo. Kaj vse nas Ljubljana, Turjaška 1, pošt. pre- še čaka? Usmerili smo se na kavo, uvažamo pa koruzo. Na koncu bomo gojili še leve in slone, uvažali pa prašiče in piščance! Slišim, da z uvozom koruze in podobnih kozlarij dotiramo ameriške farmarje. Ubogi revčki, saj so res potrebni naše pomoči. Veste, kaj si najbolj želim? Da kakšen lev preplaši naše brihtne glave, ko bodo obirale kavo. Zdaj pa le še besedico, dve o vinu, ki tudi sodi, ali naj bi sodilo med prehrambene artikle: Veliki Pasteur je dejal, da je vino najbolj higienska in najbolj zdrava pijača na svetu, še posebej pa črno, ki krepi žile in preprečuje sklerozo. , Res je. ljudje božji. Po gostilnah vidimo starejše ljudi vse rumene in rdeče, a misel in beseda jim tečeta kot po maslu.. Medicina je ugotovila, da je v vinorodnih krajih manj bolezni, življenjska doba pa daljša. Medicina je tudi ugotovila, da vino vsebuje vitamine B, BI, B2, X, P, X in magnezij. Tudi nekaj radioaktivnosti je v njem, in zato tam, kjer ga dobro lokajo, ne poznajo raka. Na kongresu v Londonu 1909 je bilo vino proglašeno za prehrambeni artikel. Vse države sveta, razen treh, so sklep sprejele. In puf — med tistimi tremi, smo bili tudi mi. Sedaj, ko je treba tudi pri nas sprejeti sklep — saj verjetno niso vsi neumni in samo mi pametni — se slišijo dal 259, po 22 obveznih izvodov, le interne publikacije (notranje objave, oglase, naznanila i. P-)> uradne obrazce, letake, plakat6 je treba poslati samo v dveh izvodih. Tiske pa, kot so obvestil3 vernikom, molitveni obrazci, Pe' smi in podobno; kar je namenjeno za razširjanje, je treba p03*' ijati v 22 izvodih. Po določilu čl. 3 omenjenega zakona so mišljene kot tisk tudi muzikalije, razglednice in P°' dohno (sem sodijo med drugi111 tudi podobice), katere je treba pošiljati ravno tako v 2.2 izvodih. Kot dolžnostne izvode štejejo tudi tiste podobice, ki so sicer tiskane v zamejstvu in tujini, dobe pa v domovini (Slovenija odn. Jugoslavija) na hrb)u spominsko besedilo. Težaven promet v Ljiiblja115- Ljubijanski promet postaj3 velika sirota. Ob delavnikih se v času, ko se delavci vračajo 2 dela, praktično ne moreš peljati skozi mesto. Nekaj kilometrov poti bi v istem času trikrat prehodih Kljub temu je mestni proračun oredvidel za modernizacijo s6' maforov letos prav toliko kot lani, za vse ostale storitve p3 J zmanjkalo denarja. ie rigentu in učitelju Rudiju Kne-j prigCVOri) geš: če je vino hrana; zu v imenu otrok in staršev izrazila zahvalo za trud in čestit- dni, ko so bili še skupaj pod o-; četovim krovom. Na'svatbi PaJ Merkcli bodo ze živeli! tricie Ann se je zbralo obsežno Vili iašlisi “iigdlm itarasilffarieni”] ke k uspehu. Bruna, ne pozabi, kar že znaš in ostani kakor smo te videli in slišali! Do kraja napolnjena dvorana je Rudiju Knezu in vsem “Mladim harmonikarjem” s tako številno udeležbo izrazila zasluženo priznanje. Take prireditve nam jamčijo, da slovensko petje in slovenska muzika v Clevelandu še ne bo utihnila tudi v prihodnjem rodu. Pozdravljeni in hvala vam za lep nedeljski popoldan! Jože Melaher. zdrmial odpadejo razni davki, cena bo dostopnejša, pilo ga bo več ljudi, zgodilo se,bo več prometnih nesreč. . . Krasna logika! Zaradi avtomobilov vino ne bo prehrambeni artikel! In jaz bom prikrajšan za dva deci, ker se lahko nekdo napije in mogoče zaleti v zid? Prav tako vozniki ne smejo jesti težke hrane, ki obteži želodec in zmanjšuje reflekse. Po tej logiki bi se morali vsi ostali pitati z lahko, dietalno hrano. Naj gre k hudiču on in njegov avto! Avto postaja pri nas merilo za vse. Kaj vse ne bomo doživeli zaradi te smrdljive, umazane pločevine! Zaradi njega bomo ovrgli medicino. rem so nekateri liberalni demokratski vodniki v našem mestu in v narodnem vodstvu demokratske stranke videli re-šenika Clevelanda in demokratov v deželi na splošno pri predsedniških volitvah. Kako hudo so se motili! • Ne dajmo se motiti tudi mi! Ne nasedajmo propasandi J naj večje veselje vsem, ki pri-?im za resnično korist našega mesta ni mar ali pa idejo poslušat muziko in petje jo ne •• .rm/nejo, ker jim je dejanski položaj mesta in prebi-! našega mladega rodu. valstvr. ' n; e m tuj. j Vedno grem rad na koncert izabimo, da e tudi slab zastopnik še vedno boljši! Mladih harmonikarjev.' živ-žav nor nebo o. Pri sedanji mestni ustavi, pri sedanji sestavi v dvorani kaže, da otroci vedo, mestnega o o o or a onarno v njem svoje zastopnike in jih bo- da je to njihov dan. Ko se od-mo šc ohranili. Pri novi bomo brez resničnih svojih zastop- grne zavesa, se pred nami od- CLEVELAND viti za kritika, ko majhen fan-! še nobena sapica. Več kot 50; odbor Društva liček korajžno in samozavestno parov živahnih oči je nepremič- J Clevelandu se iskreno zahvalju-^er s hudomušnim mežikanjem no uprtih na roke dirigenta, pr- | je vsem, ki so prišli na ‘družabni nastopi pred zvočnikom? Ali: stki so pripravljeni na inštru-J večer’v soboto, 28. aprila, v Slo- naj natančno poslušamo, če ^ mentih - čudovit mir v napetem ■ venski dom v Collin woedu. majhna 4-letna deklica pravilno pričakovanju! Koliko mamic si! Iskrena zahvala vsem, ki so kapo notah poje? In vendar so. ob tej nepremični sliki tolikih korkoli že pomagali pri pripra- u L _j~j~ piav ti najmlajši in najmanjši v otrok najbrž na tihem želi, da vah za lepši uspeh tega večera. I mo za vso pomoč. Ni to vam O. — Celotni | nahaja na 6620 St. Clair Ave., ža S.P.B. Tabor v vse darovano cvetje. Prav lepo se zahvaljujemo vsem dekletom za pomoč pri serviranju in za vse, kar so storile za uspeh tega večera. Tudi Vam, člani organizacije, borci, soborci, se iz srca naj lepše zahvaljuje- Orgelski koncert Orgelski koncert Hubert1 Berganta v ljubljanski stolnih 12. marca je bil, kot vsi dosedanji, čudovito umetniško doživi1'' je. Bergant je profesor na Glas' beni akademiji za orgle v Lj116 Ijani, V Sloveniji je imel že cel° vrsto uspelih orgelskih večercK S svojimi virtuoznimi izvajani) je žel velike uspehe po ItahT’ Avstriji in Sovjetski zvezi. Sedaj se pripravlja na gostovanj6 v Angliji. “Borove gostovanje” v Lončarevcili Vaščani so priredili “borov0 gostuvanje” ker se v rninuL111 letu v tej prekmurski vasiT) nihče poročil. Ker je pust porok, so si vaščani priprav’1)1 borovo poroko z borovim zen1 nom in borovo nevesto. . Zorali so se vsi vaščani, od^ bi vsaj svoje doma mogle tako Posebno moramo izraziti našo I vsem le nekaka1 zahvala na kosu obvladati. j globoko srčno zahvalo našim ne-j papirja, je to tudi notranje ob- Vsemogočni Rudi Knez pa sa- umornim ženam in to še poseb-mo s prstom migne in nepre- no ge. Anici Hočevar za prevzem mična skupina otrok v hipu za- vseh odgovornosti v kuhinji. Ob živi, harmonike enakomerno . tem istem času se prisrčno za-vzvalovijo kot žito v vetriču in hvaljujemo cvetličarni Mr. in do bližnjega gozdička, kjer s3 ženina “poročili” z borovo neve' sto. Posekani bor so nato od?2' ijaii v vas, ga tam predali 111 S tem rešili ženina. Svetovali .s° mu, naj si poišče pravo nevesta’ da prihodnji pust ne bo ... Za asfaltno stezo ■Vaščani Cerkelj ob Krki so s“ čutje do njih, ki bodo deležni zavzeli in zbrali že veliko sat00' ubrani glasovi se vsujejo v dvo- Mrs. Slapnik Jas. A. Jr., ki vašega požrtvovalnega dela. V skupnosti vam vsem kličemo: BOG, NAROD, DOMOVINA! DSPB Tabor prispevka za. asfaltno stezo Z3' sap - Črešnjice - Cerklje - Do^e" nja vas - Pirošica. Upajo še 03 družbeno podporo, da bi se P°' vezali s svetom. PETELIN IN GOSAK POVEST Črtica Meško ^°ma bi imeli gotovo dovolj Prostora; saj je bil Kranjčev Vor Prav velik, gotovo naj večji Vsej vasi. A vendar mu je bil Pre02ek. Ju zat0 je često pre-0račil meje svojega kraljestva er Posilil v tujo last. ^ A vendar je tudi na Brumno-dvorišču imel Kranjčev pe-ern hudega sovražnika, nam-^ tamošnjega petelina. a je bil sicer mlajši kakor ranjčev, a zavedal se je, da je a domačem dvorišču on gos-s°dar. Nikakor torej ni hotel edu pripoznati pravice, da ® Prihajati na njegovo last. kaf1^ ^ soseda kora- k trdi, suhi in žejni zemlji. Na njivah je bilo veselo življenje. Oj, kako so rdeli obrazi pridnim žanjicam, ki so krepko in neumorno vihtele ostro brušene srpe, da so padale trde, rumenkaste bilke kar trumoma pod njih ostrino ter se zgrinjale na rokah žanjic v snope, katere so nevezane polagale na ogone. Tu in tam je za hip katera postala ter drgnila parkrat z brusilnim kamenom po srpu. Potem pa je zopet hitela, da ji je tekel pot po rdečem, vročem licu. In dasi je bilo žanjicam vroče, ■r KOLEDAR društvenih prireditev črez cesto, ki je ločila , . , , n • , Romovo dvorišče od Kranj- das‘ s0 “ele’ kar ? 1™ P^P11 ?Vega> je jezno stresel svoje ia °rumenkasto perje, ponosno °vzdigml glavo ter naznanil ° ložnim mu kuram nevarnost z glasnim ščaie moči, so vendar tako veselo in zadovoljno kramljale, tako zvonko se smejale! Delo jih je blažilo, jih razveseljevalo. , ... Za žanjicami pa sta Brumnov - vzklikom: 1 , ti i Kikikiriki!” ' gospodar m hlapec Jaka vezala Sosed pa ie ne meneč se za!snope ter jih znašala v razstave la ugovor ’ . r „ : in kopice. Hišnemu očetu je od *etel »a zgornjo poprečno desko m zadovoljnosti zarilo oko, ““■»novega plota, parkrat po- k° 1“ «del- da le srecn“ d°- ’“»o zamahnil s krili po zraku z°rel0 seme- kater,° Je se]al pre' odgovoril s še glasnejšim,! ,ekl° !esen s s‘,rall°” m »P™' Sa»ozavestnim bojnim klicem: ter mu PrmesI° stoteren sai “Kikiriki-i-i-i! 11 brez pomisleka je vzletel na taje dvorišče. 2 , °nosno se je razkoračil na trali, kakor bi bil na svoji j_“l- A sosed mu je prišel ta-^ Naproti, zbočki zroč sovraž-®§a vsiljenca ih pripravljen na °d*očen odpor in ljut boj ... v ar bipov sta si stala bojevita ° bel j a miroljubnih kokoši] ^f110 nasproti, jezno, z *raom Raz resni obraz si je brisal potne srage, v srcu pa je veselo i hvalil Vsemogočnega, ki dobrot- no blagoslavlja rok. trud človeških Tam nekje koncem njive je petpedikala prepelica, nežno in nekako otožno, kakor bi slutila, da ji danes podero dom- in jo preženejo iz gnezda. Po vrateh .koncem njive sta skakljali dol-divjim | gorepi) sivkasti pastaričici ter motreča' svojim spe- drug a „in S° '/ra^vom motreča ge vese]ipi toplega solnca in pri-Pot •rUge^- | dnin delavk. V zraku pa, V jas- ter i Pa Sta razširila krila ! nem, vročem vzduhu se je zibal plamla drug v drugega. In | drobni škrjanček, žvrgoleč n bila a Sta SS Z °strimi kljunl’! dušen slavospev stvarniku se d" 3 trdlmi krili’ zadevala| bodreč žanjice k vztrajnosti in je druSe2a z ostrogi) ba razveseljujoč jih Cul6 7 °b Zg°mjih k°nCih -om. re ■ enkast°) navzdol proti ko- j Julkam pa belo — kar letelo na i Oj, tudi kmetiško življenje strani. ima svojo poezijo — poezijo si- , . 0 besnih borilcih pa so se cer resno in trdo, a vendar je rale kokoši — velike in majh-1 poezija, ki mogočno vnema srce e> oklje in jarike, črne in belej nepokvarjenega in .s trpinom gobaste • - 1 ■ - - pePelnat to in progaste, rjave in,1-čutečega človeka. ;e, skratka, vsakojake vsa- elikosti, vsakojakih boj, k»lake starosti... v ^»rd-kuru. ..” so bodrile in e^ale nekatere boritelja - k egumu in vztrajnosti. ^'^e^ko-dak-dak,” so kričale In žetev je odlomek te poezije. Brumnovi so bili torej vsi na njivi. Doma so ostali le otroci, ki bi naj stražili dom, in pes Sultan, ki bi naj stražil otroke. Sultan je bil velik, dolgodlak in precej rejen. Star je že bil, slabo je slišal in težko hodil. r7ge’ kakor bi hotele pomiriti nST iunaka- , . dv , dl'ere Pa so mirno gledale ; Zato je legel za hlevom v senco j °3 ter čakale, kako se izvrši košate jablane ter spal... ne, naski igra _ _ ^ 3pa^ (jj-gnaai je. A da ni ^ konec navadno ni bil ča-!spal, temu ni bila toliko vzrok ^ 611 za domačina. Večinoma je ! skrb zavarnost domačije in ' lrireč omagal ter zbežal za hle-' otrok, kakor pa nadležne muhe, e> da si odpočije od silnega na-; ki so vedno in vedno brenčale ra13 in 3i zdravi rane> katere okrog njega ter mu sedale na prizadejal sovražni sosed, ušesa, ob oči, na gobec. Da bi po-1 j® tekel zmagalec še ne- | se ubranil sitnih gostov, je včasi tu 7° Za njim; a včasi se mu' stresni z glavo, zamahal z re-- 1 1:0 ni zdelo potrebno in — pom, včasi mu je zatrepetalo po7 °' ^3l:£d 3e kar na bojnem celo telo, včasi pa je hipoma s ^ ter naznanil svojo zmago dvignil debelo glavo ter jezno j Ponosnim • hlastnil nn neliuhih mrčesih. ne MAJ 13. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MATERINSKO PROSLAVO. 19. _ “Slovenski fantje” priredijo koncert v farni dvorani pri Sv. Vidu. 20. —Mladi harmonikarji podajo koncert v korist šole Marije Vnebovzete ob 3.50 popoldne v tamkajšnji šolski dvorani. 20. — Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ obhaja 60-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca ob 11.30 dopoldne in z slavnostnim obedom v Slov. narodnem domu na E. 80 St. ob 1. popoldne. 26. -27. — Slovenski športni klub priredi svoje letno tekmovanje v odbojki na Slovenski pristavi. Na razpolago bo kosilo in godba za ples v nedeljo. 27. — Društvo SPB Cleveland--Slovenski Spominski dan: sv. maša ob 10.45 pri Lurški kapeli na Providence Heights, Chardon Read, za žrtve vojske in komunistične revolucije. 28. —SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi SPOMINSKO SVEČANOST z mašo v kapeli v parku Triglav. Začetek ob 11. dopoldne.' JUNIJ 3. — Piknik Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. 10. — DSPB Tabor priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO SVEČANOST za žrtve komunistične revolucije v Sloveniji v letih 1941-1945. 17. _ Otvoritev Slovenske pristave. 22., 23. in 24. — Farni karneval pri Sv. Vidu. 24. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi svoj prvi letni piknik v parku Triglav. 27. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi piknik na SN-PJ farmi. i 36. — Balinearški krožek priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 1. Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi. 4. Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 22. _ Piknik slovenske šole pri sv. Vidu na Slovenski pristavi. 4. _SKD Triglav v Milwaukee, Wis. praznuje žegnanje kapelice Sv. Cirila in Metoda v svojem parkp Triglav. 15. __ Misijonska znamkerska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 22. — Misijonski piknik v parku Triglav v Milwaukee, Wis. AUGUST 5. _ Društvo Naj sv. Imena pri fari sv. Vida priredi družinski piknik na Saxon Acres farmi koncert ročiteljem raznih bolezni so ze-'rova beljakovina iz ScCnedes- 31 - SDD na Eecher Avenue ]o odporni, roparice jim spričo' mus vsebuje 8 do 12 odstotkov priredi SILVESTROVANJE množičnosti ne morejo do ži-; nuklemove kisline, ki lazpade v v svojih prostorih. vega. Če je hrane dovolj, se j telesu v sečno kislino. Velika JANUAR 1974 razmnožujejo tako naglo, da se j množina sečne kisline v krvi pa 19. — “Pristavska noč” v Slov. njihove jate vsako leto podvo- povzroča nevarnost srčne kapi. narodnem domu na St. Clair jijo. Nekaj jih seveda pogine avenue. na White Road. 8. — Federacija klubov slov. u-pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd. 12. — DSPB Tabor priredi piknik na Slov.' pristavi. 12. — Športni dan v parku Triglav v Milwaukee, Wis. 19. — Belokranjski klub priredi; jate požrešnih ptic zaradi trenutnega pomanjkanja hrane. Dosedanji uničevalni ukrepi se niso obnesli. Strokovnjaki FAO snujejo metode, po katerih Strokovnjaki mednarodne bi ptičje jate uničevali, še pre-organizacije za prehrano den bi močno razmnoženi tkav-in kmetijstvo naj bi poma- ci prileteli na njive z zorečim gall V boju proti afriškim žitom, in ne pozneje, ko škode tkavcem, ki uničijo večino ni več mogoče popraviti, žitnega pridelka. . - NEUŽITNE Za slučaj, če bi se človeštvo zemlje trdovratno množilo, so biologi že pred leti napovedovali rešitev preobljudenosti v _______j________ - [ Zažigalne bombe niso naju- svoj običajni piknik na Slo- £inkovjtejge orozje v b0ju proti ’ venski pristavi. naravni nadlogi, ki posredno! 25. — Balinearški krožek priredi uniči v afriških deželah vsako; piknik na Slovenski pristavi, na tisoče človeških življenj. 26. - Slovenska pristava priredi y vojno proti tkavcem, Požre-j _ £ni z morskimi algami. Se-pikmk in plavalne tekme. šnim ptičem s pisanimi kljuni, se ; d g0 rali raziskovalci Za- SEPTEMBEK je vključila tudi mednarodna^ za prehranbene znanosti v 2.-3. — Piknik Slovenske pn- organizacija za prehrano in! - - — -••• s^ave- jkmetijstvo (FAO).- Boj, ki je 2. — ZDSPB TABOR priredi zajep Več afriških dežel z raz-spominsko proslavo SO-lctnice vijaj0gim se kmetijstvom, po-Grčaric in Turjaka na Sloven- p0(j geslom “Rešiti človeškem letovišča v Boltonu pri ^ geprav je treba zato pobijati Torontu v Kana i. ptiče, ki uničujejo posevke”. 14. — Podružnica št. 14 Sloven- ptiči g sivim in belim per- ske ženske Zveze priredi ^ „ 3uhih afriških kartno zabavo v Euclid Park ^ mi|jarcii s0 Club House. Začetek ob 7. i.1. . ...v se uvrstili med naj hujše sovražnike afriškega prebivalstva. V velikih in gostih jatah letajo tkavci po deželi in načrtno uničujejo zoreča žitna polja. V valovih poskakujejo med klasjem in pobirajo zrn- Končni nauk: beljakovina iz alg zaenkrat ni dobra niti za krmo živine. Oglašajte v “Amer. Domovini” HELP WANTED, General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) MALI OGLASI Slo- House. zvečer. 16. — Vinska trgatev na venski pristavi. 16. Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi kosilo v novi dvorani pri Sv. Vidu. 22. “Kres” priredi zabavni ; “r v SND na St Clalr Ave- ca. To pomeni za ljudi na opu- nue. Igrajo Veseli Slovenci. 30 — Klub društev SDD stošenih področjih, da bodo lačni, zakaj tkavci so zaradi Recher Avenue priredi veče- webke požrešnosti njihovi naj-rjo in ples v prostorih SDD. | hujši sovražniki. Po statisti-Večerja, na žaru pečeni pi-iani’n podatidh uničijo 20 no 0 ščani, bo na razpolago od 4.30 ,°dstotkov .žitnega pridelka. do 7. Giesenu v Zahodni Nemčiji, da bi nasičevanje lačnega sveta z beljakovinami iz alg vodilo k ne-zaželjeni rešitvi preobljudenosti. Juha iz alg. je namreč strupena. Že 20 let delajo znanstveniki raznih dežel poskuse za množično gojenje alg. Ta večinoma e-nocelična bitja izrabljajo sončno luč najbolje in donašajo naj višjo pridelek proteina. V Zahodni Nemčiji se peča raziskovalna postaja za ogljikovo biologijo v Dortmundu z gojenjem zelenih alg “Scenedesmus obliquus”. Poskuse s temi algami, ki sestoje do 50% iz surovega proteina, preiskujejo sedaj v Giesenu. Pri tem so raziskovalci odkrili razen dveh sestavin, ki povzročata raka, znatne množine svinca, živega srebra in arzena. Alge namreč sprejemajo vase — tako kot drugi mikroorganizmi —• iz svojega okolja razne kemične snovi, jih obogate in shranijo. Pri izdelovanju praška iz alg na veliko, se po sodbi strokovnjakov v Giesenu ta okuži-lev ne da omejiti. Osredotočenje teh kemikalij, pravijo, se bliža Stanovanje iščeta Zakonca srednjih let iščeta 5-sobno stanovanje z garažo v okolici Sv. Vida. Ponudbe la tel. 391-0294 po 5. uri popoldne. Hiša naprodaj Štiri sobe in garaža, v Collin-woodu. Kličite 486-4236. (91) Naprodaj Dvodružinska hiša na Kunt-mere A ve., eno stanovanje prazno in enodružinska na Mohican Ave. prazno. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626. (93) Barvam Hiše zunaj in znotraj. Dobra cena. Kličite od 5. do 7. ure zvečer, 361-1927. -(90) Kjer otroci stradajo, ne sme-OKTOBEE [mo imeti sočutja do požrešnih 7.—Kulturna društva v Euclidu:ptičjih jat, “ugotavlja dr. priredijo koncert v SDD na RUyck, izvedenec FAO, organi-Recher Ave. jzacije, ki jo .je enajst afriških 14. — Podružnica št. 25 S2Z ob-1 dežel — deset na zahodu in baja 45-detnico obstoja z veče- Sudan na vzhodu — nujno pro- rjo v farni dvorani pri Sv. gjio, naj izoblikuje učinkovite prd dnevnem uživanju 10 do 20 Vidu. Začetek ob 4.30- metode za uničevanje škodlji- rfT.nrrmv ‘Seenndesmus 20. — Klub slovenskih upoko-; vih tkavcev. Prizadete dežele jencev za Newburgh okrožje dajejo v ta namen, t.j. za ob-priredi banket s plesom v ramb0 žitnih polj pred požre-Slpv. nar.' domu na E. 80 St. gnimi ptičjimi jatami, skupno Začetek ob 5. pop. Igra Bueh- 800,000 dolarjev na leto, vendar ner orkester. 'dosedanji ukrepi niso prinesli 21. _ Oltarno društvo fare Ma-;omembe vrednega uspeha, rije Vnebovzete pripravi ko-j pt.g tkavec ge y načinu ži. silo v šolski dvorani. . [vij en j a bistveno razlikuje od 21. — Občni zbor Slovenske PyHnekateri.h drugih škodljivcev, stave v H. Lobetovi dvorani, er od rojev kobiliCi w 27. — DSPB TABOR priredi ige določenimi področji po-svoj jesenski družabni večernekaj ^ Jate LfretT Sui‘ek P«- ^ .„ 7 v , , , 7 nn itom, v sušnih obdobjih so tkav- Slovenci . Začetek ob 7.8U. v’ ^ v . Tv v. ci še posebno požrešni. V ste- 70 - Belok0,I™ki klub priredi vilnih afrižkih deželah so ljudje %vojo vsekoletno Martinovanje izkopali namakalno ormje2Je m v S.N.D. na St. Clairju. v ve- tako moeno razsmlr »bdelova -liki dvorani. Igrajo Veseli ne površine. Tam rma,o tkavci spričo bujne rasti posevkov najugodnejše razmere za rast in razmnoževanje, številnost nji* Naprodaj hiša v bližini cerkve sv. Vida šest sob spodaj, tri opremljene sobe zgoraj. Kličite 391-8123 ali 481-1327. (94) Naprodaj Zelena zofa, 80 inč dolga, v dobrem stanju, $75.00, stoječa Victrola, se navije na strani, v dobrem stanju, $60.00. Kličite zvečer 531-2198 -(91) gramov ‘Scenedesmus obliquus’, (kar odgovarja 8 do 10 gramom beljakovine), za daljšo dobo — zastrupitvi. Razen tega grozi škoda tudi zaradi spremembe tvarine. Su- Male Kelp Wanted Moški dobi delo kot pomivalec posode ponoči v Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave. (92) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, spodaj. Klet. dvorišče. V bližini E. 65 St., severno. Kličite RE 1-6735 -(91) PriJaleFs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A»*v * F.. fiR St. 3fi>-4212 Slovenci. DECEMBER • __ IP^vsIci zIjgv pociči ... , ‘svoj jesenski koncert v SDD hovih jat omejujejo le. razpona Recher Avenue. Jožljivi viri hrane, kajti ti pti- 16. - Glasbena Matica priredi či sploh nimajo hudega narav-v SND na St. Clair Avenue nega sovražnika. Proti pov/.- “KikirikiP A nekoč Pil. Bilo seca hlastnil po neljubih mrčesih, ne da bi katerega ujel. « * * : Otrok pa je bilo troje: Tonče, jo je vendar-le izku- Jerica in Karlek. Tončetu je bilo približno devet let, Jerici seje lepega popoldne me- dem, Karleku pa štiri in pol. ni , Aalega srpana. Zlati solne- V kolarnici so bili — tam je tar Ki so se s pekočo vročino bila senca — in iz ondi v vrsto Vr ^ na zemljo- Vroče, prav zložene opeke so zidali. ce A bilo. človek bi si kar “Jaz nam sezidam novo hišo; v senco, razprostrl telo po naša je že stara,” je govoril od - ^ravi ter se hladil in si Tonče ter polagoma in premiš-1 Clval- j Ijeno polagal kos na kos. le tak° prijetna misel, j “Jaz sezidam šolo,” je trdila J pa, želja; saj kmet ne pozna i Jerica ter se vzpenjala na vr-i.o l0e’ ne sme in ne utegne po-! sto, da je jemala raz njo opeke. lezavati po sencah_ So rUmnovi 80 bili na polju; želi ^ Boka j dobro leto je bilo. Žit-k® dke so stale sicer nekaj red-te“Ila n^vab, a klas je bil poln, eZak’ da se je globoko nagibal (Dalje prihodnjič) Letni čas Letni čas so v ZDA prvič u-vedli pred 40 leti, sedaj je v j splošni rabi z izjemo Havajev in dela Indiane. i HIRING NOW for new lamination and fabrication dept. ENAMEL PRODUCTS CO. off Memorial Shoreway 341 Eddy Rd. (44108) Write or call 451-1313 ask for Mr. Walter (90) Zdaj najemamo za nov oddelek klanja in oblaganja ter izdelovanja ENAMEL PRODUCTS CO. off Memorial Shoreway 341 Eddy Rd. (44108) Write or call 451-1313 ask for Mr. Waiter (90) NA VIŠJI KRAJ — Ko je pritisnilo naraslo vodovje, so farmarji prepeljali svoja motorna vozila na prevoz želeniškega nasipa, ki še 9leda iz vode. Sdka ]e i a posneta p,i zadnji povodnji pri West Altonu, Mo. Moški dobijo delo v pekariji na tekočem traku. Nič znanje potrebno. Zglasite se osebno. WELCH FOOD CO. 1220 W- 9 St. (92) Dom v Euclid naprodaj, duplex 6-6, tri spalnice, IVz kopalnica, polna klet, samo osem let star. Bungalow naprodaj, štiri spalnice, z rekreacijsko sobo, priklopljena garaža, velika kuhinja, pomival-nica posode; na novo karpeti-rana, gozdnat lot, 200 čevljev globok. Russel razvoj nove hiše so na razpolago, zidane in z aluminijem obite, ranče, splits in Colonials. Kličite za informacije. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. (94) Hiša naprodaj ; Zidana enodružinska hiša, gu-I raža za 2 voza, blizu E. 185 St., i šole, trgovin in busa. Prodaja ! lastnik. Kličite od 3. do 7. ure pop. tel. 486-6540. (99) Hiša naprodaj I Štiri sobe in garaža, v Grove- i wood okolici. Kličite 486-4236. i (91) i________________________________ I Oglašajte v “Amer. Domovini” 7= -----m Ajl iaDNSSKO Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop slv.žbe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland. Ohio 44103 431-0628 RAZPOROKA ROMAN Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KnLAN Dalje iti pa se pravi ] vičnost in ljubezen, da prevla-nepokoren biti zapovedi, ki je dajo splošne koristi. To je vpra- tako jasno izražena v evangeliju in ki prepoveduje drugi zakon, dokler je živ prvi soprog. To kar vi mislite, da je vničenje zakona, to je le prikrita razporoka, cerkev pa ne deli takih prijaznosti. Kader ona poroči dvoje bitij, tedaj cerkev zabilježi pogodbo, toda nepreklicljivo, katero podvoji po zakramentu. Ne ustvarjajte si nad, da uidete skozi ta vrata, ker so pretrdo zaklenjena. “Kaj naj tedaj storim?”... zakriči Mme Darras sklepajoč v obupanosti svoje roke: Ali je mogoče, da bi mi Bog - z neskončno bolestjo je povdarila to bestdo — ukazal ostaviti mojo družino, zdrobiti srce moža, katerega ljubim in ki mene ljubi, zapustiti svojo hčer? Ker moj mož bi mi hčerke ne izročil in pri tem bi imel postavo zase ... če pa tega ne storim, zame ni verskega življenja, prepovedano mi je po- ^ klekniti ob strani svojega dra- stv0 'narvec sukce,lvn'1 mr‘0S°-gega otroka ob slovesnem tre- “T™' Ni m0-i, I,amen Preda-notku njegove mladosti ter ude-!vatl. vam ° ,so“JoloSiH. Toda ali ležiti se skupno ž njim svete' !,es‘5 .kaJ ?e dognala skrivnosti,... sploh nobenega Po drzava“' kier ie d“™!J«'a odpušoenja!... Ali je mogoče.! zazp.oroka' le ie,pr™e':oma1 P0' prosim vas, oče oestiti, da bi' desetenl° ste''l!o hud',dc!ce''' bila človeška postava bolj pra., "°reev m samomorilčev pri razvidna, bolj prizanesljiva, nego pdI°0,en'.:lk' Vi ste si morda m božja postava. Ker naposled miise “er‘ drue‘ ohrandl 01,0 nez-je drugi zakon omogočil, da sem jnost duha m ^e, vendar večina zopet našla pošteno življenje, 51 Tf 1? ° slačila uh popolno izgubila. Urejevati družbo z ozirom na nekaj dokazanih dege- šanje, ki si je treba staviti glede vsakega zavoda, da se prav ceni njegov pomen. Vprašajte se torej glede na nerazdružljivost zakona! Kaj vam odgovarja razum? Da se družba sestavlja iz družin, in da kakoršne so družine, taka je tudi družba. Premislite sedaj, koliko koristi donaša nerazdru-žljivi zakon družinam: treba je resno premisliti izvolitev, ker je zakon perazdružljiv, tesno se združijo vezi med predniki, starši in otroci, s tem je zabranjeno združevanje raznorodnih elementov, kako se krepi edinost duha pri udih in poznejših rodovih. Tak zakon je najboljši temelj za stalnost nravnosti, brez katere je sama anarhija in vedna vročica. Kaj pa poleg razuma pravi zgodovina? Dokazuje nam dejstvo, da se vsaka višja civilizacija drži jednožen-stva; razporoka pa ni jednožen- vsaj sem vendar tako malo zakrivila prejšnjo nesrečo. A sedaj . , . . I. t . nerirancev, to se pravi vodstvo se zopet zahteva, da je znova! , . ’ v , t, . , . , .. I družbe izročati odpadnikom. — uničim. Komaj da se mi dovoli, TT. , -tu Vi to nazivljate napredovanje, vednost pa je imenuje nazadovanje ... Ne pozabite, da sva dosedaj vse to presojala samo ne vkleniti se v sovraženo preteklost, prepovedalo se mi je obenem, da bi jo popravila... Ah, gospod Euvrard, kako bii Tt u t im . , , , . , I objektivno. Hotel sem vam jas bilo pri tem postopanju mogoče ‘ ,. . . x , , ino pokazati istovetnost med po-oprostiti se mi tolikih ugovorov.' , . , . / Nekdanja vera, oživljena družeč se s pobožnostjo moje hčerke, zopet izginja, umira, dvom se me polašča. Toliko ' sem na tem stavo cerkve in postavo dejstev, mej naukom skušnje in naukom razodenja. Delujoč da se ohrani, pride socijalna narava do is- .___, , ‘ V- , - Itega pravila, katero cerkev potrpela, ko sem obiskala onega! ,s ’ TT . v. f, duhovna. Dejala a am si, nasprot- i S!avlja kol.( ddgm0: V i11". *f niki cerkve Imaj.a prav, očiiajoč'ldei Proj.mlte e“ k"vde, k. ste I jo storili; posluživši se krimi- ji, da je le orodje hlapčevanja, in smrti, da se napredek razvija1 ® . ‘ ’ to.v. . ,. . . . . nas kodeks najzlobnejsi sovragi brez nje m proti njej m da sem ... J ,. . 1s. jaz hrepeneč po njej s tolikim domotožjem le žrtva prevare ter da resnice ni v njej! . . .” “Ne govorite tako! .. zavrne jo živahno oratorij an ter se dotakne s svojo častito roko njenega ramena hoteč zabraniti jo v bogokletstvu. “Ne mislite tako, vsaj z Bogom se ne prerekajte. To bi bil greh zoper sv. Duha, edin, kateri ne bo odpuščen... Vi očitate zapovedim cerkve o zakonu, da jim nedostaje pravičnosti in ljubezni. Dovolite mi čisto navadno, pa točno primero: Ladja pride v luko, kjer bi rad eden izmed potovalcev izstopil in sicer iz raznih zelo važnin moralnih in materialnih ozirov, na priliko, da obišče svojega umirajočega očeta, da je pričujoč pri razpravi, od katere je odvisna bodočnost njegovih domačih, ali karkoli. Toda na ladji se je pojavila kuga. Mestna oblastva strogo prepovedo komu se izkrcati, iz strahu, da se bolezen ne zanese v mesto. Ali bi bilo pravično, ali bi bilo bratoljubno, da bi se komu taka prošnja uslišala db nevarnosti, da se zaleze kužna bolezen v mesto s stotisoč prebivalci. Gotovo ne. Vidite slučaj, v katerem pravičnost in ljubezen zahtevata žrtev posameznih zaradi splošne dobrobiti. To načelo vlada družbo. Recimo, da kaka stvar služi splošni koristi, a škoduje posamezniku, ali da je koristna posamezniku, pa škoduje splošnim socijalnega reda, razdirjevalci družinskega življenja. Vi ste se pridružili temu razdirajočemu delu, kolikor ste to mogli storiti. Vi ste žrtovali družbo svoji ose- OJ, ZDAJ GREMO! — Fantiči so se spustili po drči zabavišča na Coney Islandu v New Yorku, kjer sedaj še ni pravega prometa. Tja so prišli skozi odprtino v ograji in se zato zabavajo zastonj. Redno stane taka ‘vožnja’ 50 centov, pa dobi vsakdo kos interesom, tedaj zahtevata pra- blaga, na katerem se ‘vozi’. bni koristi, vi ste s svojim drugim možem v svojih tesnih mejah vzorec anarhističnega ognjišča, ki deluje toliko pogubnejši, ker po svojih krepostih dajeta ' vzgled dostojnosti z nedostoj-Jnim in reda z neredom. To je, kar napravlja zmote tako usodne pri duhovih, ki so prejeli in ohranili plemenite darove. Njih prirojena noblesa jim sledi tudi v njih zmotah. Padejo ne da bi se onečastili. Skrivajoč grdobijo zla, jo tem bolj nevarno razširjajo. Ne iščite nikjer drugod vzroka skrajnim težavam, ki je srečujete pri naporu za svojo vrnitev. (Dalje prihodnjič) Zaščita starih stvaritev Za. varstvo, umetnostnih zakladov so v Vatikanu vse pomembne stavbe s Petrovo baziliko PROF. WM. J. KENNICK URGES VOTERS TO ?Gfe Is 3si Is« t (State Lottery) The State should have dignity and not own and operate a gambling racket in this age of drugs and pornography. vred opremili z varnostnimi na-: pravami. Med zaščitnimi pripomočki so televizijske kamere, laserski žarki in foto celice. o Potovanja skupinska in poedinci o Nakup ali najetje avtov o Vselitev sorodnikov o Dobijanje sorodnikov za obisk o Denarne nakaznice o Notarski posli in prevodi o Davčne prijave M, L Travel Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 SBžSSSri “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov' a ako priliko je treDa izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo^novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.*' HBffiasBEF'rtsa VELIKANSKI ŠOTOR ZA NEMOTENO GRADNJO — Ko vidimo kje postavljen kak velik šotor, mislimo običajno na kak cirkus ali na kako d,rugo zabavo. Na sliki na levi postavljajo šotor velikega obsega, ki pa ne bo pokrival areno za nastope cirkusa ali lake druge skupine v zabavo in razvedrilo ljudi. Šotor, ki ga vidimo na spodnji sliki že stati, je 264 čevljev dolg in 40 čevljev visok ter varuje pred dežjem 34,000 kvadratnih čevljev obsežno gradbišče za novo tovarno pri Buffalo, N.Y. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 944-8436 Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove sa brezplačen proračun. in pokličite nas Smo strokovnjaki! ■ni i v i I iii i i m ŽENINI IN NEVESTE! f . , i . NAŠA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA | PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 5117 St. Clair Avenue 431-0C28 KEGELJ SE JE RAZKLAL - Sharon McKinley v Peki^ UL, je bila neobičajno začudena in iznenadena, ko se J med kegljanjem nenadno eden od kegljev, ki jih je zaa la, razklal. Na sliki jo vidimo, ko kaže in pripoveduj6’ kako se je to zgodilo. VRNITEV DOMOV — Princesa Grace iz Monaka se je vrnila s svojima hčerkama 16 let staro Carolino in 8 le staro Stephanie na dom svojih staršev v PhiladelphijL