Soíoklov
Žaloigra,
ki jo je iz grščine poslovenil
KrácmanoT Matija.
(Valjávec.)
(
V Celovcu 1863-
Natisnil Janez Leo o.
¿y. a v-r r A-j
í ;r* •■'.i „
Vvod. 0 Sofoklovcm žheaji.
^Jofokel (EoyoxX»js) se je narodil v atiškem demtt Kolonu (KoXcovo? t7rirco?) bliz Atin v 2. letu 71. olimpijade, ko je bil Filip arh<5nt, umrl pa je, 90 !efc star, v ol. 933/4, ko je bil Kalija arhont. Njego» oče Sofil	je imel orožnico, kjer inu je delalo
več kovaških in tesarskih sožnjev. Bil je torej bogata pa je lehko dal sina dobro odrejati. Sofokel bil je dušno in telesno bogato obdarjen in te darove mu je izobražala in omikavala skrbna odreja, ki jo je mladenič dobival v tisti grški državi, ki je črez vse cenila in obdelavala vede in umetnosti. Kakor se m« je telo lepo razcvitalo, odlikoval se je tudi v muziki, ktere ga je učil glasoviti mojster Lamper (Aap7rpo;)t tako da so ga kakor petnajstletnega mladeniča po morski bitki pri Salamini ol 75.1, izvolili za koro-vodja tistih mladeničev, ki so okoli postavljenih trofej prepevali slavodobitno popevko.
Gnal je že koj iz mlada notrenji nagib Sofokla k pesništvu, pa je opeval Bakha o godžh pri tragič-
nih igrah in začel se kmal naticati za darilo z -Ajahi-lom (AttrČigar slava je bila takrat že po vsej grški zemlji razširjena. V 28. letu je priredil prvo tragedijo za igranje. Igra je prevzela sodnike in gledavce, pa So se začeli pričkati, ker so bili eni za Ajshila, eni za mladega Sofokla, eni pa so opletali in niso vedeli, s kim bi potegnili. Ravnal je svečanost velikega Dionisijevega godri arbont Epdnim, pa je imel dolžnost po žrebu izbrati pet igrnih sodnikov. To pričkanje pa ga pripravi v zadrego, da ni vedel, kaj mu je početi, ali pomaga mu naključbaiz zadrege. Bavnalo se je namreč o takih godžh navadno takole: liajpopred so postavili korčge in to dokaj pred praznikom , ker je bilo treba raznih priprav in pa Časa, da so se mogli korov naučiti. Po tem so se izbirali v svetu petstotnikov pričo postavljenih kor6gov tisti možje, izmed kterih se je pozneje tistih pet po žrebu izvolilo, ki so kakor sodniki imeli odločiti, ktera in čigava igra je najboljša in vredna darila. Glasovali so pa bržčas svetovavci samo tistih fil (<fv\rj), iz iterih so bili koregi postavljeni; kar jih je bilo iz ene file , ti so se dogovorili, kterega da izber6. Žrebanje tistih petih sodnikov pa je arhdnt prirejal Še le po dovršenem igranji, pa si tedaj lehko mislimo, kakd je v tem primerljeji tisto pričkanje nastalo. V vrčih, ki so bili po igralnici postavljeni in zapečačeni, bila so imena tistih, ki so bili pri posvetovanji izbrani, da se izmed njih izvolijo sodniki. Arhont je pričo vsih gledavcev jemal iz vrča imena, in čigar im6 ja
izlekel, rekel mu je bliže priti, kjer so prisegli, da bodo nepristrano sodili. Tačas pa se je zgodilo, da se je vrnil v Atene Kiraon, Miltijadov sin, s svojimi sovojskovodji, kterih je bilo devet, ko je premagal Perzijance na potoku Evrimedontu spomladi ol 73.3. Apsefijon se je bržčas bal, da razsodba navadno izbranih sodnikov ne bo toliko važna, da bi se jej vdali tudi tisti, ki bi ne bili s sodniki istih misli, pa je torej svojevoljno zapustil staro navado in nagovoril tih deset vojskovodjev, da so oni sodili mesto navadnih sodnikov. Ljudstvo, ki je bilo navdehnjeno za zmagodobitnike, odobrilo je in potrdilo arhontovo naredbo in vojskovodji so Sofoklu zmago prisodili, ktera je bila tim slavniša za njega, čim nenavadniši sodniki so mu jo naklonili,
Sofokel ni zapustil nikoli svoje domovine, da bi bil Sel na tuje stanovat, kakor sta šla Ajshil in Evri-pid, čeravno ga je več tujih vladavcev k sebi vabilo. Posvetil je živenje domovini, pa je zlasti Atene s svojimi pesniškimi deli oslavljal in se ni umikal temu, kar jo država od njega kakor državljana zahtevala. Izbrali so ga someščani že 55 let starega za vojskovodja proti samskim oligarhom, ki so se bili v Anaji, samski naselbini, utaborili in od tamkaj vojevali. Pravijo, da je nek igranje njegove tragedije Antigono Atenjane na to pripravilo, da so njega za vodja izbrali. Nekoliko let po tem so ga postavili za hele-notamija; to so bili tisti, ki so oskrbljali zavezniški zaklad: pobirali so od atenskih zaveznikov tiste de-
uarje, ki so jih imeli ti doprinaaati v občno blagaj-uico za vojskine potrebe, in vrdevali so s timi novci.
Iz te Sofoklove državne službe teče bržčas tudi studenec tiste pravljice, ktera veli, da je bil pobožni Sofokel 3-eocfikffi w; où* aXXoç. Iz grada v Atenah je bil ob času te njegove službo zginil zlat venec (ffTeydvrf). Sofoklu se prikaže bog Herakel v senjah pa mu naznani, kje je skrita ukradena stvar. On to nazvesti areopagu in dobi za najavljenje tata razpisani talent, ki ga je pa zato upotrebil, da je Hera-klu cerkevco sezidal. Še glasovitneje pa je bilo So-ioklovo Čudno občenje z bogom Asklepijem, ki mu je dušno in telesno zdravje dal in mu ga ohranil do uajpoznejše starosti. Zložil je bil namreč med mnogo drugimi popevkami, pred ko ne ob času velike kuge, tudi eno Asklepiju na čast in slavo. K Asklepiju pa so se Atenjani obračali za zdrav zrak in čisto nebo. Na to popevko se opira opis neke podobe, na kteri sta naslikana Sofokel in Asklepij. Melpomena drži prijazno nI, iz kterega letajo bčele, ki Sofoklu v usta med cédé; on pa ima oči sramožljivo v tla obrnjene. Tako so mislili, da se je bog Asklepij pobožnemu pesniku zato prikazal, ker mu je na slavo prijetno pesem zložil.
Oženil se je Sofokel z neko Atenjanko Niko-strato, ki mu je rodila sina Jofona. Druzega sina Aristona je imel pozneje z neko Sikijonjanko Teorido« Sufda imenuje še tri druge njegove sinove: Leostena,' Štefana,. Meneklejda. Izmed sinov mu je bil Jofoa
naj gl asovitnejši, ker so ga imeli tudi ca dobrega tragičnega pesnika, dasiravno so si prišeptovali, da je brez očetove pripomoči ^ujpo? xa\ pa/po;. Ko bi «e smelo razprostranjeni pravljici verjeti, zmetel se je Sofoklu na stare dni še hišni mir po sinu Jonu. Ded mu je neki vnuka Sofokla, Aristonovega sina, rajši imel od Jofona, pa se Jofon za to razsrdi in gre očeta zatoži, da je poludel in ne more dalje s svojim premoženjem gospodariti. Sofokel pride pred sodnike, ali ne zagovarja se, vzeme le novozloženo tragedijo, Ojdip Eolonjan imenovano, ter prebere sodnikom nekaj iz nje, cesar lepota je sodee tako navdehnila, da zavržejo Jofonovo tožbo in njega grdo oštejejo rekoč, da tak ne more biti nikakor lud, kdor zna kaj tako krasnega zložiti. To pripoveduje tudi Ciceron v spisu „Cato major" 7, 22 tako le: Sophocles ad summaro senectutem tragoedias fecit: quod propter Studium cum rem negligere familiarem videretur, a filiis in iudicium vocatus est ut, quemadmodum nostro more male rem gerentibus patribus bonis interdici solet, sic ilium quasi desipientem a re familiari removerent ju-dices. Tum senex dicitur earn fabulam, quam in ma-nibus habebat et proxime scripserat, Oedipum Colo-xieum, recitasse judicibus quaesisseque, num illud carmen desipientis videretur. Quo recitato sententiis ju-dicum est liberatus. Ali vse kaže, da je ta pravljica izmišljena; in tudi način njegove smrti, da seje zadušil z vinsko jagodo, spada med izmišljenosti, to
pa je postalo iz napčnega razlaganja tega-le epigram« mlajšega Simonida:
'Ej^ecr-S-rji, y>jpats	av-9-o? aotocov,
Oivft3irov Bctvtjou ¡ioTpvv spema¡xevof.
Zraisel tih besedi pa je ta: Simonid je meril na Ojdipa Kolonjana, kterega izdelovaje in pile je Bofokel umrl, ker je ravno s tim Bakhu posvečenim delom zavžival grozd tega boga. Kesneje pa so tolmačili epigram po besedah. Tudi o njegovem pogrebu imamo čudno okinčeno pravljico. V istem času, ko so Spartanci iz trdnjave Dekeleje Atene vznemirjali, umre nek Sofokel. Kar se prikaže Lisandru bog Dionis v senjah, naj mu dd zakopati ljubljenca. Lisander se ni zmenil za ta nalog, ali bog se mu » drugo prikaže in ko Lisander od izgnanikov pozv6, kdo je v Atenah umrl, pošlje v mesto glasnika in dovoli, da ga pogrebi.
Pokopališče Sofoklove rodovine je bilo enajst stadij od Aten ob poti v Dekelejo. Tu so tudi njega pokopali in na grobu postavili spominek s tim le napisom :
Kpvvroo Twi« rdxpa> £oyo*X>jv Trpcorsta Xaj3ovr<x Ti TpxfiTijfVifl, o-jfijjia to ffsfjtvorotrov.
Atenjani so slavili na več načinov spomin svojega poherdjenega in največega tragika. Štir deset let po njegovi smrti stori blagi državnik Likurg predlog, naj se sklene co? )fa\xoL;«xov<xs avx9-sTv«i ran ■jtoojtmv Ai<rxv\ov, ljO(pox\iov$, EOpuriiov, xai ris Tpa^ojit«? avTcav »V *otvw ypatj>ajx£Vove yvXarrav *ae rov t »ji
<rroXeaoi ypotfjfjaTsot 7rapavaytyvwo-xstv toT? imoxptvo-jisvoe?. Državni pisar je moral tedaj prepis pregledati in igravci so se morali po tih prepisih učiti. Likur-gov predlog se je potrdil in kipi pesnikov so bili postavljeni v gledišči, ki ga je popolnoma sezidal Likurg.
Sofokel je marljivo delal do konca svojih dni. Spisal je dokaj dram, Suida pravi da 113, ali nam se je celih samo sedem ohranilo.
Tnkaj bi bilo mesto reči ktero o dramah i a dramatični umetnosti Sofoklovi, ali zavolj več ovirkov prihranja se to za vvod k prevodu druge ktere So-foklove tragedije, pa se dodaja le nekaj besed za po-vrSen vvod pričujoče tragedije.
Vvod k Ajantu.
|j[iant je bil vnuk ajakov, prevnuk Zenov in sin silnega očeta Telam6na, salaminskega vladarja, in je ▼eljal za prvega junaka za Ahilejem. Ko so bili Helenci pred Trojo, izbrala sta si on in Abilej naj-nevarniše mesto v brodnem taboru. Bil je ves voj-Žeak, poznal je ni nobene nevarnosti; bil je telesa velikega in jakega in pa orijaške moči, na ktero se je tako predrzno zanašal, da je nekdaj, ko je prišel t boji v stisko in mu je boginja Atžna svojo pomoč ponudila, prevzetno to ponudbo zavrgel, kakor tudi blagi opomin, ki ga je oče odhajajočemu v boj dajal, naj se vedno bogov spominja. Ko je Ahilej osve-tivŠi si prijatelja Patrokla, ubivši namreč Trojanca Hektorja, padel, od strelice poslane s Paridovega loka v peto zadet, izreklo se je med Ahajci, naj se bojna oprava mrtvega junaka tistemu dA, ki je med Ahajci naj-vredniši, pa je zato viši vojskovodja Agamemnon sestavil sodbo. Ajant je za trdno veroval, da oprave nikdo drug dobiti ne more in ne sme, nego on, ker je bil naj-brabriši izmed vsili in je bil nekdaj, ko se je Ahilej knjal in v šatru zaprt sedel, vso grško vojsko e
«vojo srčnostjo pogube otel. Ali sodniki so opravo Odiseju prisodili. Tako ga je kaznila razžaljena boginja za prevzetnost proti neb6ščanom in preveliko zaupanje v lastne moči in ga strašno ponižala. Precej po razsodbi se ga je misel prijela, da je prevar-jen za opravo. Osvete željen dere s popolno zavednostjo in pri pameti po noči sam nad Ahajce. S tim si nakoplje znovič božjo kazen, Atena mu zblodi um in ga pehne v nepopravljivo sramoto, uniči mu junaško Čast. Ko ga ludost mine in se zav6, kaj je storil in kako se osramotil, še le ne zgubi prepričanja, da je pravico imel to storiti, kar je namenjal. Globoko ponižanje, vekomaj zgubljena Čast, jeza in nevolja, da je zgrešil tiste, ki jih je smrti namenil, strne mu vse misli v eno, da mu ni več živeti, da se mora živenja znebiti. Tudi v tih mislih, če tudi za človečnost ni otopel, ima pred očmi edino le sebe in svojo čast: ne kesd se čisto nič, nemir, ki se mu nariva o pregledu bodočnosti žene, sina in vsih njegovih, ki jih pehne njegova smrt v največo nevarnost in žalostno revo, prepodi si s trdnim zaupanjem, da mu bo Tevker varoval in branil ženo in dete in odrejal Evrisaka v Salamini na tolažbo svojih roditeljev. Tako doseže, kar je želel, ali ravno smrt, ki je njemu srečo prinesla, ker ga je rešila daljnih m6k in trpenja, in ki se je vsled njegovega stalnega značaja vsakako zgoditi morala, pripravi njegovo truplo in brata, ženo, dete in njegove vojnike v hudo zadrego. Nas je strah in groza Atrejevcev, strah nas
j« razdraženosti cele vojske proti Ajantu in Tevkrii, in zares! proti še truplu naj veča kazen, da ostane brez pogreba; Tevker se sicer poganja na vso moč za mrtvega brata in njegovo ravnanje kaže, da Ajanta upanje v Tevkra ni prevarilo, ali malo malo, pa bi se bil sili umeknil. Ajant je silno grešil, pa se je tudi hudo in popolnoma pokoril, ker umor je le kazen od boginje, da si tudi ga je sam odbral. Atr6-jevca nista nič kaj blaga moža, pokazujeta se sa-mosilnika in njuna samovolja našim čutom ni kaj po godu in nasprotuje božjim postavam: vse kaže, da Menelaj pri glasovanji o sodbi za Ahilejevo opravo ni prepošteno ravnal. Zato je pa ta brezmerni prepir izravnati mogel le blag posrednik, komur duh več velja od telesa, in ta je bil Odisej. Odiseju je srce že to genilo, da je Ajant poludel, in ko je bil ta njegov največi sovražnik mrtev, pripoznaval je vrednost, slavo in poštenje ranjcega, ki mu je oddvi po živenji stregel, pa ta blagost opravičuje sodniško razsodbo, ki je Odiseju pripoznala Ahilejevo opravo, in pa ljubezen, ki jo Atena do njega ima. Zmaga, ki jo je Odisej za Ajanta pridobil, venec je vsih njegovih zmag. Ajantu je dovoljen časten pogreb in povrnjeno priznanje njegovega boljšega bistva. Če je bila sodniška odloka, kakor je trda bila, le pravična, ker je šlo za to, da zmaga princip in je Atena kazen rabiti morala, umel je Sofokel vendar razpro poravnati obema strankama povoljno. V živenji pri Ajantu ni bilo misliti nikakoršnega pomirjenja: oba
junaka sta bila prerazličnega značaja, Ajant Odiseja samo psuje in ni mogoče mu Odiseja razumeti, ker ne ve za nobčno stvar, ki bi bila v sredi med umnim prevdarkom in malopridno prevaro.
Da si je Sofoklov Ajant v bistvu ves Homerjev, moral mu je pesnik dati le marsiktero lastnost Ho-inžrjevega Ahileja, ker je to tragedija tako zahtevala. On je hraber in visokodušen, ljubi srčno svojce in ti njega, ne zameče radosti ž i ven j a, nasproti pa je tudi strašno trdokoren in neomeeljiv, kedar se mu zdi, da se kako junaška čast umanjuje; nemogoče mu je mirno premišljati razmerje, nikomur ne prizanaša, ezen je brez mere na vse, ki njegovo osebno čast kako kratijo.
Pravljica o prepiru za Ahilejevo opravo razglasila se je po Homžrjevem epu; popolniše razvila sta jo pa Milečan Arktin in Lesbejan Leshes, prvi v svoji Ajtijopidi, drugi pa v mali Ilijadi. Tudi Aj-shilu je bila predmet za trilogijo. Sofokel je vsa ta dela poznal, marsikaj iz njih posnžl in porabil za svoje delo, ktero je vse lepše, popolniše in umetniše dognal.
Osebe-
, \
At^na.
Odisej. Ajant.
Eor salaminskih brodnikov, Ajantovih vojoikov.
Tekmesa, Ajantova druža.
Glasnik.
Tevker, Ajantov brat. Menelaj Agamemno n.
Osebe, ki nič ne govori: Evrisak, Ajantov sin. Detovodja. Klicar.
Ajanl.
(Igralnica kaže grški tabor na trojski planjavi. Vrste ladij in šatorov v najzadnjem konci so salaminske. V sredi tik je Ajantov šator; k njemu se priplazi Odisej in gleda in preži. Za Odisejem na mostovži nad igralnico, ki je nebesa pomenjal in se mu je 3-so\oysTov rekalo, prikaže se boginja A t ¿na, vidljiva gledavcem, Odiseju pa ne, ker je pod mo-stovžem. Ves čas prvega nastopa je noc.)
A t e n a.
Vsak čas, o sin Lažrtov, vidim te za ti m Se gnati, da na vrage vgrabiš kak naklfep, In zdaj te vidim med satiri brodnimi V najzadnjem konci okol Ajantovih vrst, Kak6 loviš že dolgo in razmerjaš si	5
Stopinje mu na novo vtisnjene, da zveš, Al notri je al ni ga. Pravi sled imdš Ko pes lakonski dobrov6ben tenkonos, Ker mož je ravno notri, moker od potd Po glavi, od morjenja po rokkh krvav;	10
Pa tebi več ni treba skozi vrata ta Ozirati se. Al povej, čemii velji Marljivost tvoja, da, ki vem, te podučim.
Odisej.
O glas Atene, zmed bog<5v najdraže mi, Kak jasno čujem klic tvoj, ako bi mi tud	15
Odočna bila, z dušo ga sprejemajoč, Kakor tirsenske rudoustne trobe glas. Spozuala tudi zdaj si, da obračam hod Za vražnim možem ščitonoscem Ajantom. Dž, samo njega dolgo že zaližujem,	20
Ker dokončal je nam na kvar nocoj to noč Pregrozno delo, če ga res je dokončal; Za stalno nič ne vemo, omahiijemo, In jaz se prostovoljno vpregel sem v ta trud, Ker pogiibljeno ravno kar smo našli vso	25
Naplčnjeno živino, ugonobljeno Z rokdmi vred s čuvaji, ki so pasli jo, In te krivice vsakdo Ajanta dolži; In meni pravil in nazvestil je glediih , Da je s krvavim mečem videl samega	30
Po polji skakat', ino jaz se dvignem prec Za njim na sled, in vem, da je to čin njeg6v, Al vzrok me moti, pa ga ni, ki mi povž, In ti si ravno prav mi prišla, kajti v vsem Z rok6 me svojo ti krmila si in boš.	35
A t d n a.
To vem, Odisej,' pa sem prišla čuvat te Na tvojem potu, ker mi všeč je gonjba ta.
O d i s e j.
Oospd preljuba ! bo li vspeh imel moj trud?
A t e n a.
Prav slutiš, da je storil delo to ta mož.
O d i a e j.
Pa kaj je dvignil roko v tak brezumen čin?
A t e n a.
Iz srda za orožje za Ahilovo.
Odisej.
Pa kako da med črede se je tak zagnal?
A t e n a.
Mené, da skruni r6ko z vašo krvijô.
Odisej.
Tedaj je meril nad Argejce ta naklep?
A t e n a.
Že bil bi zvršen, ko bi bila mudna jaz.
Odisej.
Al kako ? tako srčen, tako drzovit !
Atena.
Nocoj to noč zvijačno drl je sam nad vas.
O d i s e j.
Al prišel k nam je? d6Šel li je na odmén?
Atena.
Pri vhodu v šator k vojvodoma bil je že.
Odisej. x Kak roko mor želečo li zadržal je?
Ajtnt.
A t ena.
Jaz sem ga od nesrečne sle zadržala, Privide motne mu prestrši pred oči, In obrnila ga na črede pa na plen Pomešan, nerazdeljen v varstvu črednikov. On, méd nje padši, na okrog moré kosi Bogate plásti, misli tih,> da zdaj drži In lastnorók morí obá Atréjevca, In zdaj pa da napada drnge vojvode ; Jaz pa ščevdla z besno sem boleznijo Zdivjanea ter podila v zanjke ljutozle; In ko moriti jenja, navolivši se, S konopi zveže kar še živih je govéd, In tako žene čredo vso v palačo si , Ko da ljudi bi, ne rogati plen , imel In zdaj jih biča v hiši vkupaj zvezane. Pokažem tudi ti na tenko bol njegóv , Da sam vidévSi lehko daš Argejcem vest. Le miren bodi pa ne boj se od možd Nikár nesreče; sklen očes obrnem mu , Takó da ne ugleda lica tvojega.
(V šator vpije.)
Oj ti, ki roke kuješ bojnim sožnikom V oklope tesne, venkaj priti kličem te, Oj Ajant, tebe zovem, hod' iz hiše ven.
Odisej (umeknivši se).
Kaj delaš to, Atena? ven ne kliči ga.
A t e n a.
Ne bodeš miren? vendar nisi bojazljiv?
Odisej.
Pri bogih, ne; dov&lj je, da je notri le.
Atena.
Da kaj ne bode ? ali pred on mož ni bil ?
Odis ej.
Sovražnik možu temu kakor je Še zdaj.
Atena.
Al ni sovragu v zobe smeh najslajši smeh?
O dis ej.
Za me je dosti, da ostane v hiši on.
Atena.
Ob pamet možu ti se pred oči bojiš?
Odisej.
Pri pameti bi nič se ne umikal mu.
Atena.
Al, da si čisto blizi, videl te ne bo.
Odisej.
Pa kako, ako gleda z lastnimi očmi?
Atena.
Jaz pomračim še tako bistrogledi vid.
Odisej.
Zgodi se lehko vse, ko je ravnatelj bog.
20 i-
A teua.
Zdaj tiho bodi ter ostani. kjer stojiš.
Odisej.
Ostanem, toda rajši bil bi daleč proč.
A t en a (v šator kliče.) Oj, slišal Ajant! kličem te že drugikrat, Kaj tako malo soborivka ti je mar?
Ajant (stopi z bieem iz šatora.) Ceščena si, Atena, dete Zenovo, Kak vrlo si pomogla! jaz pak venčal bom Te s plenom čistozlatim za ta bogat lov.
Atena.
Lepo si rekel; al povej mi vendar to , Al pri Argejcih si kaj do uro meč opral?
Ponašam s tim se, in da sem, nič ne tajim.
Atena.
Al nad Atrejča tudi si zavihtil meč?
Odisej;
Da več ne bota sramotila Ajanta.
Atena.
Mrtva sta m6ža po tem takem, kar si djal?
Odiseja C' ) > Mrtvil naj moje zdaj orožje jemljeta.
Atena.
Že prav; al kaj pa, kako je Laertov sin ? Kaj njemu si nagodil, al ušfel ti je?
Odisej.
Za zvitega lisjaka prašaš, kaj je ž njim?
Atena.
D ¿t, za Odisa, tvojega nasprotnika.
Odisej.
Jetnik najljubši, o gospd, mi notri on Sedi; nikakor nočem, da mi že umre.
Atena.
Popredno kaj dovršiš, kaj še več dobiš ?
Odisej.
Popredno za šat<Srni steber privozlan — Atena.
Kaj boš počenjal z revežem še hudega?
Odisej.
Ne pogine mi po hrbtu zbičan do krvi.
Atena.
Nikdr z nesrečnim tako grozno ne ravnaj.
Po tvoje bodi, o Atena, drugo vse, Al on naj tako pokori se, ne drugdč.
105
110
Odisej.
22 A t e n a.
Pa rabi róko , ker te veseli ta čin,
Od tega kar namerjaš , nič ne odjenjúj.	115
Odisej.
Jaz grem na delo; ti pa, prosim, daj mi to, Da vedno taka boš mi soboriteljka.
(Odide v šator.)
Atena.
Poglej, Odisej, kakošna je božja moč. Kdo neki bil od tega je previdniši In boljši za opravke, dokler zdrav je bil?	120
Odisej.
Jaz ne poznam nikogar; ali smili se
Mi revež vendar, da si je sovražnik moj,
Ker ga je zla usoda tak okóvala,
V njegovi zgodi lastno zgodo gledajoč,
In vidim, da smo vsi, karkoli nas živi,	125
Samó podobe puble, prazna senca le.
Atena.
Zatorej to spoznavši ne izusti sam ' Prevzetnosti nobene proti nebéScanom, Ne bod' ošaben, ak imdš od drugih več Krepkosti v rokah, al si bogatejši mož.	130
En dan podere vse človeško, ino spet
Na novo vzvisi, in bog6vi ljubijo Poštene in sovražijo hudobneže.
(Atena zgine, Odisej odide, Polehkoma se dan stori. Od druge strani pristopa kor Ajantovih vojščakov in se postavlja v red.)
Kor.
Telam6nov sin, ki za pržstol imdš Salaminski okraj ves z morjem oblit,	135
Če se dobro godi ti, vesel sem. Če pa pride na t£ al od Zena uddr Al od Ddnajcev hud in črniven osir, Me velika britk6st spreleti, in pogled
Mi je plah kot ok6 golobice.	140
Tak tudi nocoj te pretekle noči Nam je šunder in hrup z ogovarjanjem zlim Oglušdval uh6,
Da na pašnik si šel, preceptdvan od konj , In si Danajcem tam vso živino pokl&l, 145 In kar bilo je še priborjčnih jim čred
Pomoril z bliščečira orožjem. Izmišljije si to ino take na sluh Govorice šušnja vsim slednjim Odis , In verjeme se mu,	150
Ker o tebi golči zdaj verjetne stvari, In ki sliši o tem, vsak bolj je vesčl Kot sam oznanik,
In ošabno smeji se ti v revah. Le težko zgreši, ki strelico napnfe	155
Na visoke ljudi; ko pa tacega kaj
Bi o meni kdo cul, ne verjel bi nikd6.
Al za tim, ki ima, se ti plazi zavid ,
In brez vžlikih pač so nizki za grad
Le omabla in kar nezanžsna obrdn.	160
Naj bolje je to, da podpirata se
Medsebno obi: mogočen in slab;
Al tih besedi resnica ne da
Se brezumnim ljudžm dopovedat'. Le taki !judj6 razupivajo te,	165
In brez tebe, o kralj, mogoče nam ni Obriniti se tih zlih govoric ; Ker kakor zgubiš se jim ti iz oči, Pa čekečejo tak kakor tičekov trop , Ker1 ar jastroba ni,	170
Al umolknili bi ustrašivši se koj , Kakor hitro se ti bi pokazal.
(Strofa.)
Ali je bikosukdvka Art6mida, (O grozoviten glas , o
Oče moje nečasti!)	175
Nagnala te nad vkupno govejo živino, Gotovo za brezplodno kako zmdganje, Vkdnjena al za dari
Pri slavnem plenu, ali pa v lovu košut? Al pa j' im61 železnooklopni Enjdl	180
Od skupne borbe kako pritožbo pa si Sram oprdl je z nočno premamo ?
(Antistrofa.)
Kajti z zavednostjo nisi na stran zašel , Sin Telamonov , nikdar Tak da črede bi nnpM. Ta bol je vira božjega; torej Argejcev Hudobni g6vor, Zen in Feb, odstranita. Če pa obrečeta te
Z besedo lažno v61ika kralja skriv&j, Al pa rodu Sisifljega groznega kralj ,
V	primorske šatre dalje ne vpiraj oči, Ter me v glas nep6šten ne spravi.
(Ep<5da.)
Dvigni se s sždeža, daj ! od tod kjer predolg Le počivaš v počitku, kteri ni na prid , Zlo s tim k nebu si vsplamljajoč;	195
Ošabni sovrdg korači pa
V	globžlih vetrovnih med tim nepMh O zasmehu splošnem
Z žalivnimi g6vori,
A mene britk6st grize.	200
T e k m e s a (pride iz šatora.) Pomočniki brodu, ki je Ajantu last, Od ErebtejČev prvosčlnih rodu! Ah, žalostni smo, kar nas brigo in skrb
V	dalečini za dom Telamonov ima,
Ker ob61el leži zdaj Ajant junak	205
Silovit in plečn&t
V	hudoumja temofnem viharji.
Kor.
Pa kakšnih teždv , le kakšnih si je Primenila ta noč ?
Povedi, Friždna Telžvtanta hči,	210
Ker ljub' in imd te v čislu junAk, Ki sfe sulico te je za ženo dobil, Ti veš, pa nam lehko nazvestiš.
Tekmesa.
A kak6 naj povdm, kar se reči ne da ? O nesreči boš čul, ki je taka ko smrt: 215 Po blaznosti vjet se nam Ajant jundk Onečastil je. ves noc6j to noč. Le v šaior poglčj, pa tu notri zazreš Krvdvih, z roko pomorjčnih živin , Tega moža zakol in darilo.	220
Kor. (Strofa.)
O kakšno vest razodela Nam si o moži ognjžr.em , Grozno , neubežno ! Ktero razglašajo Dunajci moški okrog Ter jo množi g6vor mogočni.	225
Ojoj ! bojim dni se prihodnih: oČividno bode Umrl mož, ker z rok6 zbldziijeno je pomoiil Viht£ meč pogubiven živino in pastirje konjske. Tekmesa.
Gorjč m', od on6d je prišfel, od on6d, In povezane si je živine prignal ,	230
Pa je notri na tleli jih al prdcej poklal, Al jim rebra potrl in jih strgal na zdvoj. Beloruna^ta dva pa je ovna izvel In je en'mu glavo ino jezik izdrl Ter od sebe zagn&l. Ali druzega je pa po konci na stolp Privezal in vzel konjsk' ržmen močan In je z zvizdavim ti m dvobičem ga bil , Sramotivno psuj6 zabavljivih besžd, Ki naučil ga bes je, ne človek.
K o r. (Antistrofa.)
Že čas je zdaj , da si človek Glivo zastžre in skrivši Zbegne z urno nogo, Ali odjada na klopih veslarskih sedi V lddiji proč hitro po morji.	245
Atrejevcev dvojna obldst tdkošne grožnje snuje Nad nds, zlo je tedaj strah me, da ne bi ž njim vred Trpčl smrti in kamnjan bil ž njim, ki zla ga
zgoda tlači.
Tekmesa.
O ne več ; utoljčn je, kot južen vihar Se ti kmal preleti, če brez bliskanja je. 250 Ali novo boldst ima pdmeten zdaj , Ker lastitih nezgod premišljdven preglčd, Ki si kriv jih je sam ino drugih nikdd, Zadaja britk6st neizmdrno.
235
240
Kor.
Al če j' odbisnel, mislim, pa je dobro vse, Ker govori se manje o minolem zlu.
Tekmesa.
Ko bilo bi na zbiro, kaj bi volil ti; Prijatelje zavrgši sam se veselil , Al pa v nesreči skupaj ž njimi žalovkl? Kor.
Nesreča dvojna, o gospd, ti veča je.
Tekmes a. Al da si brez bolezni, m trpimo zdaj. Kor.
Kak6 si rekla? ntsem ti besM umel. Tekmesa.
Dokler je bil v bolezni, veselil se sam Je oni mož nesreče, ki je trla ga, Nam zdravoumnim pa zadajal je britk6st, Al zdaj ko mu odleglo in se j' oddehnll, Prevzela ga je čisto žalost ljuto zla, In mi na boljšem nismo, ko smo bili prej Al neugoda taka mar ni dvojnata?
Kor.
S teb6j se vjemam in bojim se, da je nam Od boga prišel kak udarec; kako i:e , Če po bolezni bolj ko v njej ni pameten
Tek mesa.
Verjeti smeš mi, da je taka res ta stvar. Kor.
Pa kakšen je začetek te nesreče bil? Oznani to nam, ki trpimo zgode ž njim. 275
T e k m e s a.
Ker si deležnik, vse na tenko ti povem.
O pol noči, ko niso že svetile več
Večerne luči, vzemši dvojerezni meč,
Je htel iziti brezi vzroka pravega ;
Preplašim jaz se pa mu rečem: Ajant, kaj 280
Pa delaš? h kakšnemu početju greš nezvdn?
Noben glasnik ni klical, trobe nisi čul,
In vojska vsa počiva v sladkem spanji zdaj.
Al on mi reče kratko, vedno g6deno:
Soproga! ženam nosi kine in diko molk. 285
To čujem in ut hnem, on odide sam ,
In kaj je tam nagodil, tega ti ne vem.
Ko vrne se, pritira bike zvezane
In pse pastirske in pa lepovolnat plen.
Nekterim vrat odreže, druge pa zravnd 290
Po konci in zakolje in jih razkosd,
Se druge zveže ter jih gnjavi ko ljudi;
Na zadnje gre skoz dieri ino tam začnfe
Ošaben govor s senco, dokaj se smejd,
Vse prot Atržjčema in prot Odiseju,	295
Kak se je znosil in nad njima zmeščeval,
Povrne se in pride v šator spet nazaj ,
In sčasoma postane s težo pameten;
Al kakor vidi vežo polno zgode zle,
Se vdar' ob glavo in zajoč , zvrne se, 300
In med ostanki mrtvili jagnjet obleži,
Z rok6 pograbi lase, z nohti jih drži
In dolgo dolgo časa je sedel molčž;
Potem se meni s strašno grožnjo zagrozi ,
<3e ne povžm nesrečne vso dogodbe mu, 305
In praša, kakšna neki da godi se ž njim.
In j iz boječa v strahu, o pjdtelji ,
Povem prigodbo celo, kolikor je vem
In on zavzdihne prec na grozen zdih in stok,
Kakor ga nisem nikdar slišala poprej,	310
Ker bil je vselej misli, da tak plačejo
Samo plašuni in čemernosrčneži,
Zdihdval le je brezi silno ostrega
Glasu, vse tako kakor da bi tulil bik.
In zdaj tako v nesrečni revi mož sedi 315
Brez jela in brez pila miren sred živin,
Ki z ostrim mečem jih posekši je poklal.
Vse kaže, da namerja nekaj hudega,
Ker tako govori in javČe tak zlo.
Al o miljenci, hod'te, pomagdjte mi,	320
Če je mogoče, ker zat6 sem prišla ven ,
Prijateljske besede take rade umiri.
Kor.
Tekmesa, lici Telčvtantova, ti si nam Odkrila grozno stvar, da je pobesnel mož.
Ajant (v šatru.)
o joj mi joj!	325
Tekmesa.
Še več, pre, pride. Niste culi Ajanta, Kak4 j' zastokal ravno kar na kakšen glas? A j a n t (v šatru.)
O joj mi joj !
Kor.
Ta mož je, vidim, ali res boMn, al pa Ga moči in pekli le prejšnji umobol.	330
Ajant (v šatru.)
O joj, sin sin!
Tekmesa. Nesrečnica! po teb', Evrisakes, kriči; Kaj pač namerja? kje si pa? nesrečna jaz! Ajant (v šatru.)
Po Tevkru kličem; kje je Tevker? ali zmir Po plenolovu hodi, jaz pa ginem tu?	335
Kor.
Mož ima vendar pamet; daj, odpirajte, Morbiti, ko ugleda mene, bo ga sram.
T e k m e s a.
N& lej, odprem ti, pa pogledaš lehko si Njegova dela in pa njega, kakšen je. (Šatrna vrata se odpr6, Ajant se pokaže sred pomorjene živine.)
Ajant (zagleda svoje vojnike pa jim govori.) (Strofa prva.)
O ti	340
Preljub rod mornarsk', edin moj prijan , Ki si ostal mi zvest na piflv ndčin sam, Poglej me, kakšen krven val od besne vihre vzdignjen me
Goni okoli v krogu.
Kor (tiho Tekmesi.) /
Gorje, preres je, vidim, kar si pričala, 345 Storjeno delo jasno kaže na brezum.
Ajant. (Antistrofa prva.)
O ti
Mornarsk' rod, v broddrstvu znan pomočnik, Ki si po morji veslajoč trni! tu, Edino tebe vidim , ki v nezgodi mi pomagal
boš,	350
<-.; ■ Daj in umori mene.
Kor.
Govori umno; zlega leka zlu ne ddj, Ter ne pomnažaj tako še bridkostnih rev.
Ajant. (Strofa druga.) Pogl6j drznega me, lej srčnega, Ki brez straha bil sem v zlih bojevih, 355 Sred brezgroznih kak divjM sem živin; O kak osmešil, kak sem osramotil se! T e k m e 3 a.
Ne golči tako, prosim te, o gospodar 1 A j ant.
Ne greš nazaj, nogo prec obrni ven.
Ajaj ajdj!	360
T e k m e s a.
Odjenjaj, bog te, pa postani pdmeten.
Ajant. (Strofa tretja.)
Nesrečnik, ki pustil sem
Iz rok zločince, ter sem rogata goveda
In pa plemenitih koz čredo napil,
Ki črno kri prelil sem!	365
Kor.
Pa kaj nad tim se žališ, kar je zvršeno, Kar je storjeno, nestorjeno več ne bo. Ajant. (Antistrofa druga.)
O sin Lačrtov, videč vsib zlih stvari, Hudob vsih orodje vsak čas, o t» Grdun najzvitžjši zmed vojske vse,	370
O pač zares z veseljem ženeš velik smeh!
Aj.ot	»	0Ut'"- *
34 Kor.
Po božji volji smeja se iu joče vsak. A j a n t.
Vkljub vsemu zlu videl lc bi njega rad, O joj mi joj.
Kor.
Ne golči drzno; vidiš, kak zelo si v zla. 375
Ajant. (Antistrofa tretja.)
Predr6dnikov oče , Zen ! Da pač bi tega sladkega vražnega lizca S kraljema obema vred tresnil v pogin In sam umrl nap6sled !
T e b m e s a.
če zd to moliš, moli še za mojo smrt, 380 Čemti živela jaz bi, ko bi ti umrl?
Ajant. Strofa četrta.)
Ij<5 /,..
Temk , moja luč , O poln svita zd me, mrak erebški, Za prebivavca, daj, vzemi me,	385
O vzemi vzemi, ker nisem ti več vreden, da zrem Al v višnjih rod al v prid človeka dan živečega, i. Dete Zenovo, Zmožna boginja
Gnjavi pogubno me.	390
Kam bi človek šel?
Kje mi je ostat',
Ak, prijatlji, gine ono tam
In to le tu, a jaz zabr&l sem v bloden lov,
In vojska vsa po sili hoče	395
Me umoriti ?
Tekmesa.
Nesreenica! besede take vrli mož Iznšča, kakoršuih ni nikdar pred trpel.
Ajant. (Antistrofa četrta.)
Ij6.
Steza, morskih šum ,	400
O kras jam primorskih, gaj blizobreg h Zadrževali ste že me tu
Okoli Troje čas dolg in predolg; ali ne več
Me živega, ne več ; to vedi, kdor umeti zna.
O Skama.ndro.vi	405
Toki s6sedni
Dobri Argivljdnom,
Vidli nete več
Moža tega le —
Tehtno bom iz ust besedo dal —	410
Ki priti ravnega mu Troja vidla ni S Heldnskega; al zdaj ležim tu Tak onesldvljen.
Kor.
Ne vera kaj, ali bi ti branil ali ddl Besedovati, ker si v tako revo pili.	415
Ajant.
Ajiij , pa kdo bi mislil, da se mi im6
Z nesrečo mojo bode tako vjemalo?
Ker zdaj je čas, da jočem in prejokujem ,
Tak<5 velike neugode me ter6.
Moj oče s te le ijske zemlje prišel je 420
Domu z naj prvimi plačili bojnimi
In z vsako slavo, najhrabrejši med vojsk<S:
Jaz pa, njegovo dete, ki sem tudi v to
Deželo , v Trojo prišel, z isto to močjo,
Ki isto tako hrabra dela stori! sem,	125
Tak oneslavljen od Argejcev ginem tu.
To dobro vem, da, ko bi bil Abilej živ
In hotel komu samo poleg hrabrosti
Prisojat', in orožje svoje dati mu ,
Od mene nikdo drugi ne bi ga prejel. 430
Al zdaj sta ga Atrejča zvitodiišuiku
Dobivila, po krivem zyrgši mojo moč.
Ko bi ne bile to oči in zblojen um
Udaljile se meni od poznavosti,
Nikomur nikdar ne bi tak odsodila.	435
No strahogleda boginja, nezmagana
Hči Zenja, vse mi je podrla, ko sem že
Po nju dveh roko stegal, vrgši me v brezum,
Da s to živino r6ke si okrvil sem;
In ona sta ušli mi, ter se smejeta	440
Vse proti volji moji. Ako brani bog, Uteča lebko tudi hrabremu plašim. Kaj mi je zdaj početi ? oČividno me
bogovi, grška vojska me črti, Sovraži me vsa Troja in poljane te.	445
Al črez ajgájsko morje naj domú veslám Pustlvši ladijišča in Atréjevca? Ko pridem, s kakošnim pogledom stopim pač K očetu? Kak bo mogel me pogledati , Ko gol mu pridem in brez zmágavskih plačil, 450 K' od njih je velik slave venec sam prejél ? Ne, tega ni strpeti. Ali šel bom tje K trojanskemu branišču, sam jih bom nap&l, Kaj hrabrega naredil, potlej pak umrl; Al s tim ugodil bi Atréjevcema le.	455
Ta
ne velja nič. Poiskati moram tak Pomoček, da se ž njim očetu staremu Pokaže, da se ni mu izneródil sin. Živenje dolgo si želeti sramno je Za moža, ki nesreča se mu ne meni.	460
Ker kako slast nek ima dan, ko vsák dan le Primiče in odmiče to nesrečno smrt ? Za tacega ne dam je ne besedice, Ki
prazni upi srce mu ogrévajo ; Mož plemeniti mora al lepó živet'	465
Al pa lepó umreti. Slišal zdaj si vse.
Kor.
O Ajant! ne poreče nikdo tiikedar, Da si potajal govor, šlo j1 iz misli ti. Daj, jenjaj iu ugodi nam prijateljem , Dobodi pamet pa zavrzi te skrbi.	470
Tekmesa.
O gospodar moj Ajant ! ni je za ljudi
Nesreče hujše od usode soženjske.
Jaz porod od očeta som svobodnega
In zmožnega, če zmožen kdo med Frižci je,
Al zdaj sem sožnja, tako je zljubilo se 475
Bogovom in posebno tebi; torej sem,
Postanši tvoja žena, tebi vdana vsa
In prosim te pri Zenu, hišnem vdruhu,
In pri ležišči, s kterim združen si z menoj,
Ne daj skelečih mi prejemati besed	480
Od vragov tvojih, davši komu me v oblast.
Če ti umreš mi in me torej popustiš,
Verjemi, precej tisti dan ugrabijo
Argejci mene, in imela bodem jaz
In z m dno tvoje dete živež soženjski,	485
Iu kdo vladavcev z vjedavim ogovorom
Poreče : lejte priležnico Ajanta,
Ki v celi vojski je največo moč imel,
Kak6 sožnjuje, prej taki zavidana !
Tak6 poreče, mene pa podil bo bes ,	490
Besede sramotivne tebe in tvoj rodi
Ozri se na očeta, ki ga v žalostni
Star6sti puščaš, in ozrl na mater se, Delčžnico let množili, ki je tolikrat Molila boge, da se vrneš živ domii,	495
In smili naj se dete tvoje ti, o kralj; Če bode samo brez odreje mlddostne Živelo od sirdčarjev nemilostnib, Kdj zla zadal boš njem' in meni, ko umreS! Zvun tebe nimam se na kaj opirati,	500
Ker domovino z mečem si mi ti razdjal, In mater in očeta mi odnesla je K mrtvaškim prebivavcem zgoda druga v ad, In kje, če ne pri tebi, bil bi zdaj mi dom In pa bogastvo ? ti si zä me sreča vsa. 505 Imej za mene spömen, spornen možu gre Za ženo, ko se kaj mu sreče pripeti, Ljubezen vselej porodi ljubezen spet, In kdor znebi se, ko je v sreči, spomeDa, Nikol' in nikdar ta ni človek plemenit. 510
Kor.
Želim iz srca, A j an t, da ko jaz imdš Smiljenje ; hvaliti le moraš ta nje golč.
A j an t.
Pohvale dost' od mene ona prejme že, Če s' upa samo lepo z vrši ti nal6g.
Tekmesa.
Preljubi Ajant, jaz ti bom poslušna v vsem. 515
Ajant.
Pri ved i sina, da ga vidim, k meni zdaj. Tekmesa.
Udilljila od tukaj sem ga iz strahu.
Ajant.
Iz strâha? v tej nesreči? kaj li govoril?
Tekmesa. Da reva ne bi, kje srečavši te, umrl. Aj ant.
Podobno je to bilo besu mojemu.	520
Tekmesa.
Jaz sem ga vzela v bran, da se odvrne to.
A • t
Aj an t.
Za ta Čin in za to previdnost hvalim te. Tekmesa.
V	čem razuu tega, še češ, da ti ugodim ?
Ajant.
Daj, da ga vidim in kaj ž njim pregovorim.
,oS ?>mj'iiij niio amun f ■ Ji ofn'vdo'l Tekmesaf
V	bližini tukaj Čuvajo ga sluge mi.	525
Ajant.
"	•	■	A
Pa kaj pomišlja, da ne pride precej sem?
Tekmesa.
O dete, oče kliče. Vodi semkaj ga, Služdbnik, kdor ga koli vdruješ ta hip.
A j a n t.
Al polža kličeš ? ali morda slišal ni ? Tekmesa.
Lej, tu ga; tukaj ta le sluga vede ga. 530 (Sluga privede z roko malega Evrisaka.)
A j a n t.
Podaj ga sem, podaj ga! plašil se ne bo,
Ko bode videl tale novovčinjen mor,
če je resnično po očetu sin on moj.
Že zgodaj naj se vad' in uri očinih
Sirovih nravov in enači mu se ves.	535
O sin, postani od očeta sržčniši,
Al v drugem raven mu, in pfahosrc ne boš.
Obljubim, da sem prav ti nenaviden zdaj,
Da ne zavedaš še se tihle zdanjih rev,
Ker se najslaje v nezavždanji živi,	540
Dokler veselja in britkosti ne pozndš ;
Ko pa do tega prideš, gre ti ¿činim
Sovragom pokazdti, kdo si in čigdv.
Do tih dob pa se pasi v lehkih sapicah
Goje si mlado dušo, radost materi.	545
To vem, nobfen Ahejec žalil te ne bo
S posmehom grdim, tudi če brez mene bo5 ,
Ker tacega ti varha, Tevkra, zapustim , Preneutrudnega rednika, da si zdaj Od tukaj daleč hodi vražen lov lové.	550
A vi, možje očiščeni, primorski ljud, Vam vsim nalagam to dobroto 6bčinsko, Da moje poročilo mu naznânite , Naj mi to dete, na moj dom odvedši ga, Dâ Telam6nu 'n Eriboji materi.	555
Da jima bode strčžnik na nju staro dni, Dokler ne prejme ju v zakotja dolnji bog. Orožij mojih stavil pa ne bo sodnik Za dar Argejcem, tudi ne pogiibnik moj, Ti vzem' in nosi sedmokožni močni ščit, 560 Evrisak, sin moj, ki po njem imaš imé, In za držaljko gostošito suči ga, Orožje drugo naj zagrebe se z menoj. (Obrne se k Tekmesi in jej dete dâ.)
Al hitro hitro vzemi to le dete že, Zakleni hišo pa ne joči v šatru se,	565
Ker le prelebko žena smiljenje budi; Zapebni dobro : prav zdravnik nikoli ran Ne zagovarja, ki jih gre izrezati.
Kor.
Ustrašil sem se sluha take vžganosti,
Ker tvoj nabrušen jezik kar nič ni mi všeč. 570
Tekraesa.
O gospodar moj; Ajant, kaj namerjaš li ?
A jan t.
Ne prašaj, ne pozvedaj; skromnost lepa je. Tekmesa.
Ah, kak mi srce pada! Pri tem sinu tvóm, Pri bogih vsih te prosim, ne izdajaj nas.
A j a n t.
Zeló me žališ ; jeli mar ne veš, da jaz 575 Za tvojo skrb bogovom nisem več dolžnik?
Tekmesa.
Govori blago !
Ajant. Gólei tim, ki sluŠajo. Tekmesa. Ti ne boš slušal ? .
Ajant. ,
Vse preveč že govoriš.	580
Tekmesa. Bojim se, o kralj !
Ajant (slugam.) Al je ne zapréte prec ? Tekmesa. UmeČi se, za boge !
Ajan t.	x
Ludo misliš to, Če misliš zdaj še mojo nárav vóditi.	585
(Tekmesa odide z detetom v šator, Ajant gre za njo, vrata se zapró.)
Kor. (Strofa prva.)
Slavna ti Salarm'na pac
Tam sred morskih valóv stanuješ
Srečna, dicna pri vseh na veke ;
A jaz sirotej, mudé se predolgo le,
Stojim na ljskem dni zimske in letne mesce, 590
Katerim že več števila ni,
črez moč z mókami trt,
Le zel up imajoč,
Da naskoro v ad
Pregrozni, brezsvetlobni stopim.	595
(Antistrofa prva.)
In vrh tega sedi z meno
V	šatru težkoravndven Ajant
Z božjo bláznijo vdarjen, joj mi! Ki nekdaj prej s' odposlala mogočnega
V	divjavem boji, zdaj blodi v brezumji samši, 600 Velika britkóst prijateljem;
In kar storil je prej Junák hrábrostnih del, Padla, padla so Po zlih Atréjevcih sovražnih.
(Strofa druga.)
Pač bodo mati, odrasla v predavnih dneh In oserčla od starosti, ko zaeuje, Da j' za hudumjem bolen :
„ J6innasta , jdmnasta"	610
Reva, stokala; ne kakor slaviček , Nježni pevec žahi, j6kala bo na ostro Žalen glas, in z rokama Tolkla bo se na prsi,
Rula bo si iz glave sive ldse.	615
(Antistrofa draga.) Pač bolje za-nj je smrt nego brezumja bol, Ki je po rodu očetovem najznatnžjši Izmed Abajcev bojnih: S&j prirojenih se
Mjsli več ne drži, stopil iz njih je.	620
Revež oče njeg6v ! kakšno nesrečo sina
Tebe zvedeti čaka!
Take. ni je doživel
Se nobeden Ajakovec zvun tega.
Ajant.
(Pride z mečem iz šatra; I njim pride tudi Tekmesa.)
Čas dolgi neizmerni, kar je skrito, vse 625 Odkrije in, kar vidno je, zagrebe v s6. Breznadno nič ni; kajti stere se celo Prisega trdna in pa krepkovoljen duh; Jaz tudi, ki sem prej bil trdih besedi,
Kot od zmoku železo, v govoru sem zdaj Od žene zmehčan, pa pustiti vdovo njo Med vragi in siroto sina, žal mi dč. Al grem se kopat na pobrežne trdvnike, Da se očistim madežev in ubežim Pretežki jezi b6ginje razsrjene. Pojdem, če najdem tam kak nedohoden kraj, Pa skrijem vražje to orožje, ta le meč Zagrebši v tla ga, da ne spazi mi ga kdo, Pa uaj ga hrani noč in ad podzčmeljski, Zakaj od tih mal, kar sem njega v roko vzel, Darilo najsovražnišega Hektora , Prejel nič nisem od Argejcev ljubega; Dk pregovor ljudski je resničen ves: „Nedar in nekorist je od sovraga da Na zadnje znal bom višnjim se uddjati In se naučil spoštovdt' Atrejevca , Vladarja sta, udajati se jima gre, Zakaj ne? častnim službam nmikuje se Vse močno in vse silno. Tak umiče se Snežčna zima letu plodonosnemu , Umiče tako se noči temotne krog Dne belitvpregi, da prižge svetlobe luč , Enako tud' ut61i silnih vihrov piS Stok6če morje; tak odveže zvezano San silni ter, kar prime, večno ne drži. Pa kako moder biti ne bi jaz umel? Jaz bom — na tenko zdaj umejem to — Sovražnika sovražil tako, ko da mi
Postane kdaj prijatelj, in prijatelju Na pomoč bodem tako, ko da ne bi mi 660 Ostal za vselej, kajti pri največ ljudžh Le nezančsna je pristdn prijateljstva. Kar tiče to se mene, jaz bom pameten; A ti, o žena, pojdi noter, moli mi Bogove, da mi srčno željo spolnijo.	665
In vi, prijat'lji, čislajte ta moj nal6g In Tevkru, kedar pride, ga naznanite, Za nas naj skrben, vam pa dobrohoten bo. Jaz idem, kamor iti mi potrebno je , A vi storite, kar sem rekel; zveste kmal, 670 Da sem, čeravno še nesrečen zdaj, otet. (Ajant odide, Tekmesa se vrne v šator.)
Kor. (Strofa.)
Strmim veselja, kvišku vzletam rddosten ! Jo i6 Pan, Pan,
Pan, po morji blodžči Pan ! pridi z vrhov snež-
ničnik gor
Čeri polne Kilene sem ,	675
O višnjih korovoditelj, kralj !
Zato da z mano zasučeš se v plesih niških in
gnoškili in nardvskih, Zdaj se mi namreč plesat' hoče. Pridi črez morje Ikarjevo še, kralj Ap61on delski, Ti dobropoznani bog ,	680
In bodi mi vekomaj dobrohoten !
(Antistrofa.)
Odvzel je grozno ždlost Ares od oči, 16 io, zdaj spet,
Spet, o Zen, so približati ladjam jadernoplovnim
sme
Svetl6st belega dqe, ker spet	685
Pozabil Ajant je ždlosti
In zvršil svete obrede božje, z največo postdv-
n os tj o častž jih. Vse udušuje čas mogočni ;
Nič ne porečem, da jo nemožno, ker se tak nenadno
Obrnil je Ajant od	960
Srdu in zle svaje z Atrejevcema.
Glasnik (pride od tabora sem.)
M ožji preljubi, najpred vam oznanil bom : Prišel je Tevker lihkar z misiških strmin, In ko je šel po sredi zbora v tdboru, Zasramovali so ga vsi Argejci kmal.	695
Oddaleč opazivši, da prihaja k njim, Obstopijo ga v krogu in obsipljejo Ga s psujami odvsodi vsi do zadnjega. Kriči mu govorijo : brat zbesnjenca, brat Zaldzovavca vojske, kteri ne ovrfe,	700
Da ne bi, ves potolčen s kdmeni, umrl, Da je prišli) do tega, da izdrli so Iz nožnic meče, potegnivši jih s pestmi;
Al svajo to do vrha dokipevšo že Zmirijo starci z govori posrednimi. Pa kje je Ajant, da mu to na znanje Zakaj gospodu mora se razkriti vse.
Kor.
Ni notri, ali ta le hip je venkaj šel, Združivši nove misli s sveti novimi.
G1 a snik.
Ij\i iju!
Prekesno je poslal me, ki me je poslal To pot sem, al pa jaz prepozno sem prispčl.
Kor.
Pa kaj li nimaš, kar ti je potrebnega? Glasnik.
Velel je Tevker, da iz šatra oni mož
Ne sme iziti, dokler sam ne pride les. 715
Kor.
Al šel ti je na misel najkoristnišo Sprebrnjen, da se reši srda božjega.
dam,
710
Aj«..
4
Glasnik.
Besede te le polne so brezumnosti, Če Kalhant jo po pámeti prerokoval.
Kor.
Pa kaj li? kaj je tebi znano te stvari? 720 Glasnik.
Jaz vem le to le, iu sem zraven bil nazoč:
Iz kroga knezov v sédnici dvignivši se
Gre Kalhant od Atréjevcev in Tevkru tam
Prijazno seže v roko in roté ga mu
Veleva, naj drži v šatoru Ajanta	725
Z zvijačo vsako le še ta današnji dan
In ne pusti ga po nobeni ceni ven,
Če še kf'aj hoče videti ga živega.
Ker samo ta edini dan preganja ga
Srd bóginje Atene, rekel je in djal.	730
Črezmerna, brezkoristna trupla padajo
Pod težo silnih od bogóv poslanih zgod,
Tak pravi vedež, ako človek vstvarjen po
Naravi ljudski več ko človek misli se.
On pa pokaže pri odhodu z doma že	735
Pri lepih očevih besedah, da je lud :
Zakaj, ko ta mu reče : dete, z mečem si
Le želi zmage, toda z božjo pomočjo,
Odgovori prevzetno in brezpametno:
Strašljivec oče, tudi z božjo pomočj6	740
Dobi si leliko zmago, jaz pa upam brez
Pomoči božje pridobiti slavo to :
Tako je djal ošdbnik. Drugikrat pa spet,
Ko ga j' Atena b6ginja spodbujala,
Naj roko bojno krene nad sovražnike,	745
Besede strašne, neizrečne odgolči:
Kraljica, pojdi drugim Grkom na pomoč,
Pri nas nikakor ne predere pota boj.
Z !e takim golčem, črez človeško moč prevzžt,
Nakoplje si nemilo jezo boginje.	750
Al ako dan ta preživi, postanemo
Rešitelji mu leliko z božjo pomočjo.
To reče vedež, Tevker pak iz sednice
Odpošlje prec me k tebi z naročilom tim,
Da čuvate ga, al če nam ušli) je to,	755
Več ni ga m6ža, če je Kalhant pameten.
Kor.
O reva ti Tekmesa, prenesrečni rod! Ven prid' in slušaj, kakšno tale znani vest; To v živo reže, tega nikdo ni vesel.
Tekmesa. (Tekmesa pride s Evrisakom iz šatra.)
Kaj spet me revo, k' odpočila komaj sem 760 Od zel neskončnih, s poČivdla dvigate?
52 Kor.
Od tega moža zvedi, on o Ajantu Prinesel vest je, ki je zaskelčla me.
Te k m e s a.
G o rji, kaj praviš, človek? ali je po nas? G1 asnik.
Ne vem za tvoje stanje ; al za Ajanta,
Če šel jo kam od doma, strah in skrb me je. 765
T ek m e s a.
Da, šel je z doma ; peče me, kar govoriš. Glasnik.
Al njega Tevker v šatru zadrždvati Veleva ter ne dat' iziti samemu.
Tekmesa.
Pa kje je Tevker, in zakaj veleva to? 770 Glasnik.
Od precej pride; ta izh5d pa se mu zdi, Da bo nesrečeD, na pogubo Ajantu.
Tekmesa. Gorj6 mi revi! al od koga ve on to ?
Glasnik.
Od Tčstorjevca videza današnji dan,
Ta dan, ki nosi mu živenje ali smrt.	775
T e k m e s a.
Joj men', usod' oprite se, prijatelji,
Hitite edni k Tevkru, naj on pride brž ,
In drugi na večerno, na jutranjo stran
Ter iščite po debrih sled nesrečniku.
Zdaj vidim, da od moža sem ukdnjena 780
In od poprejšnje ljuba vi ustrdnjena.
Joj dete, kaj naj delam ? mirovati ni ,
Ne, idem tudi jaz tje, kamor mogla bora.
Nuj, id'mo, liit'mo, časa ni počivati,
Ak čemo oteti mdža, kteri v smrt hiti. 785
Kor.
Za pot sem g6tov ne z besedo samo le, Hitrost ravnanja in korakov brž sledi.
(Razidejo se vsi; scena se premeni v samoten grmovnat kraj pri morji; Ajant pride iz gošče in zasadi v zemljo mečO
A j an t.
Stoji moritelj tako, da je za prebf>d
Pripraven, ako čas je tu premišljati,
Dar m6ža, Hektora, med tujci mi najbolj 790
Omrzlega in zopernega za oči.
Tiči v sovražni zemlji, v tleli trojanskih tu
Z železojednim brusom brušen znovega; *
Zasadil sem ga, trdno ogvozdivši v tleh ,
Najboljšega prijat'lja mi za hitro smrt, 795
In tako sem pripravljen. Zdaj pa prvi ti,
O Zen, pomagaj, kajti to spodobi se,
Saj te ne prosim prevelikega daru:
Glasnika koga pošlji, ki nesrečni glas
Ponese Tevkru, da me vzdigne prvi on, 800
Ko padem od le tega meča krvnega ,
Da prej me ne opazi kdo sovražnikov
In me ne vrže psom in jastrebom za plen.
Le toliko te prosim, Zen! Pozivam še
Ob enem Herma, dušnega spremljavca v ad, 805
Da 16po me odvede, ko prebode meč
Mi prsno stran na hiter in breztripen skok.
Za tim device večne kličem na pomoč,
Ki vselej vse človeške boli vidijo:	%
Erinje častne, brzonoge, da zved6,	810
Kak6 pogibljem revež od Atržjevcev,
Naj vaju dva hudobca hudo zgrabijo
In pogubijo ; kakor mene vidijo
Po samomoru pasti, tako naj od rok
Najljubših tudi ona dva pogineta.	815
Na noge! brze meščevavne boginje, Pogràbite, ne vdrujte vse vojske nič. In ti, ki po visokem nebu voziš se , O Helij, ko zagledaš moj očetni dom, Pritegni malo uzdo z zlatom vézeno ,	820
In tam oznani mojo bol in mojo smrt Očetu starcu in nesrečni materi. Sirota bode, kedar čula bo ta glas, Zagnala pač po mestu vsem prebridek jok. Al to ne grede, tako prazno plâkati ,	825'
Začeti delo z neko srečo mora se. O smrt, smrt! pridi k meni zdaj in me poglej, Al s tabo bom govoril, drug ti tamkaj še; In tebe, tega dneva žarnosvetla luč, In tebe, solnce nebovozno kličem zdaj 830 Še zadnjikrat in potlej, potlej nikdar več. O luč, o zemlje mi očetne sveta tla Salaminska, prag ognjišča mojih prednikov, In ve Aténe slavne, someščdui vi, Studénci tile in potoki in pa ve	835
Poljane trojske: z bogom, o rejniki mi! Besedo to vam zadnjo Ajant govori, Vse drugo v ddu ¿nim doli že povém.
(Stopi za grm in se nabode na meč.)
Kor.
(Na dva polikora razdeljen pride od nasprotnih strani.)
Prvi polikor. (pride od jutranje strani.)
Trud nosi trudu samo trud;	840
Kam kam,
Kam ga nisem iskat Sel ?
Pa mi nobeden kraj povčdati ne ve J
Al čaj le čaj,
Zopet slišim nekak šum.	845
Drugi polikor. (pride od večerne strani.)
Nas samo euješ, nas: brodniško drdščino. Prvi polikor.
Pa kaj si?
Drngi polikor. Prehodil vso večerno stran pri ladijab.
Prvi polikor.
In imaš ?
Drugi polikor. Množino truda, na oči ni prišlo nič.	850
Prvi polikor.
Na poti tudi od prihoda solnčnega Pokazal ni se tega moža sled nikjér.
Kor (združen.) Strofa.
Pa kdo zdaj pové mi, kdo ribičev,
Ki jim zadajo lov brez sna vélik trud ,
Ktera olimpških božič Ii, al ktera nimf 855
V rekah, ki v Bóspor tekó, če vidi moža
Trdega blôditi kje tamkaj ?
Grozna pač zá me je ta ,
Da trud vélik imajoč s hojo to
K cilju le nisem približal se	860
Ino celó nič videl, kam je zginil mož.
Tekm esa. (za grmom, kjer se je Ajant umoril.) O joj me joj !
Kor.	i
Cigáv li glas zacúl se je iz lésa tu ?
Tek mesa. (Stopaje izza grma.) O reva jaz!
Kor.
Nesrečno ženo, z mečem pridobljeno lej, 865 Tekmeso vidim utopljeno v bridek jok.
Tekmesa. Zgubljena, pogubljena sem, prijatelji!
Kor.
Pa kaj je?
Tekmesa.
Le tu leži vam Ajant umorjen ta hip,
Sloni krog meča v njega zabodenega.	870
Kor.
Jomnasta moj povržit! Ubil sobrodnika si, kralj, Mene , prenesrečni mož ; Reva oh žena ti!
Tekmesa.
Dh, stvar je taka dosti vzroka jdkanju. 875 Kor.
Čigave li r<5ke je ta grozni Čin?
Tekmesa,-
Njegove očividno; to spričuje ta
Meč v zemljo vteknjeri, ki nabodel se je na-nj.
Kor.
Moja slepota, joj ! sam si si smrt zadal
Vstran straž drugov si;	880
A jaz, zevsema top in zevsčma slep ,
Skrb sem zanemaril. Kje, kje
Ajant uporni leži,
Nesrečnoimdnni ?
Tek mesa.
Ne, videti ne smč se; pogrnila bom	885
Ga s tim le pokrivalnim plaščem črez in črez, Zakaj noben prijatelj ne bi pretrpel In gledal, kako teče Črnkasta mu kri Na nos in rano z lastno r6ko vsekano. Joj, kaj mi je početi? kdo prijateljev 890 Te vzdigne? kje je Tevker? kak bi prav prišbl, Da bi z men<5j pokopal brata padšega! Nesrečni Ajant, kakšen bil, a kakšen si! Da še sovražnik zjokal bi se nad teboj.
Kor (Antistrofa.)
Im£I, revež, si tedij sčasoma	895
Si bolečin neskončnih sam dati kraj Srca upornega ! V takem zlu zdihal si
Cele noči mi in cele bele dneve Srep in Atrčjeema zlohoten V kvarni razdriženosti. Ta prenesrečni Čas je zlo to spočel, Kdar na skus boj je odrejen bil Ino orodje kvarno v dar postavljeno.
Tekmesa.
O joj mi joj !
Kor.
Skoz srce grede, vem to, taka prava bol.
/	Tekmesa.
O joj mi joj!
Kor.
Verjamem, da ti dvdkrat je kričati joj, Ki si zgubila takega prijatelja.
Tekmesa.
Ti bol si lehko misliš, jaz pa čutim jo. Kor.
Prav imaš.
T e k m e s a_
Joj, dete, v kakšno sožnje igo stopava, In kakšni nama bodejo pazitelji?
Kor.
Jomnasta, grozen čin Brezčutnih Atržjevcev si Zrekla zdaj še k temu zlu , Al ne daj tega bog.
Tekmesa.
Ne bila stvar bi taka, da ni božji vmeu. Kor.
Pretžžko zlo bogi so naložili.
Tekmesa.
Trp6nje to nagaja grozna boginja, Hči Zenja Palada zavolj Odiseja.
Kor.
Al izošdblja mož vsegalotivni pač Na nas črni duh
In smeje tej le besni nezgodi se kar Z obilnim smehom , joj joj I In, ko zaslišita, ž njim Atrejevca vladca !
Tekmesa.
Naj smejejo se, naj le vesele se zlu Njegovemu; že, ako živ jim mar ni bil,
Pojočejo za mrtvim, ko jih stisne boj ; Zakaj neumci, kedar imajo v rokih	930
Kaj dobrega, ne vejo, predno ne zgube. Njegova smrt je bridka meni, sladka njim , Ugodna njemu, kajti kar je vojčil si, To je zadobil: smrt, ki hl6pel je po njej. čemii se torej oni njemu smejejo?	935
Prišla mu smrt je od bog6v, a ne od njih ! Naj le Odisej posmehuje se zastonj! Za nje več ni ga Ajanta ; al meni je Ločivši se zapustil žalost in britkost.
Tevker. (Še za sceno.) O joj mi joj !	490
Kor.
Premolkni, da sem Tevkra slišal, zdi se mi, Njegov nesreči tej le ves prikladen glas.
Tevker (stopi k mrtvemu.)
Preljubi Ajant, o ti bratovsko oko, Tedaj si zvršil, kakor govorica gre?
Kor.
Zgubljen je mož, o Tevker, vedi to, zgubljen. 945.
,	Tevker.
Gorjč mi torej, moji zgodi težek joj t
Ko r.
V	nesreči taki —
*
Tevker. O nesrečni revež jaz !
Kor,
Vzrok jiikat' imaš.
Tevker. O ta silno silna bol! Kor.
Presilna, Tevker !
Tevker.
Joj nesrečnik! Ali kaj Je z detetom njegovim? kje na Trojskem je? 950
Kor.
V	šat<5ru tam je samo.
Tevker. (obrnivši se k Tekmesi.)
Ali brž ne greš. Ga sem privedeš, da pa kdo sovražnikov Ne vzeme ko levici samki mladega ? Brž hodi, hiti, z nami delaj : kajti vsi Po padci mrtve radi zasmehdvajo.	955
(Tekmesa odide.)
Kor.
Še živ je, Tevker, tudi mož veleval sam Za-nj. skrb imeti, kakor jo zares imái.
Tevker (stopi vši k mrtvemu.)
O vsili pogledov najnesrečniši pogled,
Ki so ga moje kdaj ugledale oči!
O pot, ki si mi najbolj izmed poti vsih 960
Oždlostila srce, ki sem zdaj jo šel,
Ko Čul sem, o preljubi Ajant, tvojo smrt
Hode za tábo in zasledovaje te,
Ker jasen glas o tebi kakor od bogá
Po celi vojski šel je, da si mrtev ti;	965
Jaz reva to čujč v daljini vzdihal sem,
Sedáj pa ginem, ko te vidim pred seboj.
Ojoj!
Odgrni mi ga, da zagledam vso britkóst,
(Sluga mrliča odkrije.)
0 vid pregrozni, o predrzni grenki čin ! O kakšno žalost seje meni tvoj pogib ! 970 Ker kam in h kterim smem podati se ljudém, Ki v tvojih mokah nisem ti pomagal nič ? Al Telamón tvoj oče in tud oče moj Sprejél me bo prijazno in veselolic , Ko vrnem se brez tebe ? O se vé da, on, 975 : Ki v sreči še se slaje nič mi ne smehljd! Kaj zamolči mi, kaj mi ne poreče vse?
Da sem hotivče žene, z mečem vs6žnjene, Pa sem tedkj iz straha, nernožakosti In iz kovarstva, ljubi Ajant, te izdal,	980
Da prčstol in palače tvoje zadobim. Tak6 bo nagli, v stdrosti čemerni mož Govoril, ker za nič se stogoti v prepir; Na zadnje bom zavržen iz dežele zgnan, V besedah bom mu soženj, ne svoboden mož. 985 To čaka me na domu; v Troji pak imam Sovragov mnogo, malo pa prijateljev, In vsega tega kriva mi je tvoja smrt. Joj, kaj početi? kak iz tebe naj izdrem, Nesrečnik, britki svetli meč, k' izdihnil si 990 Po njem morivcu? lej, kak6 končdt' imel Na zadnje Hektor, dasi mrtev, te je le? Poglejte, za bog6ve, zgodo dveh ljudi: Hektor je bil z remenom tistim, ki ga vdar Mu dal je Ajant, za kolesa priozlin	995
In skozi vlačen, dokler duSe pustil ni; Ta pa, k' imel je ta le dar od Hektorja, Poginil tud je s smrtnim skokom od dani. Erinja pač je naredila ta le meč, In oni jermen grozni umetalnik ad.	1000
Jaz pravim: zgodo tako in pa drugo vse Bogovi vselej izgotdvljajo -ljudem, A komur to po mislih in po godu ni, Le bodi drugih misli, jaz sem takih-le.
Ajant.
5
Kor.
Ne golči dolgo; ampak brž premisli si, 1005 Kak6 pokoplješ tega ter kaj zapovčš, Zakaj jaz vidim moža nam sovražnega In mož bo prec tu in se smejal zlu zlobin.
Tevker.
Pa kdo je? Koga vidiš izmed vojske li? Kor.
Meneldja, ki smo za-nj to vožnjo storili. 1010 Tevker.
Že vidim; težko ni spoznati, ker je bliz.
Menelij,
(pride z glasnikom in slugami.)
Ti čuj, velim ti, da mrliča tegale Ne pokopuješ, da ga, kakor je, pustiš.
Tevker.
Zakaj do takih besedi si se napel? Menelaj.
Jaz hočem; hoče, ki je vojske poglavar. 1015
Tevker.
Al bi povedal, kakšen vzrok iradš zato?
Menelaj.	-
Leta da v nadi tej, da z doma vodimo Ahajcem soborivca in prijatelja, Sovražnišega našli smo od Frižcev ga, Ki celi vojski namenivši smrt nad nas 1020 Je šel po noči, da nas z mečem predobi, In ko bi skusa neki bog ne bil zatrl, Imeli bi usodo, ki jo ima on, In storili bi bili presramotno smrt, A on bi živel; zdaj pa je obrnil bog, 1025 Da zlobnež je nad ovce in nad črede šel. Zato pa ni ga moža tak mogočnega, Da bi položil on njegovo truplo v grob, Nfe, ampak vržen kam na sinježolti prod Pomorskim ticam tečna brana bo postal. 1030 Zat6 pa silno ne stogoti se nikar. Ker če krotiti nismo mogli živega, Pa bomo, hoti ti al nSti, mrtvega Ravnaje ga z rokama, kajti živ ni htel Posliišati nikoli mojih bosedi,	1035
In malopriden ta je, kdor održkuje, Kakor podložuik, vsak posluh predstojnikom, Zakaj nikakor dobra ni s postavami V državi, kjer nikakoršnega straha ni, In vojska zlehka strahovati se ne da, 1040
Če strah in spoštovanje nista jej zapdh;
In možu, če je še tak hrust, premislek gre,
Da položi ga lehko tudi mala stvar.
Kdor ima v srcu strah in spoštovanje vred,
On ima tudi, le verjemi, blaženost,	1045
Al kjer je ndpuh in kar hoče dela se,
Država taka le pogrdzne sčasoma,
Če ravno z blago sapo je zajadrala.
Veljavnost pa na pravem mestu strah im6j,
Ne mnimo da, delaje kar nas veseli,	1050
Ne bo zatim pokore, kar nas dreseli.
Tak6 se to le menja; predi bil j£ on
Prevzetovdvec, zdaj pa jaz prevzetujem
In tebi pravim : tega le ne zagrebuj,
Da njega pokapije v grob ne padeš sam. 1055
Kor.
\
Nauke modre postavivši, Menelaj, Nikar blaznivec mrtvim ne postani sam.
Tevker.
Ne bom se možu nič več čudil, o možjž,
Ki nizkega rodu je, kedar v čem greši,
Ko ti, ki zd6 se plemenitega rodil,	1060
V besedah in izrekih tako zlo greše.
Daj, reci znova; praviš, da Ahajcem ti
Za soborivca tega moža si privzel?
Ni sam odjadral z doma kakor svoj gospod? Kak da si ti mu vodja? kak li tebi gre 1065 Vladanje ljudstev, k' on jih z doma je privel? Ko kralj spartanski prišel si, ne naš vladar, In po postavi več pravice nimaš ti Ukazovati njemu kakor tebi on. Podvodja sem priplul si; vojske cele ne 1070 Poveljnik, da veleval kdaj bi Ajantu. Velevaj tem, ki si vladar jim in jih psuj Z besedo to mogočno; tega bom pa jaz Spodobno v grob položil, pa mi brani ti In drugi vodja, ust se tvojih ne boječ. 1075 V6m, zavolj tvoje žene on ni v vojsko šel Ko trudoljubnih drugih zgodolovcev več, Le vsled prisege, ki mu bila je dolžn6st, Ne zavolj tebe, kajti ničnih čfelal ni; Zato pa pridi le še z več klicarji sem 1080 In z vojskovodjem ! toda vpitja tvojega Mi mdr ne bode, dokler tak boš, kakor si.
Kor.
Besede take v zlu pa spet mi niso všeč, Trd govor grize, da si najpravičniši.
Menelaj.
Ta ločnik, zdi se, si domišlja, kdo ve kaj. 1085 Tevker.
Prirokodelčil nisem te umetnosti.
Menelaj.
To bi še le se bah.il, ko bi ščit imel! Te vker.
Orožja gol sem teb' oroženeinu kos. Menelaj.
Kako presilno srčnost jezik tvoj goji! Tevker.
Kdor ima pravo, ta ponašati se sme. 1090 Menelaj.
»
Al prav je, da je srečen on ubivši me? Tevker.
Ubivši? čudno, če živiš ko bil s' umrl!
i
Menelaj.
Bog rešil me je; po njegovo bil b' umrl. T e k v e r.
Po višnjih rešen višnjih ne onečeščuj. Menelaj.
Da jaz postave božje grajal bil bi kdaj? 1095
Tevker.
Če greš in mrtvih nam ne daš pokdpati. Menelaj.
Nasprotnikov si lastnih, saj to ne gre. Tevker.
Al ti je Ajant kdaj ko vrag nasproti stal? Menelaj.
On mene, njega jaz črtil sem, to pač veš. Tevker.
Skrivaj prevaril si ga za glasove bil.	1100
Menelaj.	»
Sodniki tega krivi bili so, ne jaz.
Tevker.
Skrivaj si bržčas 16po sklepal dokaj zla.
Menelaj. Beseda ta bo nekomu presedala.
Tevker.
Ne tako, mislim, da bi spet ne šla na žal.
Menelaj.
Le to ti pravim: ta pogrebsti se ne sme. 1105 Tevker.
Ti boš pa slišal to, da bo pogreben on. Menelaj.
Ednok sem videl moža srčnih besedi,
Ki jadrat je mornarje o viharji zgual,
Ki pa glasu od njega bi no bil dobil,
Ko ga j' imela sila vihre; v plašč zavit 1110
Teptati dal se je povoljno ladjarjem.
Tak tudi tebe in tvoj grdi jezik že
Vihar privevši iz meglice majhene
Ut61i in utiša vpitje tolikšno.
Tevker.
Jaz pa sem videl moža bebe polnega, 1115 Ki o nesreči bližnjih je prevzetoval, In potlej ga je videl nžkdo men' enak In moje jeze, ter tako le reče mu: O človek, ne pregrešaj se nad mrtvimi, Ker vedi, da si žal zadaš, če to storiš. 1120 Svaril tako le moža sem nesrečnega, In vidim ga in menim: nikdo drugi ni. Ko sam ti. Al povedal sem zastavico?
Menelaj.
Odidem; bila bi sramota, če kdo zve, Da karam le z besedo, kedar s silo smem. 1125
Tevker (odbijajočemu).
Le pojdi; tudi mene jako sramoti, Da slušam tu bedaka prazne govore.
K or.
Ta silni prepir bo zanótil še boj.
O Tevker, le brž in karkoli se dá,
Hit' ino poglój za kak ótel predel	1130
Za nj, kjer bo dobil grob temni, ljudóm
Nepozábljen nikoli in nikdar.
(Tekmesa pride z detetom.) Tevker.
O samem pravem času semkaj prišla sta
Soproga tega moža in otrok njegov,
Da revežu mrliču grob napravita!	1135
O dete, bodi semkaj, stopi bliže les,
Dotekni se očeta, ki teje rodil,
In sedi ko prositelj, v rokah imajoč
Lasé nas tiijeh : moje, svoje, materne,
Zaklad prošniški. Ko bi pa zmed vojske kdo 1140
Pregnal po sili te od tega mrtveca,
Ta padi nepokópan, iz dežele zgnan,
Ves rod mu bodi s korenino pokončan,
Tako le, kakor strižem jaz te koderce.
Na, dete, kodre, hrani jih in nihče naj 1145
Te ne premekne, stisni k njem' in drži se.
A vi, ne ženske, kot možaki, st6pite
Sem k njemu ter ga varujte, da vrnem se,
Grob njemu priskrbevši slednjemu na kljub.
(Odide.)
Kor. (Strofa prva.)
Kdaj li bo kraj, kdaj se konča	1150
Tolikokrat stičenih let število,
Ktero mi privaja neskončno to britkost
Od trudov nenžhanih borb
Po siru trojskih planjav
Na nesrečno sramoto Helencem?	1155
(Antistrofa prva.)
Da bi popržj v zrak bil odšel,
Ali se v ad mnogim občinski vgrdzil
Tisti mož, ki grozno orožni studni boj
Helincem vsim skup je zadal! —-
O trudi trtidov zar6d! —	1160
Dci d&, tresnil v prep4st je on mnoge.
(Strofa druga.)
Ta ni dov61il mi ne. Da bi vesžl vinčičev bil,
Ne da sem drug kúpic globókih, Ne rádostnega flavte glasú,	1165
Ta negodún! ne da črez noč sladko počivam. Ljubezen, oj ljubezen pa vzel je vzel mi. Takó zapuščfen ležim tu In goste rosice zmir
M6čijo mi lasé,	1170
Spomin Troje nesrečne.
(Antistrofa druga.)
Popréj mi bil je strahu
Nočnega bran, brainba strelic,
Várih mi bil hrabri je Ajant,
Al zdaj je zap&l žalostnemu	1175
Démonu on; kakšno me še čaka veselje?
Naj pridem tje, kjer gozdnat pomfrl izpiran
Z valóvi strmi nad morjem,
Pod sunjsko visoko čer,
Da bi pozdravil tam	1180
Še vas, svete Atene!
Tevker (vrnivši se.)
Podvizal som se, ker sem videl semkaj k nam Hiteti vojskovodja Agamžmnona, Ki vem, da jezik na osčruost odozla.
.	Agamemnon.
Ti, slišim, zdrznil si se tak nekaznovan 1185
Besede gidne proti nam izustiti.
Ti, pravim, tebe mislim, s6žnjice sinu.
Kako še le bi, ko bi bil plemiče sin,
Po prstih stopal in po konci nosil se,
Ker si, ko nič si, se za ta le nič zavzel 1190
In rekel, da mi nismo poveljniki tu
Ne vojske ne brodništva, tudi tvoji ne;
Ampak da Ajant jadral sem je sam gosp6d!
Al mar ni grozno, slišati od sožnjev to?
O kakem moži tak ošabno govoriš?	1295
Kam šel, kje stal je, kjer bi tudi jaz ne bil?
Al med Ahajci razun njega več ni mož?
Gorupe borbe naznanili smo takrat
Ahajcem za orožje za Ahilovo,
Če za goljufe Tevker dela nas povs6d, 1200
In vas ni volja zmagane se vdajati
V sodnikov sklepe po večini sklenjene,
Na nas pa vedno ali psuje mečete,
Al nas s prevaro zbadate, vi zmagani !
Pri takih mislih, pri ravnanji takem pač 1205
Obst6j za vsako je postavo nemogoč,
Če zmagavce na sodbi odpebavamo.
Premaganim pa prvo mesto dajemo.
Ovreti to se mora! Ne stoje možjž
Ramati in plečnati ne najtrdniše,	1210
Ki so razbdrni, ti zmagujejo povsod.

Širokoplečni bik se z bičem malehnim
Ravnati more, da po poti hodi prav,
In tudi tebi, vidim, ta se bliža lek,
Če kmalu se nekoliko ne spdmetiš,	1215
Ti, ki tak drzno in svobodno ustiš se
Za m6ža, ki ga več ni, ki je senca že,
Paméten bodi ino kdo si to spozn&j,
Pa sem privedi moža mi svobodnega,
Ki vodil zá te bo pred nami tvojo stvar: 1221)
Poslušat tvojih besedi pa več ne grem,
Barbarskega jezika tega ne umém.
Kor.
O naj bi vama prišel um do zmérnosti! Sovótovati vama boljšega ne vem.
Tevker.
Oj, kak ljudém brž hvala dolžna mrtvemu 1225
Poteče ter st¡ vjame za izdájnico,
Če tebe ta le mož le z malo besedi
Se ne spominja, Ajant, ki si večkrat za nj
Tvegaje dušo svojo v boji strudil se!
To vse je zdaj minólo, vse zavrženo! 1230
O ti, ki ravno kar si mnogo besedi
Nespametnih izustil, je-li se nič več
Ne spomniš, da zajete on v okopih vas
Že skor zgubljéne ino zapojéne v beg
Otel je sam došedši, ko so krog in krog 1235
Na ladjah že veslarske vzvišene klopi
Gorele s plamom, in poskočil Hektor je
Črez rove na osredje bojnim ladijam?
Pa kdo je to odvrnil? Ni to storil on,
Ki praviš da stopinjce s tábo storil ni? 1240
Kaj ne, pa vam je bilo prav, kar storil je?
In spet, ko ravno sam on proti Héktorju
Po žrebu, ne ukazu, prišel je na boj,
Ne vrgši vmes razpadne kocke, iz prsti
Mokrotne kepe, temveč ki je morala	1245
Skočiti prva iz Čelade cópate?
Ki to je storil, Ajant bil je, ž njim pa jaz,
Jaz, soženj, rojen od barbarske matere!
Nesrečni! kaj li misliš, da tak govoriš?
Ne veš, da tvojega očeta oče sem,	1250
Da stari Pelop bil je Frižec in barbár?
Da Atrej oče tvoj, brezbožnik za obéd
Postavil je pred brata deco lastno mu?
In sam da rojen si od tiste Krééanke,
Ki jo je lastni oče pri služabniku dobil 1255
In jo za žrtje nemim ribam vreri dal?
Od takih rojen pa sponašaš meni rod,
Kateremu je oča tisti Telamón,
Ki v vojski pridobivši prvi dar je vzel
Za družo mojo mater, ki po rodu je	1260
Kraljična bila, hči Laomedóntova,
Ki v dar odsodil mu jo je Alkménin siul
Jaz plemenitnik, sin dveh plemeuitnikov,
Pa sramotil bi tiste, ki si v krvi smo,
Ki v tako revo padše brez pokopa ti 1265
Sedaj zamečeš in te sram ni tih besdd!
To dobro vedi, če kam njega vržete,
Da vržete še nas pri njem ležeče tri,
Zakaj očitno za me mnogo lepše je
Za njega se t rude umreti, kakor pa	1270
Za ženo tvojo, brata, pravim, tvojega;
Tedaj ne glej le na me, tudi na se glej,
Ker če me kak razž&liš, biti boš Se btel
Strašljivec rajši, kakor srčen nad men<5j.
(Odisej pride.)
Kor.
O knez Odisej, prišel si nam ravno prav, 1275 Če prišel si odmatat, ne zav6zlovat.
O disej.
Možje, kaj je? slišal sem od daleč že . Atrejča vpiti nad mrličem vrlim ti m.
Agamemnon.
Al nisem slišal najsramotniših besed, O knez Odisej, ravno kar od moža tu? 1280
Odisej,
A kakšnih? nikdar možu ne zamerim jaz, Ki vrača na besede hude govor trd.
Agamemnon. Grenke je slišal, ker je grenke pravil mi.
Odisej.
Pa kaj li ti je storil, da ti je na žal?
Agamemnon.
Mrliča pravi da broz groba ne pusti,	1285
Ampak da proti volji mi pokoplje ga.
O disej.
Al bo prijatelj, če resnico ti pove,
Smel bili družnik tvoj ne menje ko doslej?
Agamemnon.
Povčj, sicer bi lud bil, ker med Grki te Imam jaz za največega prijatelja.	1290
O d i s e j.
Poslušaj zdaj za boge, moža tega le
Ne daj brez groba tak nemilo vreči kam,
In moč nikakor naj te ne premaga tak,
Da iz sovraštva clo pravico bi tept&l.
Zmed vojske mene on je kdaj najbolj črtil, 1295
Odkar opravo sem Ahilovo prejel,
Al jaz ga, da si bila sva si tak sovraž,
Tak ne bi onečastil, da bi to tajil,
Da j' on najboljši med Argejci bil junak,
Kar prišlo nas je v Trojo zun Abileja, 1300
Pa ne bi bilo prav, ko bi ga sramotil,
Ker njega ne T)i, božje bi postave le
Oskrunjal; vrli mož pa mrtvemu ne sme
Na škodo biti, tudi ne, če ga črti.
Agamemnon.
■
Pa ti, Odisej, tak boriš se za nj z menoj? 1305 Odisej.
D;\, in črtil sem ga, ko bil je čas za črt.
Agamemnon. Al ne bi smel ti tud o mrtvem blazniti?
AJant	6
82 Odisej.
Vesel ne bod', Atrijič, prida, ki ni lep.
Agamemnon.
Vladarju težko biti je pobožnemu.
, . \ .
O d i s e j.
A lehko spoštovati svet prijateljev.	131(1
Agamemnon. Poslušen bit' ima gosposkatn vrli mož.
Odis ej.
Miruj: premaga, kdor se vda prijateljem.
Agamemnon Premisli, komu možu daješ nagnjenost.
Odisej.
Moj spr6tnik bil je, toda blag in p6šten mož.
Agamemnon. Pa kaj bog? tak slavil sovraga mrtvega? 1315
Odisej.
Krepost ima mi več veljave nego črt.
Agamemnon.
Al takim „omahljivci" pravijo ljudje. Odisej.
Pač mnog je zdaj prijazen, potlej pa gorjup.
Agamemnon. Ti hvališ, take jmeti za prijatelje?
Odisej.
Jaz rad ne hvalim srca trdokornega.	1320
Agamemnon. Ti narediš nas za plašune še ta dan.
84 Odisej.
Ne, za pravične može pri Helencih vsili
Agaroemuon. , Ti češ, na,j dopustim, da se pokoplje on V
Odisej.
Se ve da, kajti mene čaka tudi to.
Agamemnon. Pač res, enako v vsem se trudi za se vsak 1325
Odisej.
Za koga mi je bolj skrbeti ko za s6 V
Agamemnon. Pa naj se delo tvoje zove, moje ne.
O d i s e j.
Karkoli delaj, vsakako si vrli mož.
i --- j
Agamemnon.'
Nu, to za trdno vedi, da jaz tebi rad S čim drugim večini kakor s tim le ugodim; 1330 Al ta pa bo sovražnik moj naj reči zmir Leti in onkaj; a ti stori, kot želiš.
(Odide.)
Kor.
Kdor prav', Odisej, to, da moder ni tvoj um In vidi tako te ravnati, ta je lud.
Odisej.
In zdaj paTevkru pravim, da mu bom od zdaj 1335 Prijatelj takšen, kot sovražnik do tih mal. Pogrebati čem z vami tega mrtveca In vam pomoči, nič ne opustiti, kar Ljudem storiti gre najvrlišim možžra.
Tevker.
Odisej vrli! moram te z besedami	1340
Hvaliti: zmotil jako me j' o tebi up. Največi med Argejci ti sovrdg njeg<W Edini z djanjem nam pomagaš, nisi živ Dopustil, da zgodi se mrtvemu nečdst, Ko vojskovodja ves brez uma je prišel 1345
In sta hotela on in njega pristni hrat Sramotno moža brez pogreba vreči proč. Zato pogiib', Olimpovlatlni oče Zen, Erinja budna in odsodna Dika ti, Ta dva hudobca hiido, kakor htela sta 1350 Zavreči sramno po nevrednem moža nam. Al tebi, sin Laerta starega, ne smem Pustiti tega, da dotekneš rake se, Da ne storim kaj po nevšeči rajnemu; Drugae pa le pomagaj, in če kterega 1355 Iz vojske pošlješ, na nevšečnost nam ne bo, Vse drugo sam opravim; ti pa veruj mi, Da skazal si se nam za moža vrlega.
Odi s e j.
Pomoči htel sem; ali če ti ljubo ni, Da vam pomagam, grem, vjemaje se s teboj. 1360
(Odide.)
Tevker.
Dov61j! ker zelo se je stegnil že čas. Vi tukaj na speh s podvizanjem rok Izotlite grob, a vi tamkaj na plam Visoki tronog postavite brž
Za umivanje sv6to.	1365
Izmed možev en trop pa prinese naj sem Iz šatora njegov podščitovni kinč,
A ti, dete, z močjd, kar je koli imaš,
In z ljubeznijo prim' očeta in stran
Mu privzdigni z menoj, ker še tople cevi 1370
Na višek ženo črnikasto kri.
In pa vsakdo od vas, ki se hvali, da tu
Ko prijatelj stoji, naj hiti in riaj gre,
Kaj stori za moža preizvrstnega v vsem,
Da mu boljšega smrtnika nikdar.	1375
K or (razliajaje se z gledišča).
Res človek dovolj tu vidi in zve, A popredno pozve, ni prerok nikd6 Prihodnosti, kaj da prinese!
Popravki:
q2n VerSJ£ mest0: 0t,ja',n bei'i: odjadra 42 " S? " PJ.^fUi „ prijatelji
" 1 " ocisueni „. ošciceni (odščit).