ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Prinling of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: CHICAGL NEW YORKU, DETROITU.
sploh po in izven Amerike
xxxvm.—LETO xxxvm.
CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 4, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 188
Zadnje vesti
Delno oblačno in gorkeje bo z najvišjo temperaturo ® najnižjo 56 stopinj. Sicer P®' je skoraj po vsej republiki sprememba хтетепа v oblačno deževno.
Stanje predsednika Eisen-Wer se je zboljšalo. Eisen-sprejemal obiske, bila pri njemu žena in svetova-^ Adams. Eisenhower je pisal tko pismo Nixonu, da naj ® predseduje sejam ameriške-Varnostnega sveta in fede-»alne vlade.
howi
AMERIŠKA POMOČ TUJINI JE TUDI PRIVATNA
WASHINGTON, 3. oktobra—Demokratski program predsednika Trumana je obstojal tudi v znanem programu "štirih točk" ta program pa je pomenil, da bo Amerika pomagala s tehnično in gospodarsko pomočjo drugim zaostalim državam. Amerikanci kot privatniki pa so prišli do prepričanja, da ne bo trajnega miru, če naj se za tuje zaostale pa tudi potrebne kraje briga le uradna Amerika, ne pa tudi Amerikanci kot privatniki. Malo je znano, da je v Ameriki 2,500 privatnih klubov in organizacij, ki to nalogo izpolnjujejo.
■f---
h	neugodna vest iz
ttverja je vplivala zopet tudi j^GWyorsko borzo. Delnice so ® za štiri milijarde dolar-j^^Danes se spričo boljših vesti enverja borza zopet poprav-
Nemci v Clevelandu bodo zaceli v
Ч ki
se b6 seveda v nemščini.
v decembru izdajati svoj bo s začetkoma tednik.
j. ^^ni odbor Clevelanda, jav-
. J® vkljub prosperiteti na
Šel Z družin. Odbor je pri-
CwSl/? tega. da pridejo v ciand IZ drugih obcm^ se pa
2a kratek čas zaposliti pa ? Pestijo in gredo na relif. ^v razseljenih družin (DP) ^ »a relifu le 13.
V	napačne vožnje in vožnje jg stanju na Turnpikeu hij prva sodba. Obsojen je jjj ^ Lawrence Brooks, doipa
tto It	O. Dobil je denar-
^zen $150 in tri dni zapora.
obtnPranciscu je porota ^ Mrs. Jean Benedicto,
"S^blla	j'
roip v, ^ dm starega novo-
8ova • •	Marcusa. Za-
(.;2 ^®^®riko je dospela delega-^v, ki se zanima za zni-^ki v. ® stanovanj na ame-kala	I)elegacija bo obis-
ђа r,, ^®čjih mest. Iz Housto-^его^*^' ^ poslali v Sovjetsko Dg »j, kosov plemenske živi-živino bodo iz-јц *' ^ Odesi pri črnem mor-
Airesu so začeli s »ned vojaki. Nova ^ Za ^vršila veliko aretacij; ki j® poslala 20 generalov, za Perona.
se nahaja v mestu ial v Paragvaju in je de-je	s politiko ne bo bavil,
^f®Pričan, da se bo vrnil v
VoijJ, ^^j&njih predsedniških Utve H ^	je šlo na vo-
tatg. \^tretjini volilcev. Kezul-
V	Sni *иап. Volitve so potekle
mimo.
rezultati iz Indonezije ci ^ Vodijo z večino domain y "glisti proti komunistom stranki Muslimanom.
"»^»kisku
nahaja — 1^2 poznana Mrs. Josephine sedai I. ^8, Clevelandčanka, ki hji	v Fontani, Calif. Zad
žetti	prebila pri hčeri ir
sheit	^rs. Louis Kostein-
dig 21651 Friday Ave., Eu-pri' • ■' teden pa se nahaja \Voo(j y ^^^ter Kovic na Grove-prjjjQ, y.®* V Californijo se vrne ljuje ^®<ien. Lepo se zahva-žapei 1 Ljubljana, ki ji je Vse _^,?PG pesmi in pozdravlja P^^Jatelje in znance.
na
Slovencem je zelo znana organizacija CARE. CARE je po zadnji svetovni vojni porazdelila v 50 državah razna darila 15 milijonom ljudi. Pri tem ni razlike za kaj gre; ali gre za hrano, obleko, ali gospodarsko obrtno orodje, ali za velikanske stroje, ali za tehnično pomoč. Ko gre za hrano, je na primer samo ena ameriška privatna organizacija razposlala po svetu 255 milijonov funtov živeža.
#
V Ameriki obstojajo privatne organizacije, ki se brigajo za obnovo porušene Japonske in Koreje. Mala skupina ljudi je šla osebno ali na Korejo, ali na Japonsko in tam začela graditi nove hiše v mestih, ki so bila bombardirana, pa je ta privatni vzgled vzpodbudil tudi domačine, da so posnemali Amerikance. Mesto Hirošima, ki je bilo porušeno po atomski bombi, je doživelo tak v^led, pa so Japonci po tem vzgledu popravili ali na novo postavili na stotine hiš. Enači slučaji se dogajajo na Koreji. Ameriško trgovinsko tajništvo federalne vlade ceni, da so privatni Amerikanci v mesecih letošnjega leta v take namene potrošili več kakor poldrugo milijardo dolarjev.
'.z bolnišnice
Iz Euclid-Glenville bolnišnice e bil prepeljan na svoj dom Mr. Mike Puscas, stanujoč na 1018 E. 185 St. Prijatelji ga sedaj ahko obiščejo na domu.
Zadušnica
Jutri, v sredo zjutraj ob 6.30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete v spomin 11. obletnice smrti Antona Ver-hovec. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
Komunisti in sodišče
WASHINGTON, 3. oktobra —Ameriško vrhovno sodišče je začelo danes s svojim zasedanjem v jesenskem času. To zasedanje nosi številko 165. Med številnimi slučaji, ki jih bo moralo rešiti vrhovno sodišče, je eden, ki je politično važen pa tudi zanimiv.
Ameriški kongres je leta 1950 izglasoval takoimenovani zakon "za zaščito države, za zaščito notranje varnosti." Ta zakon je bil naperjen zoper komuniste. Ameriška komunistična stranka je bila v naslednjih zasedanjih kongresa predmet političnih debat, ali naj se stranka kot stranka prepove, postavi izven zakona. Pripadništvo h komunistični stranki je kot tako kaznivo. Ameriška komunistična stranka je vrhovnemu sodišču predlagala, kar ima pravico, če najde, da je tako prav, da so vsi ti zakoni protiustavni, torej neveljavni.
Komunistični voditelji opozarjajo vrhovno sodišče, da se s spremembami spremenijo tudi tiste politične okolnosti, ki so bile vzrok gotovega zakona. Danes so se politične razmere do Sovjetske zveze in do komunističnih držav bistveno spremenile, te politične spremembe pa da zahtevajo odpravo bivših zakonov.
Kdo je zgubil
Včeraj se je našlo na Norwood Rd. rožni venec. Kdor ga je zgubil ga dobi nazaj če se zglasi na 1161 Norwood Rd.
HEINRICH BRENTANO O NEMČIJI
WASHINGTON, 3. oktobra— V prestolici USA se mudi zunanji minister zapadnonemške vlade Heinrich Berntano. Imel je dolge konference z ameriškimi uradnimi predstavniki, pa tudi z zastopniki domačega in tujega tiska. Pojasnjeval je namen potovanja v Moskvo, pojasnjeval pa tudi splošne razmere med Nemci in Rusi. Brentano je govoril v nemškem jeziku, iz njegovih izvajanj pa se je jasno razvidelo, da govori kot trd Nemec, ki hoče povdariti ponovno vlogo Nemcev v svetu.
Zunanji minister Brentano je govoril o dveh cenah; o ceni, ki jo je Zapadne Nemčija pripravljena plačati, da se na svetu ohranita varnost in mir, pa tudi o ceni, katere Zapadna Nemčija ne bo nikdar plačala. Ta zadnja cena, ki za Nemce ne pride v poštev, je ta:
Da bi pripoznala sedanje nemško-poljske meje;
da bi se odpovedala sedanje mu demokratičnemu parlamerf-tarnemu režimu in sprejela sovjetski ali socialistični sistem;
da bi se odpovedala sedanjemu zavezništvu z zapadnim blokom, posebno z Združenimi državami.
Zanimivo je bilo njegovo pojasnjevanje o nemških vojnih ujetnikih, ki naj se še nahajajo v Sovjetski zvezi. Dejal je, da jih mora tam biti nad sto tisoč, morda 120,000; je pa vprašanje koliko je še živih. Žive bo Sovjetska zveza vrnila, tako so zagotovili v Moskvi. Zakaj pa se ta dogovor ni zapisal? Bren tano je dejal, da sta to slovesno obljubo dala tako predsednik vlade Bulganin, kakor tudi glav ni tajnik stranke Nikita Kru-ščev, Nemci pa so to obljubo
vpričo njih zapisali.
#
Vlada poljske republike je zahtevala od Nemcev, ki so še na Poljskem in jih je kakih 250,000 po številu, da se izjavijo ali sprejmejo poljsko državljanstvo, ali pa se izselijo v eno ali drugo Nemčijo. (Iz ozemlja sedanje Poljske je bilo po vojni izseljenih v današnjo Nemčijo okrog osem milijonov Nemcev.)
OČE NI VEČ OČE, LE GOST DRUŽINE!
če je v ameriški delavski družini veliko otrok, in teh družin ni malo, sili ameriški standard življenja očeta in hranitelja družine do res popolne zaposlenosti. Dela dva šifta, četudi je drugi za eno uro krajši. Ponoči se prespi, spijo tudi otroci, zjutraj zgodaj odide, ko ostala družina še spi. Ali je vsaj nedelja prosta? Včasih tudi ta ne. Pa tudi če je, je oče samo v enem dnevu med družino nekak tujec.
V taki družini se je zgodil v Wisconsinu tale dučaj:
Oče delavec, ki bi imel nedeljo sicer prost dan, je bil poklican nazaj na delo tudi to nedeljo. Treba je bilo hitro pripraviti kosilo. Ko je bilo kosilo gotovo in se je družina posedla okrog mize, so bili zbrani otroci nenavadno vljudni. Očetu, ki ga pravzaprav dobro ne poznajo, so sami servirali, da je prišel on prvi na vrsto. "Zakaj pa da naj bom prvi na vrsti jaz"—je vprašal oče? "Vi ste danes kot tujec naš gost," je bil odgovor otrok.
SKLEP FRANCIJE, DA BOJKOTIRA ZDRUZENE NARODE, JE MEDNARODNO ŠKODLJIV!
Smo tudi egoisti!
v Los Angelesu je voznik Earl Valentine vozil tovorni avtomobil, ko je na cesti opazil izgubljeno denarnico. Valentine je ustavil svoj avtomobil, pobral denarico in pregledal vsebino, že med vožnjo je opazil, da se vrača neki avtomobil; Valentine je slutil, da je morda v tem avtomobilu dotična oseba, ki je denarnico izgubila. V denarnici je bilo $42,800 v gotovini. Iz avtomobila je stopila ženska, ki je Valentina povprašala, če je on našel denarnico. Odgovoril je, da je, pa ker je neznana ženska točno opisala kaj je bilo v denarnici, kakšna je bila denarnica, in ker je bilo vse opisovanje točno, je Valentine denarnico z denarjem izročil. "Hvala lepa!" je dejala ženska in jo odkurila. List "Los Angeles Times" je prejel nakazilo zneska $5 s prošnjo, da jih izroči vozniku Valentinu kot nagrado za vrnjenih $42,800....
JEJMO JAGNJETINO!
Ohijski farmarji se pritožujejo nad Ohijci in Clevelandčani, da premalo konsumirajo—jag-njetino. Država Ohio je tudi država ovac in jagenj, iz leta v leto pa pada konsum jagnjetine. Nasprotno se gospodinje pritožujejo, da sicer povprašujejo po jagnjetini, je pa v trgovinah in mesnicah ne dobijo.
Vile rojenice
TUDI NARAVNE SILE SE NE DAJO POMIRITI!
WASHINGTON, 3. oktobra—Ameriško državno tajništvo je izdalo k sklepu francoske vlade, da se Francija ne bo več udeleževala dela Združenih narodov, dokler se bo ta organizacija pečala z razmerami v Severni Afriki, komentar, da ta sklep ne pomeni samo francoskih interesov, marveč gre za sklep, ki je nevaren, vsaj pa škodljiv Fi^an-ciji, pa tudi svetovnemu miru.
Združeni narodi imajo važne"*"
odbore in pododbore, v katerih se udejstvujejo tudi Francozi.
Če bodo odšli Francozi iz teh odborov, bo moralo delo tudi v odborih počivati. Tako dolopajo
njihovi pravilniki.
#
V Maroku v Severni Afriki,
kjer se je razvila prava gverilska vojna, imajo Francozi opraviti kar s tremi sultani državnimi poglavarji. Najprvo so pregnali sultana Youssefa na Korziko, odtod na Madagaskar južnovzhodno od Afrike.
Drugi sultan Arafa Francozom ni bil po godu, pregnali so ga v Tanger, ki je soseda Maroka. Sultan Arafa je sicer šel, se pa ni odrekel prestolu. Na ta prestol maroškega sultana so postavili novega v osebi Abdela Hafida, s katerim je nezadovoljno domače prebivalstvo. Francija pa odklanja vsako posredovanje Združenih narodov, ko gre za ta nemirni del Severne Afrike.
*
Miru, ni v Egiptu. Egipt dolži Francoze in Angleže, da so ti hoteli oborožiti Jude v Izraelu v Palestini in to za hrbtom Egipta in drugih arabskih držav. Izjave egiptske vlade naslovljene na zapadni blok, so precej ostre.
Predsednik Egipta general Nas-sar je sprejel povabilo praške vlade, da uradno obišče Češkoslovaško. V mesto Plzen na češkem so Škodove tovarne, ki naj preskrbijo orožje za egiptsko vojsko.
#
Silne vremenske nezgode so se spravile nad Japonsko in Mehiko.
Tajfun je začel prejšnji teden razsajati nad Japonsko, včeraj se je pojavil novi in se na Japonskem bojijo, da je najhujši.
Tajfun je obiskal najmočnejše japonsko industrijsko okrožje Osaka in so prve številke o škodi, smrtnih slučajih, porušenih
domovih, poplavah, naravnost kritične. Na desetine mrtvih, 250,000 ljudi brez strehe, 20,000 popolnoma porušenih hiš, materialna škoda za enkrat še ne-ocenljiva, gre pa v težke milijone dolarjev. Pri tem je imeti pred očmi, da je Japonska pre-gosto naseljena, ima na ozemlju, ki je manjše od ameriške Californije, skoraj 90 milijonov ljudi. Japonec se bojuje za obstanek, za vsak košček zemlje.
#
Zadnja orkana sta pustošila po ameriški sosedi po Mehiki. Delno je bila prizadeta tudi dr žava Texas. Okraj Tampico je znan. Na vrsti je sedaj drugi okraj Yucatan, kjer so posledice orkana sokraj enake kakor v Tampicu.
Ameriške vojaške oblasti so dale na razpolago letalstvo in tudi ladje, da pomagajo Mehiki, kakor tudi prebivalstvu britanske kolonije Honduras v karibt-skih vodah. Amerikanci pomagajo s hrano, z oblekami, živili, zdravili in zdravniki. V pomožni službi so enako helikopterji.
Samo v okraju Tampico je poplavljenih 35,000 kvadratnih piilj zemlje, na stotine malih naselbin in vasi je odrezanih od sveta in obstoja nevarnost, da jih bo voda popolnoma porušila.

MARY NAHTIGAL
Po dolgotrajni bolezni je umrla včeraj v Euclid-Glenville bolnišnici Mary Nahtigal, rojena Zalaznik, stara 72 let. Stanovala je na 15241 Saranac Rd. Doma je bila iz Gornjega Logatca, odkoder je prišla v Ameriko pred 52 leti. Bila je članica društva Marije Vnebovzete št. 103 A.B.Z. Soprog Frank in sin Frank sta preminila pred nekaj leti.
Tukaj zapušča sina John, dve hčeri, Mary in Jean Nahtigal, v starem kraju pa sestro Johano Marc. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče sv. Pavla.
RAZDEJANJE V CARIGRADU
Politične razmere med Grki in Turki so zelo napete. 29. avgusta so se Turki znesli nad Grki v Carigradu. Prve vesti, ki so opisovale dogodke, so se zdele pretirane, izkazalo pa se je, da so dogodke preje podcenjevale, kakor nadcenjevale. Ameriški senator Hommer Capehart, ki zastopa Indiano, je bil poslan v Carigrad in je ameriškemu senatu predložil poročilo, v katerem je podal sliko nastale škode. Ta je namreč ocenjena na $300,000,-000.
VELIKI NAPREDKI V INDUSTRIJI
Vile rojenice so se zglasile včeraj popoldne pri Mr. in Mrs. James Koss iz 29126 Chardon Rd. in jima pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Frances Petrovcic. Mati in dete se dobro počutita v Huron Road bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs, Ftank Kocjan iz 1031 E. 70 St. prvič stari oče in stara mama. čestitamo!
Družba U. S. Rubber Co. je določila znesek $30,000,000 v znanstvene namene, da se izvršijo preiskave, iz kakih surovin napraviti gumi, kako modernizirati produkcijo in kako razširiti svoja podjetja. Družba označuje leto 1955 kot rekordno, da je bilo povpraševanje po gumiju največje. Isto stanje se pa predvideva tudi za leto 1956.
#
V ameriški industriji bakra je zavladala zadnje dni delna zmešnjava. Po tovarnah je nastopilo pomanjkanje bakra, eden od vzrokov je bil ta, ker so morate federalne zaloge bakra dati razpo-položljiv odstotek te dragocene kovine na razpolago krajem, ki so bili opustošenj po zadnjih neurjih. Toda baker prihaja v veliki količini iz republike Chile iz Južne Amerike. Re^\blika Chile preživlja gospodarsko krizo; je v inflaciji. Na drugi strani so bile v rudnikih bakra velike stav-
ke. Vlada Chile se je pokazala, da je kakor brez moči. Zavzela je stališče, da če delavci nočejo delati v teh rudnikih, naj gredo drugam. Stavke so začasno končane, vsa vprašanja pa niso ure jena.
Federalne zaloge bakra se da jo na razpolago lahko v civilne namene. Tovarne, ki predeljuje-jo baker, so pritisnile na federalno vlado in so dobile zagoto vilo, da bodo dobile zadostne količine bakra iz federalnih zalog #
Podjetje Chrysler Corp. je sklenilo, da v kraju Macedonia, v okraju Summit, nekako med Clevelandom in Akronom, postavi novo tovarno, ki bo z notranjo opremo vred stala $85,000,000. Nova tovarna bo zaposljevala okrog 3,500 delavcev, katerih plača bo znašala na leto $18,000,-000. Z delom se bo začelo približno v dveh mesecih, z obratom v tovarni pa v jeseni leta 1957.
ARGENTINSKI POSLANIK V U.S.A.
WASHINGTON, 3. oktobra— Federalna vlada je dobila od nove argentinske vlade vprašanje ali bi pristala na to, da novo Argentinijo zastopa pri Združenih državah odposlanik argentinski konservativni voditelj Adolfo Viccki. (Poslaniki zastopajo eno državo pri drugi. Vsaka od njih hoče imeti dobre odnosa je med seboj. Kot poslanik naj pride v tujo državo torej človek, s katerim se bo ta država prijateljsko razgovai-jala in je ne ho kar v naprej odbijal. Da je temu tako, vemo iz zadnje zgodovine političnih odno-šajev med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo.)
Adolfo Viccki je doživel argentinsko revolucijo. Ker prvi upor zoper Perona dne 16. junija ni uspel, je zbežal v sosednjo republiko Uruguay. Ker je zadnji uspel, bo Adolfo Viccki postal argentinski poslanik v Washingtonu.
NESREČNA PIŠTOLA
V Beliefontaine. O., se je devetletni David Bailey igral s pištolo. V družinski sobi se je igrala na tleh devetmesečne domača hčerka Rita Anna. David je iz nekega predala v kuhinji vzel pištolo in ko je stikal za naboji, je dobil tudi kroglo. Z nabito pištolo se je igral v družinski sobi. pa se je sprožila, krogla pa je šla v hrbtenico Rite Anne in jo na mestu ubila. Mati se je s svojim drugim sinčkom, starim tri leta, nahajala na kupovanju, oče se je nahajal na delu.
SE NAM RES MUDI?
"Trideset minut pomeni v Ameriki veliko, za prigrizek, za divjanje naprej, za zaslužek. Posli se opravljajo v naglici. V naglici se zasluži, naglica pa je tudi izvir bolezni. V Evropi zadovoljujemo sami sebe, takrat ko jemo, pa jed tudi uživamo, takrat ko pijemo, pa pijačo res uživamo, in kadar se zabavamo, vse druge stvari položimo na polico, naj tam čakajo. V Ameriki ni pravega uživanja življenja . . . Tako pravijo nekateri Evropejci.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Puorished by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued bvery Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)____________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) ___ 6.0G
For Three Months—(Za tri mesece)___4.00
For Canada, Europe and Othei Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)____
.$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Гог Six Months._.(Za šest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece)___
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
UREDNIKOVA POSTA
PRVIČ NA VINSKI TRGATVI V AMERIKI
DEMOKRATJE IN DEMOKRACIJA
(2)
Praznik 4. julija poznamo vsi. Mi smo prepričani, da ne samo radi tega, ker je takrat okrog tega datuma nekaj dni prostih dela, ker smo za 4. julij ali delamo, ali ne delamo, tudi plačani. To je materialna ugodnost; vsakdo, tudi med ameriškimi Slovenci se zaveda notranje vsebine velikega praznika dne 4. julija. To je obletnica, ki se ponavlja vsako leto tistega velikega dogodka, ko se je napisala in podpisala po ljudstvu, po njegovih predstavnikih znamenita deklaracija o ameriški neodvisnosti in se je napovedal boj kolonijalnemu sistemu. Kdo pa je bil oče te deklaracije? DEMOKRAT Thomas Jefferson. Prav od po-četka ameriške svobode živi in je živela demokratska stranka s pravimi demokratskimi programi, ko gre za Človeka kot svobodnega državljana.
O življenju Thomas Jeffersona bi se dalo pisati toliko, da bi nikdar ne zmanjkalo stolpcev na časopisnih straneh. Ko gre v teh dneh zopet za volitve, za enkrat za primarne, v novembru za prave volitve, naj obudimo spomin, da ima demokratska stranka prave zveze s pravo demokracijo.
V polpreteklih dneh smo doživeli poskus neameriškega McCarthizma, ki je hotel ubiti ameriško svobodo. Mislimo dostojanstvo človeka. Bili smo tudi priča drugim političnim dogodkom, ko je nad nami ležala mora političnega nezaupanja, ali kdo simpatizira s Sovjetsko zvezo, in kaj je s komunizmom. Kdo je pravi komunist, kdo je sopotnik komunizma in kaj je s tem strašilom? Mi smo stalno zastopali stališče, da je ameriška demokracija po svojih temeljih tako zdrava, da bo prenesla vse, da bo izpljunila vse, kar je nanešenega iz tujine, ker je ameriško, nezdravo. Toda demokracija, kot demokracija bo ostala.
Mi smo naseljenci Amerike. Mi vemo, da obstoja novi vselitveni zakon, ki nosi ime McCarran, ki je zelo strog in ki ni dovolil na primer jugoslovanskim pevcem, da pridejo v Ameriko. Ali je ta zakon res nekaj originalnega, česar nikdar ni poznala naša Amerika?
Mi se bojujemo, pravilno bi rekli, razne oblasti se bojujejo zoper podtalne elemente, ljudi, ki hočejo ali naj bi hoteli porušiti sedanji sistem. Zoper take ljudi obstoja tudi posebni zakon. Zopet vprašanje—ali je ta zakon nekaj originalnega, ravno iz današnjih dni?
Thomas Jefferson je bil tretji predsednik ameriškfe republike. Ravno ko je leta 1800 kandidiral za predsednika republike, sta bila v veljavi enako dva zakona zoper tujce, ki naj bi bili v Ameriki nevšečni in jih je treba to-lej odgnati, oziroma ne pustiti v Ameriko in so enako veljali zakoni, ki naj ščitijo vlado in njeno oblast. Toda kje je ljudstvo? Thomas Jefferson je takrat kot ustanovitelj demokratske stranke nastopil zoper oba zakona, to je bil njegov volilni program in je na celi črti prepričevalno zmagal. Thomas Jefferson je rdeča nit, ki se prepleta zgodovinsko vzeto skozi vse življenje ameriške demokratske stranke. Rdeča nit pa je—ameriško ljudstvo, ki naj svobodno vlada samo sebe, četudi po izvoljenih zastopnikih!
To ameriško ljudstvo—people, common man—je bil vedno politični program demokratske stranke. Če beremo časopisje, naletimo na ime Andrew Jacksona, ki je bil sedmi ameriški predsednik in se demokratska stranka rada spominja tega imena in je krstila prireditve, ki se prirejajo v strankarske namene za "Dan Jacksona." Predsednika Woodrowa Wilsona ima v spominu večina ameriških Slovencev, seveda, tudi drugi Amerikanci. Delovna moČ ni navadno tržno blago, je dejal Wilson, in začel propagando za "New Freedom." Wilson je človeško dostojanstvo povdaril tudi, ko je šlo za življenje narodov izven Amerike, ki niso imeli politične svobode. Nam je povsem logično, da je moral priti v socialni in gospodarski krizi pred več kot 20 leti iz demokratske stranke mož, ki se je I spomnil na pozabljenega moža—desetega brata, to je bilo' ameriško delovno ljudstvo, spomnil pa se ga je in zahteval ?a njega socialno gospodarstvo demokrat FYanklin Delano Roosevelt. Zaključek: Za nas je mesto samo v demokratski stranki!
CLEVELAND, Ohio — Zopet se mi je želja izpolnila, da sem se znašel tukaj v Clevelandu, med mojimi prijatelji in znanci; seveda med prijateljicami pa še rajši, posebno s tistimi, ki so doma iz naše vasi v starem kraju— Rakek-a. Najprej sem se bil ustavil v Lorain-u, Ohio, tam sem obiskal mojo sestro Francko. Tam sva se srečala z mojim bratom Andrejem, ki je prišel sem na počitnice iz sončne Floride, in se začasno nahaja na njegovem domu v Barberton-u, Ohio. Andrej me je pripeljal z njegovo novo karo sem v Cleveland, k moji hčeri, ki živi na Norwood Rd.
Takoj prvi dan v Clevelandu sem obiskal Mrs. Ano Kramar, Mežnarjevo iz naše vasi, ki sva si imela dosti za povedati in zbujala spomine na mlada leta. Tam je bila prišla tudi vaščanka Zora Debevec, s katero sva se srečala po dolgih desetletjih.
Drugi dan mojega prihoda v Cleveland, sem se ustavil tudi pri mojemu znancu in prijatelju Francetu Lunka na njegovem domu. Z Francetom sva se zopet dosti pogovorila; on je zelo radoveden tudi o tem, kako ob-delavamo naše farme v Wiscon-sinu, o letini in drugem. Povpraševal me je tudi, kako se komandirajo pri Primcovih, Albin in Ančka, o Jožetu FranČeš-kinu, o Lesarjevih, o Lunkavih ter drugih.
Lunkatu sem povedal, da bi rad obiskal hekatere naše Ra-kovčane. Takoj sva se vsedla v njegov avtomobil in odpeljala proti Euciidu. Najprej sva se bila ustavila pri pozmnem društvenem delavcu in našemu domačinu Mr. John Gabrenja na Ivan Ave, Baš tedaj Johna ni bilo doma, doma je bila pa njegova prijazna ženica, tudi Rakovčen-ka. Kmalu je prišel John domov. To je bHo z njim prvo srečanje v Ameriki, torej po 52 letih. Seveda, tudi z njim sva obujala spomine na preteklost, na mlada leta, ki smo jih preživljali v domači vasi. Poslovila sva se od prijaznih Gabrenjatevih in se odpeljala na Miller Avenue.
Ko sva vozila po Miller Avenue, mi je povedal Lunka, da tam živi že čež 45 let domačin Mr. John Korenčič. Seveda, tudi pri Korenčičevih sva se ustavila. John je baš tedaj krmil zajce, s katerimi se peča kot za kratek čas, posebno sedaj, ko je na pezniji. Ker je preteklo že 52 let, odkar se nisva videla, je bilo to srečanje za oba naju izreduost. Ko sem jaz odhajal v Ameriko, je bil tedaj Korenčič pri vojakih, kakor tudi John Gabrenja. Oba, Gabrenja in Korenčič imata lepe domove ip vzorno obde'lane vrtove, za kar menda skrbiti gospodinji. Po parumem razgovoiu, sva se poslovila in se odpeljala na St. Clair Avenue.
Ustavila sva se na 61. cesti in obiskala moje domačinke, j Mrs. Josephine Krečič in njeno sesti'« Mrs. Johano Sterle, Pi-skove (Pintarjeve) iz Rakeka. Josephine vodi grocerijsko trgovino, ali sti v apanoviji, tega ne vem. Pogovor je bil piav do-mačinski in dapadljiv. Ker je bilo že pozno popoldne, sva se odpeljala proti Slovenskemu narodnemu domu. Meni se je tam iapadlo že od pi-ejšnjih obiskov, n to viiled tega, ker imajo tam IMVovr.^tne kuharice, ki napravijo okusen gtilaš s kislim zeljem in palento. Vsakikrat slastno použijem, ker me spominja, ko nam je skuhala naša j mati doma in potem pa tudi mo-1 ja pokojna žena.	l
V soboto popoldne 24. septembra smo se s hčerko in njenim možetn odpeljali v bližnji Lorain,
Ohio. Moja sestra Francka nas je bila povabila na slavje 25-letnice zakonskega življenja njene hčerke. Zabavali smo se v krogu domačih in povabljenih prijateljev pozno v noč. Tudi tam sem pogrešal dosti mojih sovrstnikov, ki so se preselili v večnost.
Nedelja, 25. septembra je bil zame dan posebnosti, kajti prvič sem imel priliko biti navzoč pri vinski trgatvi. Namreč mož moje hčere me je bil odpeljal na SNPJ izletniške prostore, o katerih se posebno dosti piše v listu Enakopravnost. Zame je bila posebnost tudi v tem, ker sem prvič v življenju videl toliko množico slovenskih ljudi skupaj. In vsi, stari in mladi so bili prijaznih obrazov. Prvič v Ameriki sem videl dekleta in fante v pristnih narodnih nošah. Potem zopet prepevanje narodnih pesmi, kot "En hribček bom kupil ..." Nič čudnega ni, če sem se počutil, kakor da bi bil sredi Ljubljane. Res, izred-nost zame!
Med navzočimi sem srečal tudi mojega domačina in prijatelja Mr. John Prudiča in njegovo prijazno ženico Pavlino. Predstavljen mi je bil tudi poznani rojak Joseph Durjava in njegova žena Pavfe. Jožeta sem bil že zgrešil, kajti preteklo je par desetletij, ko je bil nekaj Časa tudi on na Willardu, Wisconsin. Dalje sem imel čast biti predstavljen tudi Mr. John Ivanu-3chu, znanem pevovodju in njegovi ženi Mary, kateri sem povedal, da vsak mesec pazno pre-oitam njeno gradivo, ki je objavljeno v Enakopravnosti. To je namreč mesečno poročilo o delovanju Progresivnih Slovenk Amerike. Meni posebno ugaja, kadar Mrs. Ivanusch vključi v gradivo kaj šaljivega, kar zna ona prav po domače napisati. Seveda oba, Mr. in Mrs. Ivanu-sph sta bila radovedna, kako pri nas obdelujemo farme in kakšni so naši glavni pridelki. Sestanek z Ivanuschevimi je bil zelo prijeten, posebno v tem, ker sem vedno želel srečati tisto Micko, ki "Modruje." Le žal, da sta se morala Ivanuscheva zgodaj odpeljati domov na njih farmo, kjer jih je čala njih živina za večerno hrano. Hvala vama obema!
Mnogi, katere sem srečal na vinski trgatvi, so mi naročali pozdrave za njih znance, domačine in prijatelje. Pozdrave so mi izročili za Joe Frančeškina, za Albina in Ančko Prime, za M. Krulca, za J. Godec-a, za Janežiča, za Frank Lavriha in za Jeleršičeve. Omenjenim bom povedal^ustmeno, kadar se povrnem domov tia Willard, vsa imetia izročencev.
Od doma sem prejel pismo; sin, ki oskrbuje farmo, mi piše, da je žo izoi al za žito za prihodnjo spomlad, to je za oves, a za njivo z koruzo pa piše, da je presuho. Med drugim omenja, da se je ena kokoš obesila na žebelj, m sicer dva čevlja visoko. Pa sem si mislil, da je naj-brže izvršila samomor, ker ji je bilo dolgčas po meni.
To je torej delni opis mojega bivanja v Clevelandu. Vsem onim, katere sem obiskal na njih domovih, srečal na vinski trgatvi in drugod, se želim iskreno zahvaliti za prijazno postrežbo, domačinske pogovore in vse, kar mi je bilo v zanimanje in razvedrilo. Torej, hvala vsem skflpaj.
Matt BoiHbach, Rakovoan.
Oglašajte v Enakopravnosti
Seja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk
WICKLIFFE, Ohio—V četrtek, 6. oktobra se vrši redna seja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk. Za ukrepati imamo med drugim tudi glede našega bazarja, kateri se vrši v soboto, 19. novembra. Naša dekleta šivalnega kluba vam bodo povedala koliko dela so že izvršila na odeji (kviltu) v tako kratkem času. Do sedaj so na tem delu največ šivale na domu naše Ivanke Kapel. Jennie Škerl ima še nekaj blaga za predpasnike na rokah) Ako katera želi šivate, lahko dobi blago pri njej ali pa v Četrtek na seji.
Članice, katere imate na rokah prodajne znamke, ste pro-šene, da jih prineste na sejo, ker jih z veseljem sprejmemo.
Po seji bomo imele malo prigrizka in priliko, da nekoliko pokramljamo med seboj.
Kot veste, imamo tudi lepe božične karte na razpolago, katere lahko dobite po zmerni ceni. Se priporočamo.
Theresa Gorjanc, tajnica
Koncert Mladinskega pevskega zbora
CLEVELAND, Ohio — Zopet bi rad lapisal par vrstic za male pevce, ki se tako pridno učijo slovenske pesmi, da jih je veselje poslušati. Odbor se trudi in prevdarja kaj bi se moglo še storiti, da bi bolj koristilo temu zboru mladih pevcev. Do zaključka so prišli, da brez vaše pomoči ne gre, žato se vas vljudno vabi, da pridete na njih koncert, ki ga priredijo v nedeljo 16, oktobra ob 3.30 popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Učitelj Joseph Gregurinčič ima lep program in upa, da boste zadovoljni žnjim.
Po koncertu bo pripravljena večerja v spodnji dvorani, in igrala bo dobra godba za plesa-željne, tako da se boste lahko zabavali dokler bo vam čas dopuščal.
V imenu zbora vas še enkrat vabim, da se udeležite in razveselite mladino, da se bo še z večjim veseljem učila in prepevala slovenske pesmi. Na svidenje !
Jerry Pike
ZBOROVANJE 10,000 PLESALCEV ČETVORKE
t^red kratkim so imeli lastniki televizijskih aparatov po vseh Združenih državah priliko gledati predstavo, ki je bila za televizijsko publiko povsem nova —tia tisoče plešočih dvojic. Te dvojice so bile del kakih 10,000 plesalcev četvorke, ki so se zbrali v Oklahoma City, Oklahoma, na tridnevno četrto letno zborovanje plesalcev četvorke.
Ples se je pričel ob devetih zjutraj v četrtek v velikem mestnem avditoriju in je trajal dnevno do pol dvanajstih zvečer. V soboto zvečer so ples in zborovanje zaključili.
Cetvorka, o kateri mislijo, da je cowboyskega izvora iz zahodnih ameriških držav, ima začetke v evropskih dvorskih plesih. Te plese so potom predrugačili in po svoje razvili v severovzhodnih državah, v New Englandu, mnc^o svojega pa so vnesli tudi kentuckijski hribovci na jugovzhodu. Ko se je pričela Amerika v'19. stol. širiti proti zahodu, je dobila četvorka nadaljnje nove oblike, ki predstavljajo končno današnjo četvorko, kakršno plešejo v Združenih državah.
Common Council, i
MARY VOGRIN POŠILJA TOPLE POZDRAVE IZ STARE DOMOVINE
14. septembra je pripotovala iz Amerike manjša skupina rojakov, v kateri je bila Mrs. Mary Vogrin iz Clevelanda, pridna čebelica pri Progresivnih Slovenkah v krožku št. 1 in sodelavka naših naprednih izseljenskih listov Prosvete in Enakopravnosti. Mrs. Mary Vogrin je prišla na obisk svoje drage rodne grude po dolgih 34 letih. Poleg nje je bil v skupini tudi rojak James Ignac Rotter, zaradi srčne bolezni težko hodi. Kakor nam je povedal, se je vrnil v rojstno domovino za stalno. Prav tako je sklenila Mrs. Frances Smreka, ki je vdova in bo odslej živela pri svoji sestri v Pivki na Krasu. V skupini sta bila še rojak Frank Banič, prava kranjska grča, ki mu prav nihče ne bi mogel prisoditi, da nosi na svojih krepkih plečih že osmi križ in da je čez petdeset let preživel daleč od svoje slovenske dežele. Tudi rojak Banlč nam je povedal, da se ne misli več vračati, saj ima v šutni na Dolenjskem svojo družino, ki je ni videl že dolgih 42 let. Tudi rojak Jože Zulič, ki ima v rojstni domovini številne sorodnike, bo ostal pri nas. "čisto gotovo še ni . . je sicer l-ekel in povedal, da mu je najbolj hudo za svojim vrtom in rožami, ki jih je gojil kot pravi ljubitelj. No, pa saj tudi pri nas lepe rožce cveto in si bo prav lahko uredil prav tako lep vrtič kakršnega je imel tam v daljnji Ameriki.
Tej skupini je oskrbela potovanje potovalna tvrdka Avgusta Kollandra, ki je tudi nam na Izseljensko matico sporočil njihov prihod. Zato smo jim seveda šli nasproti do Sežane. Svidenje je bilo seveda zelo prisrčno. Rojalcinjo Vogrinovo so pričakali sorodniki že v Sežani. Ka!r zasuli so jo s cvetjetoi med katerim se je kar iz^gubil šopek rdečih nagljčkov in rozenkravta —pozdrav Slovenske izseljenske matice. Toda Mary Vogrinova, ki je slepa, je vseeno vedela zanj—saj ga je zaduhala, bil ji je dišeč pozdrav rodne grude. Tudi rojakinji Smreki in "fantom" Rotterju, Baniču in Zuliču smo zataknili v gumbnice rdeče nageljčke. Rojak Rotter se je razjokal, rojaka Banič in Zulič sta pa za vriskala prav po kranjsko in veselo smo eno zažingali —ko smo se prej malo pogreli ob požirku domače slivovke.
Vsi potniki so vožnjo dobro prestali in niso mogli prehvaliti g. Kollandra, ki je zanje res čisto po bratovsko vse poskrbel. Saj jih je sam osebno spremljal do Parizu in jim vso pot vsestransko pomagal. Tudi do Ljubljane jim je poskrbel za spremstvo in pomoč, ki jo je zlasti potreboval napol hromi rojak Rotter. '
Potovanje iz Sežane do Ljubljane je hitro minilo. Na postaji v Ljubljani So pa rojake pričakali sorodniki, ki so jih tako hitro odpeljali, da se še dobro posloviti nismo mogli in se rojaki niso niti utegnili pozdraviti s tajnikom Izseljenske matice, ki jih je čakal na postaji.
Rojakinja Vogrinova se je ne-daVno odzvala našemu povabilu in nas obiskala v našem uradu na Matici. Povedala nam je, da se je naselila pri svoji sestri na Pivki na Krasu. Prvi vtisti v domovini 80 jo silno prevzeli, čeprav ne vidi z očmi, pa toliko bolj vse vidi in čuti s srcem.
Zelo si je želela obiskati 2ki-vod za slepo mladino, saj je zanje prinesla tudi darilo 24 dolarjev, ki 30 jih darovale pridne Progresivke krožka št. 1 iz Clevelanda.
Pa naj vam malo opišem kako lepo smo bile v zavodu sprejete. Ravnateljico Dobovškovo smo srečale ze na dvorišču. Prisrčno smo si stisnili roke in že sta bih Mary in Mira kakor dve stari znanki. Rojakinja je nato obiskala posamezne razrede. Najprej smo se ustavili v pripravljalnem razredu, kjer se mali
slepi in slabovidni otroci uvajajo v pouk ter s tipom spoznavajo posamezne, predmete. Drug za drugim so se predstavljali rojakinji Mary mali žavodovi varo-vančki. Eden ji je celo deklami-ral lepo pesmico. Kar težko smo se poslovili. Ustavili smo se se v tretjem razredu ter pri gimnazijcih. Posamezni so povedau kako so oslepeli. Največ jih J® oslepelo med vojno in v prvih letih po vojni ponesrečili so se z bombami, ki so jih našli in se z njimi igrali. »Rojakinja Mary pa jim je povedala, da jim ša tople pozdrave iz Amerike w rojakov, ki s toplo mislijo in simpatijo spremljajo njihovo življenje in šolanje, kar so dokazali tudi z mnogimi dragocenimi darili. Pogumni naj bodo, sa] kljub temu da ne vidijo, bo zanje življenje lepo in urejeno, ce se bodo pridno učili.
Bile smo povabljene tudi na kosilo, kjer je predsednik Združenja slepih g. Rožanc, ki je tudi slep in invalid iz svetovne vojne rojakinji tolmačil kako je danes v domovini poskrbljeno za slepe, kako vodi Udruženje skrb za vsakega člana ter posreduje pri ustanovah za njihovo zaposlitev. Ko pa so zaposleni, Udruženje še vedno skrbi zanje m nadzira, če zaposlitev odgovarja njihovemu zdravstvenemu stanju, če niso zapostavljeni, itd.
Po kosilu so nas povedli še v dvorano, kjer so rojakinjo toplo pozdravili vsi gojenci Zavoda. Dva gojenca sta ji lepo zaigrala na klavir in harmoniko. Gojenka pa ji je izročila lep slovenski pek z nageljčki, rožmarinom roženkravtom.
Ga. ravnateljica je v lepem g^' voru naglasila hvaležnost slepe mladine za vso pomoč, ki jim P nudijo rojaki iz ZDA. Saj so od tam prejeli že mnogo prelepa daril in predmetov, ki so pri po^^' ku potrebni, pa jih zaenkrat v Jugoslaviji še ni dobiti. Ga. ravnateljica je prosila rojakinjo, da naj sporoči njihovo toplo zahva* lo vsem rojakom v ZDA, posebno še dragim pridnim Progresivfflin Slovenkam, ki tako pogosto mislijo na slepo mladino iz Zavoda v Ljubljani.
Rojakinja Mary se je ginjena zahvalila in obljubila, da bo sporočila njihovo zahvalo rojakom, ki prav zdaj z vso vnemo zbirajo za nakup pralnega stroja za si®' po mladino iz Ljubljane. To akcijo vodi Anton Garden iz Michi' gana in bo kmalu zaključena.
Kar težko smo se poslovih-Rojakinja je obljubila, da nan#; rava delj časa ostati v domovif* in se bo pri dragi slepi mladini« ki ji je še tembolj draga zato, ker je tudi sama slepa, še oglasila.
Naslednji dan je гојакЈиЈ^ obiskala otroško kliniko v Lju"' Ijani. O svojih vtisih vam b« prav gotovo še sama sporočila-Meni je naročila, rvaj sporočil® tople pozdrave vsem njenim jateljem in znancem v Ameriki in naj malo opišem kako se v domovini. In še posebej mi P ponovno naročila, naj rojakoin toplo priporočim potovalno P'' sarno g. Kollandra, ki je res na svojem mestu, saj je tako 1^' po poskrbel za vse, da jim je bilo potovanje čim bolj udobno in P Ir io vsestransko vse v redu.
Ina Sloka"-
KAM SE NAMI-AKO MUDI?
(Končno pet let ni tako dolg® doba. Ameriško civilno 4etalstvo napoveduje za leto 1960, dft v prometu brzovoeno potniško letalo na reakpijski pogon, ki bo letelo s hitrostjo 550 milj na uro-in bo lahko vzelo na krov potnikov. Pot iz Clevelanda New York ali iz Chicaga v mi v Florido, bo tako letalo preletelo v dveh urah. Iz New Yor-ka v New Orleans v dveh in pol urah, iz New Yorka v Mexico City pa bomo prišli lahko v štirih urah. Ameriške letalske družbe so pripravljene, da in^®' stirajo potrebni kapital.
ENAKOPRAVNOST
STRAN B
slovenske šole na tržaškem
22 let Tržaški Slovenci niso T ®^ovenskih šol. Po Gentile-reformi leta 1926/27 so za-' slovenske javne šole, je le privatna Ciril Meto-Sv. Jakobu, ki je J . ila do septembra 1930. lif J domačega učnega ka-^ 80 jih premestili v notra-Italije ali pa so bili prisi-p. ^BMgrirati v Jugoslavijo. Ha	bila natisnjena
^^kem nobena šolska да v slovenskem jeziku.
kaks	predstavljati s
^®^vami se je moralo
lekod	šolstvo, ki je po-
vojno zlasti pa lo Mft končani vojni zače-lo '^^^ovati. Rešiti je bi-. 6 a vprašanje učnih moči, in šol, ki so bile porušene. Na Tržaškem,
lobenA ^lede srednjih šol Pfli t d	1945 od
jo ^'40 in višjo ginmazi-ijelf akademijo, nasled-Wu236 bila ustanovljena lato	i" strokovna šola,
učiteljišče in indu-jlj ^"^rgovski tečaj na Opči-' abrežini, Katinari, Pro-Dolini.
tih poteka 10 let sloven-ceojQ Tržaškem, lahko re-jeng' ^ j® bilo mnogo ustvar-pogQai-''^ je slovenska šola dol{j2oi S^oboke korenine ter 10, q]jj ^ f^ojo življenjsko silo. 8ole v ^ obhajajo slovenske ko je ZVU ki Pa ^ italijanska uprava, spfeip]^^ ® posebnim statutom točuo	kar se šol tiče,
opredeljene obveznosti. 1%^ Po desetih
je jjj ^ tiče šolskih prostorov 'j%	za silo poskrb-
zlasti pa Ј6 v samem mestu šole. V ulici drugem ^®cchio 9 in 11 je v грд! Nadstropju stisnjena klasična gimna-gimnazija je dobila PlSy J prostorov v šoli doer! • ^^ta 1945 pa je Sola ^^Na pri Sv. Ivanu no-^ га^ sredstvi, ki jih je dala Toda Icq	slovenskih šol.
^ ®^oven ! .'^^^ali stavbo preda-]f šolam so nastale l^^'lic'a tržaška občina kot '•ti po^^°.^^°Pja ni hotela izro ^ Šovi>,;°?.i^ slovenskim šolam.
tisku se je za-občiji\ j® bila razprava % taif svetu in stvar je ^^Vtj ° ^aleč, da je morala ®'opje , ^^ati naj izroče po-t'oslopj °^^^skim šolam. V to li	vselili otroški
šola, učiteljišče« ^i^ademija in trgovska Zs. sola. ^^0	slovenskih šol je
nih za časa AAVU ^*^361110 3ših šolskih knjig, ^®<lnip atlas za osnovne in
ih « 3G SOIp	.
bilo v osnovnih šolah že 2,660. Da je pa začelo padati število učencev v slovenskih šolah pa so vzroki različni: posledica povojnih let, izseljevanje Slovencev, padec rojstev zaradi negotovega gospodarskega položaja, strah da otrok s slovenskimi šolami ne bo' mogel dobiti primerne zaposlitve, ponekod tudi pritisk na starše, ki pošiljajo otroke v slovenske šole in popravek meje leta 1954.
Na višji realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami je bilo leta 1954/55 241 dijakov, 100 na učiteljišču, 164 na trgovski akademiji, 406 na nižji gimnaziji, 287 na industrijski strokovni šoli, trgovski strokovffi šoli 124 itd. V 10 letih je bilo na Tržaškem 2,246 abiturientov srednjih šol. Maturanti gimnazije po večini nadaljujejo svoj študij na univerzah v Trstu in sosednjih državah. Nižje strokovne šole pa usmerjajo vajence v bodoče obrtnike in mojstre.
83% dijakov slovenskih šol v Trstu je doma na ozemlju tržaške občine, delavski otroci pa predstavljajo največji odstotek dijakov.
Kakšni so pogoji za delo
Odkar so prevzele upravo italijanske oblasti je stanje šolstva ostalo bistveno neizpremenjeno. Obstoj slovenskih šol je zajamčen s Posebnim štatutom, kjer je, kar se tiče slovenskih šol najvažnejša točka 4, ki govori o vrstah šol, ki bodo imele pouk v slovenskem jeziku. Ta točka tudi pravi, da sta se italijanska in jugoslovanska vlada sporazumeli, da bosta obstoječe šole ohranili, kakor so navedene v priloženem seznamu in se-bosta posvetovali z jugoslovansko-italijansko komisijo, predno bosta katero od teh šol zaprli. Italijanska vlada je tudi sprejela obveznosti, da bo ustanovila na vseh področjih, kjer so sloven-■eki otroci, slovenske šole in otroške vrtce.
Posebni statut govori tudi o pravičnem zastopstvu Slovencev v šolski upravi ter o upravnih funkcijah. V Trstu se je poleg šolskega skrbništva ohranil tudi prejšnji prosvetni urad AAVU (angloameriške vojaške uprave) pod imenom Ravnateljstvo
• ^је '	za osnovne ш
^ ^	Slovenije
je ž ^"jig- Velika te ^ tem, ker učni pro-
t ^ђо i	duhu časa.
|®ljev/K^ tudi vprašanje uči-slovenskih uči-
^^oli T, in Gorici dajeta V ^ '^actrov,
TržaS*^ letu 1954/55 je bilo v v osnovnih šolah Leta 1950/51 je
ČASA,
^^zdravnik
82nd cV Ave In ^Kih j ' okrog 25
«1оЈЧ^	in se ip
Župnik W
za javno šolstvo, ki pa ima na tem ozemlju kompetenco ministrstva. Slovenci bi bili upravičeni imeti tudi pri tem uradu svojega odgovornega funkcionarja za slovenske šole. Treba je nadalje rešiti tudi položaj slovenskega učnega osobja, ki je še vedno brez stalnosti, slovenska šola pa ni uzakonjena. V italijanski zakonodaji še obstoja Gentilijev zakon o slovenskih šolah, ki jih izrecno odpravlja. Omenjeni zakon bi bilo treba zamenjati z novimi. Generalni komisar dr. Palamara je zagotovil predstavnikom slovenskih šol, da je zakonodaja za slovensko šolstvo na Tržaškem v pripravi in da bodo ta vprašanja urejena jeseni.
Stane Lenarčič
—Slovenski Poročevalec
OTROKE JE PRODAJAL
V stiski je šinila brezposelnemu italijanskemu delavcu Giu-seppu leraldiju v glavo misel, da bi prodal svojih šest otrok. V svojem rojstnem kraju blizu Catanzana v Južni Italiji nikakor ni mogel dobiti dela. Zato se je z ženo in otroki napotil v bližnje kraje s trebuhom za kruhom. Vsak otrok v starosti od 3 do 12 let je imel okrog vratu vrvico, na kateri je visela tablica z napisom "Lakota nas sili prodajati otroke." lerardi pa ni našel nobenega kupca. Naposled je posegla vmes policija in mu obljubila, da mu bo priskrbela delo in zaslužek.
redni avtobusni promet med avstrijo in jugoslavija
V Gradcu so bila od 14. do 19. julija pogajanja o prometu med Avstrijo in Jugoslavijo. Med drugim so se delegati sporazumeli o rednem avtobusnem prometu med obema državama. Avtobusne proge bodo povezale Gradec, Dunaj, Eisenstadt, Celovec in Beljak z nekaterimi me sti na jadranski obali in z Bledom. Na nekaterih progah so začeli avtobusi voziti že v juliju, na drugih pa v začetku avgusta.
Avtobusna služba avstrijskih državnih železnic je prevzela avtobusni promet na progi Gradec —Reka—Lovran. Na tej progi bodo vozili avtobusi v obeh smereh enkrat tedensko. Prihodnje leto pa bodo avstrijski železniški avtobusi vozili tudi na progi Gradec — Portorož. Avstrijske pošte so prevzele avtobusni promet na progah Celovec—Bled, Beljak—Bled in Celovec—Opatija. Na prvih dveh progah bodo vozili avtobusi dnevno razen petka in ponedeljka, na tretji pa enkrat tedensko.
Avtobusi podjetja Hois v Gratweinu bodo vozili od 1. avgusta na progi Gradec—Maribor —ijijubljana — Opatija — Lov-ranj—Reka — Bakar — Criveni-ca — Novi. Prihodnje leto t odo zač ga gi
eli voziti avtobusi dunajske-jodjetja "Austrobus" na pro-Dunaj—Lovran prek Zagre-
GAS RANGE
JAMES D. STAKICH, Prop.
ba, avtobusi podjetja ^'Suđburg" iz Eisenstadta pa na progi Eisenstadt—Zagreb.
Na nekaterih avtobusnih progah pa bodo vozili jugoslovanski avtobusi. Reško podjetje "Auto-trans" je prevzelo progo Novi-Gradec. Na tej progi bodo vozili avtobusi enkrat tedensko. Ljubljansko podjetje "Slovenija Av-topromet" je prevzelo progo Reka—Celovec. Tudi na tej progi bodo vozili avtobusi enkrat tedensko. Avtobusno podjetje "Slavnik" iz Kopra je prevzelo progi Portorož—Gradec in Portorož—Celovec. Na teh pro^gah bodo vozili avtobusi dvakrat tedensko. Mariborsko podjetje "Avtobusni promet" pa je prevzelo progo Gradec—Lovran v obeh smereh. Na tej progi bodo vozili avtobusi enkrat tedensko.
DRUŠTVENI KOLEDAR
OKTOBRA
16. oktobra, nedrja—Jesenski koncert zbora Planina v Slov. har. domu na Stanley Ave., Maple Heights, Ohio.
23. oktobra, nedelja—Predstava dramsk^fa zbora Anton Ve-rovšek v Slov. del. domu, Waterloo Rd.
29. oktobra, sobota — Maške-
radna zabava društva Comrades št, 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
30. oktobra, nedelja — Jesenski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave.
NOVEMBRA
6 .novembra, nedelja—Opero "Rigoletto" poda Glasbena Matica v S.N.D.
13. novembra, nedelja—Kokošjo večerjo servira Gospodinjski odsek A.J.C. na Recher Ave.
13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v S.D.D., Waterloo Rd.
13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Zbor Triglav priredi koncert in prizor "Deseti brat pri predicah" v Slov. nar. domu, E. 80th St.
26.	novembra, sobota—Ples društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave.
27.	fit>vembra, nedelja—20-letni-ca zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave. Koncert in spevoigra "Kovačev študent."
АРВЊА
1956
29. aprila, nedelja — 40-Ietnica pevskega zbora Zarja v y S|*N.D., St. Clair Ave.
IVanhoe 1-8288
16305 WATERLOO ROAD
STORE HOURS: Monday, Thursday , Friday—9 A.M. lo 9. P.M. Tuesday Saturday 9 A.M. to 6 P.M.—Wednesday 9 A.M. to 12 Noon
V NAJEM
se odda sobe za zdravniški urad.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM
15335 WATERLOO RD. IV 1-5378
Vdova išče stanovanje
s 3 ali 4 sobami s kopalnico med E. 55 in E. 76 St. v okolici St. Clair Ave. Kdor ima za oddati naj pokliče
PO 1-4951
3 sobe s kopalnico
SE ODDA V NAJEM ZAKONSKI DVOJICI BREZ OTROK. Pokličite po 5.30 uri zvečer. EN 1-0989
kelnarica
DOBI DELO V GOSTILNI ZA
POLNI ČAS.
Prednost ima ženska v starosti 35 do 50 let.
Vpraša se na 5705 ST. CLAIR AVENUE
hiše naprodaj
$8,500
6-sobna hiša
Vz Zidane duplex hiše. V per-fektnem stanju. Velike sobe, for-nez na plin, bakrene cevi. Nahaja se na 1199 East 81 st St.
Za podrobnosti pokličite KAPEL REALTY 902 East 222nd St., RE 1-0400
grocerija in mesnica
V slovenski naselbini na E. 200 St. v Euciidu se proda. Nove izložbene omare ža meso in hladilniki. Dober promet in samopostrežna trgovina.
Oglejte si to trgovino "m prepričali se boste, da je vredna
$n,ooo.
strekal realty 405 EAST 200rt STREET IV 1-1100
eno leto stara hiša
s 6 sobami, se proda ali pa zamenja. 3 sobe zgoraj, 3 sobe spodaj, stranišče zgoraj in spodaj. Nahaja se na 280 E. 193 St., od South Lake Shore Blvd. Cena $21,500. Dajte vašo ponudbo.
Za podrobnosti se obrnite na
stŽekal realty
405 EAST 200th STREET IV 1-1100


10	^upme I
na evojem m«8tu.
I® nemogoče priti v Vam u zobozdravni-.Dr. Župnik iz-^ Nih	popravila
v 8® nadomesti) »JoloA«!®'" ni treba faneV. Iv	Пева dogovora
V. ŽUPNIK
AVENUE • ENdlcott 1-5013 **0*1	naslov Je
Ц. p ^nd Siraat; vhod le B2nd StrMt. ;J<iPrt od J».30 d. IV do 8. zv.
V. ŽUPNIK

JAYWAUaNGS OX. FOR NOT FOR YOU/
What do you
VSiddy hbW№
Mommy
have
He drives CAReFUl
ibryour
labors
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom^ trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
.><><>0<>0 <><><><><><><><> <><>ч^О<> <><><><> <>0<><><><>0<>0<><>C><><><><><><><><><><><><><><><>0<>C
_.ake a pencU and paper and write
down your total income for the last year. Mow add up all your saviogs and write that sum next to it
Are you BoUafied voiih what yovfve kept lor yourself? П not, hare's an excellent way to do something about it.
Go to your oompany pay office tomor-TOW and sign op for the convenient Payroll Savings Flan. Jost tdl вм ре(фк (here how modi yoo want to save each pay penod-4t can be as little as a couple of dollars a week. ТЂео tbeyH pat that mono^ aside for yoo.
As soon as enough money accumulates, they purchase a П. & Savings Btmd and pass it on to you. And if you hang on to those Bonds, they'll not mily represent money saved, they'll earn extra money for you.
When hetd to maturity ^ years and 8 months) each Series E Bond pays an
a Labor Day address —to yourself
average of 3% per year, compounded semiannually. And now, wdth Ше automatic extension privilege it will go on paying tVint same fine interest for 10 more years.
More eight million working people just like yourseU are using the Payroll Savings Plan to provide lot their futures. It win wm* kr yoo, too. Sign up now.
Wont your Inter** paid at current income? Invest in 3% Series H.
П. S. SAfes H Bonds are new eutvent iiKome Bonds # <draitoj(dmtiom of $500 to $1,0,1)00. Redeemable at par afteir e months ana ЧЛ ше bionth'g written notice. Mature in 9 years, 8 months №d pay ш average 3% per BnmrtTi if to matmity. Intereet paid semiannually by Treasury check. Available through any bank. Annual Umit: $20,000.
n* Đ. Ш. Oivmummt Шт
hr лЛ
Ш pv A<r (Ut тЛжгШтџ. Пт Тпачму tMpmt^04 лњт ЛшЧвт. A* АЛмПШт СттЛ Ш
ENAKOPRAVNOST
IVAN S. TURCENJEV
PUNIN IN BABURIN
(Povest Pjolra Petroviča B.)
(nadaljevanje)
čez nekaj dni je naneslo, da Bern šel po eni izmed vrst med tržnicami. Bila je sobota; kupcev se je natrlo tema; od povsod je bilo sredi gneče in prerivanja slišati vabeče klice branjevcev. Ko sem kupil, kar mi je bilo treba, sem premišljeval o tem, kako bi se čimprej otresel njihove vsiljive nadležnosti — kar sem se mahoma ustavil ... nehote: v neki prodajalnici sadja sem zagledal znanko svojega prijatelja — Muzo, Muzo Pavlovno! Proti meni je bila obrnjena z bokom—in je, se mi je zdelo, nečesa čakala. Malce sem omece-val, pa se le odločil stopiti k njej
CmCAGrO« IUm FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
ADULT family needs 2 bedroom unfurnished house. Garage if possible. South Side. Near transportation.
KEnwood 6-6601 or ESsex 5-3526
REAL ESTATE
LIBERTYVILLE, vicinity — 2 bedroom brick ranch, 1 or 2 acres, 2 car garage and workshop. By owner.
Lake Forest 1946 for appointment
VILLA PARK — Owner offers 2 year eld brick Cape Cod*-— 3 bedroom, tile kitchen and bath. Full baseirent, automatic heat, combination windows. Beautiful 2 car garage. N-cely landscaped. Best offer.
TEr-ace 4-0479
STICKNEY — Very modeui 3 bedroom brick; basement, attic; gas heat; new tile bath; large cabinet kitchen and dinette; 6 closets, car garage, side drive, many extras. By -owner. Immediate possession.
STanley 8-5813
SITUATIONS WANTED
RESPONSIBLE Mother and son (pre-med. student), experienced to manage and service apartment. hotel or furnished rooms in exchange for salary and apartment.
Call — DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
ROOFING BUSINESS — Well established 6 years. Selling due to iU health. Best offer. See to appreciate.
GLadstone 5-3989
in spregovoriti z njo. Toda še preden sem mogel stopiti čez prug trgovinice in sneti čepico— se je že z grozo odmaknila, se urno obrnila k starčku v vola-tem plašču, ki mu je prodajalec odtehtaval funt rozin—in ga prijela za roko, kakor bi se zatekla pod njegovo varstvo. Ta pa se je obrnil z obrazom proti njej — in zamislite si moje strmenje! Koga sem spoznal v njem? Punina!
Da, bil je on; bile so njegove vnete očke, njegove zabuhle ustnice, njegov viseči, mehki nos. Zelo malo se je spremenil v teh sedmih letih; nemara je majčkeno zabuhnil.
"Nikander Vavilič!" sem za-klical. "Me ne poznate?" Punin se je stresnil, odprl usta, zastr-mel vame ...
"Ni mi čast . . je že začel in mahoma zavreščal: "Trojiški gospodek! (Posestvu moje babice se je reklo Troicko.) Kaj ste trojiški gospodek?" Funt rozin se mu je izmuznil iz rok.
"Tako je," sem odgovoril, po-
DOMESnC HELP
WANT RELIABLE WOMAN — Mother's helper, assist with care of 3 children. Business mother. Small salary, good home.
CApitol 7-6097
MIDDLE - AGED OR ELDERLY WOMAN for child care — in exchange for room, board, salary.
uptown 8-6687
EXPERIENCED Couple — COOKING. GENERAL HOUSEWORK Must have recent references. 2 adults. Own living quarters. Collect.
TUrner 4-5674 Gary, Indiana
GIRL — Reliable for general housework. New home in Glen-coe. Modern convenience; small family; stay; good home for right girl. Must speak English.
VErnon 5-2718
HOUSEKEEPER — General housework, assist with cooking and do personal laundry. 2 school age children. Stay or go. Own room and bath. Good salary.
Rogers Park 1-1696
COMPETENT Woman — General housework. Assist with care of 2 children. Stay. Own room. Ref-weqces. Good salary.
. KEystone 9-1967
Nice suburban home needs COMPETENT WOMAN — Care of 2 children. General housework. Own room. Stay. References.
ORchard 3-9006
HELP WANTED
Л
D M
ADMIRAL R A L
ASSEMBLERS
WIRERS SOLDERERS
'. Clean . . . Light . . .
Sitting Work in Small Parts Division ... of our modem,
well equipped plant.
APPLY
4150 N. KNOX
Enter Knox from Montrose 1 Block Ea«t of Cicero
bral s tal Puninov nakup in se s poljubom pozdravil z njim.
Zasopel se je od veselja, od razburjenosti; toliko da se ni razjokal, odkril se je — pri tem sem se lahko prepričal, da so zadnji sledovi kocinic izginili z njegovega "jajca" — potegnil iz dna čepke robec, se useknil, potisnil čepico z rozinami vred pod pazduha, se spet pokril, vnovič izpustil rozine na tla . . . Ne vem, kako se je ves ta čas vedla Muza: skušal sem, da bi je ne gledal. Ne sodim, da je Puninovo razburjenje izviralo iz prevelike navezanosti na mojo osebo: preprosto, njegova narava ni prenesla nikakršnega nepričakovanega sunka. — Živčnost siromakov!
"Pojdimo k nam, k nam, go-lobček," je za jecljal nazadnje; "saj se vam ne bo zdelo za malo obiskati naše preprosto gnezdeče? Vi ste, vidim, študent . . ."
"Lepo vas prosim, nasprotno, zelo me bo veselilo."
"Ste zdaj prosti ?"
"Popolnoma prost."
"To je lepo! Kako bo Para-mon Semjonič vesel! Danes se bo tudi on pred običajno uro vrnil domov; in njo, lejte, mada-me ob sobotah izpusti. Saj, čajte no, oprostite, popolnoma sem zmešan. Saj naše nečakinje pač ne poznate?"
Hitro sem pritaknil da mi še ni bila dana sreča . . .
"Samo po sebi razumljivo! Kje pa bi se mogli srečati z njo! Muzočka . . . Zapomnite si, spoštovani gospod: tej deklici je ime Muza—pa to ni priimek, temveč njeno pravo ime . .. Kakšna pre-destinacija! Muzočka, predstavim te gospodu ... gospodu ..."
"B .. . u," sem pomagal.
"B . . . u," je ponovil. "Muzočka! Pomni! Nadvse uglednega, nadvse ljubeznivega mladeniča imaš pred seboj. Mene je usoda združila z njimi, ko so bili oni še čisto v mladih letih! Prosim ljubezni in spoštovanja!"
Nizko sem se priklonil. Muza, rdeča kakor makov cvet, je ustrelila izpod čela z očmi in takoj povesila pogled.
"A!" sem pomislil. "Sodiš med tiste, ki v težavnih primerih ne bledijo, marveč zardeva-jo: to si je treba zapomniti."
"Ne zamerite, tale ni gizdalin-ka," je omenil Punin in odšet iz prodajalne na cesto; midva z Muzo sva odšla za njim.
Hiša, v kateri je stanoval Punin, je bila dokaj stran od tržnic, in sicer v Vrtni ulici. Po poti je mojemu nekdanjemu učitelju pesništva uspelo, da mi je sporočil polno podrobnosti iz svojega dejanja in nehanja. Odkar smo se ločili, sta se oba z Baburinom pošteno vozarila po sveti Rusiji in šele pred kratkim, pred poldrugim letom, sta dobila stalno bivališče v Moskvi. Baburmu se je posrečilo.
da je dobil službo prvega pisarja v pisarni bogatega trgovca tovarnarja. "Službica ni donosna," je z vzdihom omenil Punin; "dela je veliko, koristi malo . . . pa kaj se hoče ? še to—hvala bogu! Jaz tudi skušam kaj ujeti s prepisovanjem in poučevanjem; samo da je moje prizadevanje ostalo dosihmal jalovo. Pisavo imam, nemara se spominjate, starosvetno, za današnji okus nesprejemljivo; kar pa zadeva poučevanje—mi je precej napoti, ker nimam primerne obleke; povrh tega pa se bojim, da sem tudi glede učenja—učenja ruske književnosti—prav tako za današnji okus neprivlačen; zategadelj pa čepim doma lačen. (Punin se je zasmejal s svojim hripavim, zamolklim smehom. Ohranil je nekdanji, nekoliko vzneseni način govorjenja in prejšnjo navado za rimaje). Vsi so se k novotarijam obrnili! Čujte, ali tudi vi nič več starih bogov ne častite, se novim prištevate?"
"Pa vi, Nikander Vavilič, ali vi še zmeraj spoštujete Herasko-va?"
Punin se je ustavil in hkrati zamahnil z obema rokama.
"Kar se da najbolj, spoštovani moj! Kar ... se ... da naj ... bolj!"
"In Puškina ne berete? Vam Puškin ni všeč ?"
Punin je spet dvignil roke nad glavo.
"Puškin? Puških je kača, žde-ča skrita v zelenih vejah, ki ji je dan slavčji glas!"
Vtem ko sva s Puninom tako pomenkovala, previdno stopajoč po vegasto tlakovanih opečnatih pločnikih "belokam-nitne" Moskve, prav tiste Moskve, v kateri ni nobenega kamna in ki sploh ni bela—Muza potihoma šla vštric naju, na drugo kraj mene. Ko sem jo omenil, sem rekel; vaša nečakinja. Punin je majčkeno pomol-čal, se popraskal po tilniku in mi povedal polglasno, da jo imenuje s tem imenom ... samo tako; da ni v prav nobeni žlahti z njim; da je sirota, ki jo je našel in preskrbel Baburin v mestu Voronežu; da pa bi jo on, Punin, mogel imenovati hčer, ker je nima nič manj rad kakor pravo hčer. Nisem dvomil o tem, da je Muza, čeprav je Punin namenoma stišal glas zelo dobro slišala vse, kar je govoril: jezila se je za to in se bala in sramovala; sence in barve so se ji spreleta-


ti T«er ОодтишНу Cheek
жжж ипжжжаттжА:, швптота ox шгод н
Ш tb» MMnluai ВаШПш
tm	т»:
1НЕ Ш(ШтВ SERVICES ОШ
MOW UKUSSD Д*
too PROfPICr AVE.	PHONE BU. 1-4860
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
шштштУ will
pfCBfcrwl
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
rVanhoe 1-9382
vale po obrazu in vse na njem se je rahlo premikalo: vejice in obrvi in ustnice in ozke nosnice. Vse to je bilo zelo ljubko, smešno in čudno.
Toda tedaj smo končno le prišli do "preprostega gnezdeča." In resnično: bilo je zelo preprosto, to gnezdeče. Sestajalo je iz majhne, malodane v zemljo vrasle pritlične hišice z zveženo deščeno streho in štiri motnimi okenci na sprednjem licu. Oprema po sobah je bila kar se da siromašna, niti ne povsem snažna. Med okni in po stenah je viselo kak ducat majhnih lesenih gajbic s škrjančki, kanarčki, z liščki, čižki. "Moji podložniki!" je slovesno spregovoril Punin, kažoč s prstom nanje. Še preden smo mogli vstopiti in se razgle-dati, še preden je utegnil Punin poslati Muzo po samovar, je že prišel tudi sam Baburin. Zazdel se mi je veliko bolj postaran kakor Punin, čeprav je ostala njegova hoja trdna in je ohranil isti
splošni izraz obraza; toda shujšal je, se sključil, lica so se mu potegnila in črne, goste grive mu je—"siva nit prepregla." Mene ni spoznal—in ni pokazal prav nobenega posebnega zadovoljstva, ko me je Punin predstavil; niti z očmi se ni nasmehnil, komaj z glavo je kimnil in vprašal—povsem malomarno in suho—ali je moja babica živa— pa nič drugega. "Mene," je nekako govoril, "s plemiškim obiskom ne spraviš v strmenje in prav nič mi to ni ljubo." Republikanec je ostal republikanec. Muza se je vrnila; betežna stari-ca je prinesla za njo slabo osna-žen samovar. Punin se je zasukal in me začel gostiti; Baburin je sedel za mizo, si podprl glavo z obema rokama in z utrujenim pogledom ošinil okrog sebe. Toda pri čaju se je razgovorih S svojo službo ni bil zadovoljen. "Stiskač, ne človek," tako je rekel o svojem gospodarju; "podrejeni ljudje so zanj smeti, ki
nič ne pomenijo; pa Je шаг go, kar je še sam hodnikovo kmečko suknjo nosil? Sama su rovost in pohlep. Slabše od r žavne službe! Pa tudi vsa tukajšnja trgovina sloni na sami s pari ji in se drži samo z nj)0-Ko je Punin poslušal tako žalostno govorjenje, je potrto dihoval, prikimaval, zmajeva^ glavo zdaj od zgoraj dol, z a sem ter tja; Muza je trdovra no molčala . . . Očitno jo j® ^ rila misel, kaj sem neki jaz, a pohleven človek ali klepetulji-če uganjam pohlevnost, ali je namenoma? Njene črne,
mirne oči so kar migljal® P pol spuščenimi vekami. Samo e krat se je ozrla vame, preiskujoče, predirno, skoraj Sobno . . . K»r vztrepetal se® Baburin skoraj ni nič
njo; toda vsakokrat, kadar
je obrnil k njej, je bilo v govem glasu čutiti čemern , • očetovsko ljubeznivost.
(Dalje prihodnjič)
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem vest, da je umrl naš ljubljeni nepozabni soprog in dobri, skrbni oče ter stari oče in brat

1888
1955
ANTON ZADNIK
Zatisnil je svoje blage oči po kratki in mučni bolezni dne
29. avgusta 1955.
Pogreb se je vršil dne 1. septembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po slovesno opravljeni sv. maši zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen dne 16. januarja 1888 leta v vasi Pregarje na Primorskem. Bil je član društva Slovenec it. 1 S.D.Z. Delal je 28 let pri East Ohio Gas Co.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo v težkih in bridkih urah smrti.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj!
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so prišli kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Zahvalo naj sprejme čst. g. Mathias Jager za molitve v zavodu, za opravljeno sv. mašo zadušnico in spremstvo na pokopališče ter za molitve ob odprtfcm grobu. Hvala tudi obema čst. g.g., ki sta asistirala pri sv. maši. Našo zahvalo naj sprejme tudi pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo. Hvala tudi nosilcem krste, sobratom od društva Slovenec št. 1 S.D.Z.
Razposlali smo zahvalna pisma vsem, ki so prispevali. Ako pomotoma kdo ni zahvale prejel, prosimo oproščenja in naj sprejme tem potoni našo tisočero zahvalo.
Končana je Tvoja živlenjska pot, ljubljeni. Prišlo je tako nenadno, da nam ni mogoče razumeti resnice. Bolest je v naših srcih in solze v naših očeh, vsaj smo Te vsi ljubili. Bil si dober in zvest tovariš svoji družici in skrben oče svojim otrokom, zato Te bomo bridko pogrešali.
Tolaži nas misel, da si pri dobremu Bogu, ki Te bo poplačal za vse, kar si dobrega storil v življenju. Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v molitvi dokler se ne snidemo na kraju večnega miru in blaženstva—nad zvezdami.
Žalujoči:
JENNIE, rojena DEMOJZES, soproga ANTON F. in VICTOR J., simtva CHARLOTTA m EVELYN, sinahi in pet vnukov JENNIE FRANK, sestra v stari domovini zapušča sestro
FRANCKO in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 4. oktobra 1955,