igorenje/nformafor List za obveščanje delavcev Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Maii gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce, Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli, DS Informatika in organizacija Leto XXI 'Titovo Velenje, 6.maja 1987 "... Vsak delavec in delavka, vsak človek v naši deželi mora dojeti, da je gospodar, da ima pravico povedati svoje, vendar tudi dolžnost, dati vse od sebe za splošno dobro. Vsak državljan naše dežele mora dati vse od sebe in zaradi tega ima pravico zahtevati to tudi od drugih...,, Tito, delavcem Železarne na Jesenicah, avgusta 1946 utrip-utrip-utrip-utrip-utrip- V aprilu so delavci proizvodnih tozdov Gorenja Gospodinjski aparati proizvedli 42.291 štedilnikov in dosegli mesečni proizvodni načrt s 85 odstotki, 39.320 pralnih strojev ali 14 odstotkov več kot je bilo načrtovano, 23.319 zamrzovalnih omar ali 98 odstotkov mesečnega načrta, 25.145 zamrzovalnih skrinj ali 9 odstotkov več od načrtovanega ter10.833 hladilni kov ali 94 odstotkov načrta. Mesečni načrt proizvodnje velikih aparatov so uresničili 99 odstotno. V prvem tromesečju so delavci tozda Pralno—pomivalna tehnika proizvodni načrt v naravnih enotah presegli za 5 odstotkov, v pogojnih enotah pa za 9 odstotkov. K temu je prispevalo uspešno zmanjšanje izdelovalnega časa za en izdelek. Načrtovali so, da bodo za izdelavo enega pralnega stroja porabili 4,79 ur oziroma 3,53 efektivnih ur, dosegli pa v marcu, na primer 4,53 na izdelek oziroma 3,76 efektivnih ur. V trimesečju so poprečno za en izdelek porabili 4,69 ur oziroma 3,70 efektivnih ur. V skladu s tehnološkimi in tehničnimi možnostmi so delavci tozda Pralno—pomivalna tehnika sprejeli trimesečni, šestmesečni in letni načrt uresničevanja tehničnih nalog, s katerimi želijo doseči določene posodobitve. Uspeh je na dlani, saj so od 1 2 začrtanih nalog uresničili celo 10, kar se nedvomno že odraža pri dvigu produktivnosti in preseganju proizvodnega načrta. V Gorenju Elektronika široka potrošnja je bilo v prvem četrtletju poprečno 254 zaposlenih, izdelali pa so 13.260 barvnih televizijskih sprejemnikov (21 odstotkov načrtovanega za letos), od tega večino, 11.162 za domači trg. Čeprav niso načrtovali, pa so za domači trg izdelali tudi 421 radijskih sprejemnikov in pa 1.424 zvočnih omaric. Vrednost vseh teh izdelkov pa je 4.580.094 tisoč dinarjev. Uresničevanju zahtevnih delovnih načrtov na vseh področjih posvečajo v Gorenju Procesna oprema veliko pozornost Za strojegradnjo in generalna popravila so v delovni proces uvedli nov brusilni stroj za okroglo brušenje, s katerim bodo dosegli višjo kakovost brušenja, brušenje tudi večjih sestavnih delov, višjo produktivnost Prej so dele brusili na klasičnih stružnicah, ki so bile počasnejše, kakovost brušenja pa slabša. Prejeli smo... ČESTITKA OB PRVEM maju Želim vam mnogo uspehov in vam iskreno čestitam ob prvem maju—mednarodnem prazniku delavskega razreda in prazniku dela. Marija Todorovič Predsednica sveta Zveze sindikatov Jugoslavije DANES V INFORMA-INFORMATORJU nagradni kviz znanja o GORENJU (stran 7,8) Predsednica jugoslovanskih sindikatov Marja Todorovič se je med obiskom v Gorenju ustavila tudi ob delavkah « Gorenju MGA v Nazarjah. Osebni dohodki Vrednost enote enostavnega in minulega dela za mesec april 1987 Poslovodni odbor Gorenja sozd je na svoji redni seji obravnaval poslovne rezultate za prvo tromesečje letošnjega leta. Na osnovi doseženih rezultatov in tekoče politike o osebnih dohodkih se predlaga, da se osebni dohodek za mesec april obračuna z naslednjimi vrednostmi: VEED = 531 din (bruto) VEMD = 31,2 din (bruto) Za prvo tromesečje se obračuna tudi kvartalna stimulacija. kop3 = 0,07. 0 gorenjesems Z delom ustvarjati prihodnost Prejšnjo sredo so se osmič sestali delegati delavskega sveta Gorenja Servis. Po uvodnih ugotovitvah o uresničevanju sklepov prejšnje seje so bili delegati seznanjeni o uspelem referendumu in volitvah. Na referendumu so delavci Gorenja Servis sprejeli pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj in pravilnik o inovacijski dejavnosti. Na volitvah pa so v delavski svet sozda Gorenje izvolili Franja Glasa, Marjana Korena in Rajka Novaka. Rezultatom poslovanja v prvem trimesečju in problematiki dejavnosti je bila posvečena osrednja pozornost. Čeprav so rezultati trimesečnega dela zadovoljivi, so delegati z vso resnostjo izpostavili tržna gibanja pri servisnih storitvah. Resnost jih usmerja k iskanju novih dolgoročnejših rešitev, ki bodo zagotavljale učinkovitost dela in poslovanja delovne organizacije. Iskanje novih poti ter delo sta zagotovilo za uspeh tudi v prihodnje. Med drugim so delegati sprejeli odločitev o nakupu servisnih avtomobilov, tehnične opreme za serviserje televizorjev in radijsko zvezo za področje Velenja. Obravnavali so spremembe cen za malico in kilometrine za servisna vozila. Delagati so bili tudi obveščeni o utemeljenih razlogih za ukinitev servisne izpostave v Gospiču in otvoritev izpostave v Ohridu. Soglašali so s podanimi predlogi in podprli usmeritev nadaljnjega proučevanja gospodarskih učinkov še nekaterih servisnih izpostav. Naš pogovor Od izvijača do računalnika V letu prve Gorenjeve zgodovinske odločitve o graditvi lastne tovarniške hale leta 1963 in prvega prodora med največje proizvajalce bele tehnike se je petstotim delavcem pridružil 21-letni mladenič iz Skornega Martin Turi nek. Še danes se spominja tiste jeseni in zime, nemogočih delovnih razmer, ko je skozi špranje barak na starem rudarskem jašku naletaval sneg... „Delali smo od 5.30 do 13.30, saj je imel vlak, s katerim se je večina delavcev vozila v službo, tak vozni red. Sam sem se vozil s kolesom, ne glede na vremenske razmere", se z nasmeškom spominja Martin. Živo se spominja tudi prvega srečanja z direktorjem Atelškom :„A, tebe pa že poznam, glej, da boš priden!" ali doživljajev z udarniških akcij ob graditvi prve hale in ob začetku proizvodnje z novimi napravami in stroji. Pred in med preselitvijo je bilo veliko udarniških dnevov, redno delo ob sobotah pa je bilo samoumevno, pripoveduje Martin. ..Preselitev v novo tovarno je bila posebno doživetje. Vse novo, sodobno. Delo brez izvijačev. Kako težko je bilo ženske pregovoriti, da pri delu uporabljajo zračne pištole namesto izvijačev. Ni šlo. Ko smo vse izvijače skrili, so jih nosile od doma." Kako daleč sta za nami udar-ništvo in duh samopožrtvoval-nosti začutimo, ko Martin pripoveduje o dneh graditve poti v prihodnost. „V jedilnici smo imeli oglasno desko, na kateri so bila izpisana imena, seznam udarnikov in število opravljanih udarniških ur. Vedeli smo, kdo jih ima največ, tekmovali smo med seboj." Zato ni čudno, da je bila nova hala zgrajena v rekordnem času, od odločitve do zagona proizvodnje, sredi leta 1964, ni minilo niti leto dni. ..Nekega dne smo se lotili postavitve izmenjevalnika toplote, seveda udarniško. Premišljevali smo, kako bi ga dvignili 6 metrov visoko. Po naključju je mimo prišel direktor Atelšek: „Kaj sto- jite tu?" je dejal. Povedali smo, kaj bi radi, da pa zlepa ne gre. „Kako ne gre, mora iti!" Potegnil je skupaj z nami vrv in je šlo po škripcu navzgor." Da, tako so nekoč delali graditelji, brez razlike. Pet let je Martin delal v kontroli proizvodnje, v vhodni, medfazni, končni. Delo je bilo odgovorno in zahtevno. Ni bilo pisanih meril, izračunov, sodobnih preizkusov, testiranj. »Odgovoren si bil, če je bila kontrola preblaga Njegovo vestno delo se je nedvomno potrdilo skozi hitro uveljavitev Gorenjevih aparatov po Jugoslaviji, saj sta ime in zaupanje vanj rast li. Rastlo je tudi Gorenje. Leta 1965 so v novi hali začeli delati tudi pralne stroje. V začetku bolj skromno, a vendarle preudarno. Tudi te je Martin kontroliral. Temelji za halo pralnih strojev so bili že zarisani. Pomemben prodor na zunanje tržišče tudi. Z izvozom plinskih in električnih štedilnikov je Gorenje leta 1966 ustvarilo 1.243 tisoč dolarjev. »Izdelovali smo tudi majhne namizne plinske kuhalnike. Proizvodnja je potekala v opuščeni sejni sobi rudnika. Kar precej smo jih izvozili, največ našim sosedom Madžarom," se spominja Martin. Tu so tudi zametki servisa Gorenjevih izdelkov. Skrb za potrošnika, za učinkovito in zanesljivo delovanje aparatov v vsakem domu, je bil neke vrste moto Gorenja. Po petih letih dela v kontroli so Martina kot okrepitev preusmerili v servis, kateremu so že utirali pot Jože Kovač, Cveto Glo-jek, Ivanka Bajec,Rajko Irman in Branko Rakič iz Zagreba. »Prvo servisno delavnico smo imeli v enem kotu hale pralnih strojev, od tam smo se ali preostra. Slonela je na sa mostojni presoji kontrolorja/ pravi Martin. preselili v prostore zraven laboratorija, pod nekdanjim IBM, potem smo šli v prostore Stiksa pri kolodvorski re-stravraciji." Leta 1970 je Martin ob delu končal srednjo elektro-delo-vodsko šolo in tako bogate delovne izkušnje poglobil s teoretičnim znanjem. Leta 1974 je ob Gorenju zra-stel nov, prostoren in funkcionalen Servisov objekt. Na trdno začrtani poti in razvoju ter dobri lastni organizaciji in vodenju ter posluhu za potrošnika je zrast la velika servisna organizacija Gorenje Servis, v kateri je trenutno zaposlenih 1.450 delavcev iz vseh krajev Jugoslavije. Martin je, kot vsi dolgoletni Gorenjčani, ponosen na ta Gorenjev razmah, v katerega je vgrajenih nešteto sanj, hotenj in upov. Zato včasih potožijo za tistimi časi, ko so se vsi poznali med seboj, si zaupali, se pošalili in družno poprijeli za vsako delo. Zato ne morejo razumeti, da lahko kdo danes reče, da nerad dela ob sobotah, ali, da se mu sploh ne ljubi delati, da s težavo in odporom gre v službo. »Lahko si mislimo, koliko so produktivni takšni ljudje, kakšen je njihov odnos do dela, ki jim v resnici pomeni kruh. Mar se tega ne zavedajo," se kritično sprašuje Martin in nadaljuje o eri računalnikov, o naši dolgoporajajoči se informatiki, ko svet gre naprej, mi pa še vedno „peš" prihajamo do padatkov, o naših zamislih, ki se počasi prelevijo v resničnost, o opuščanju doseženega in prepočasnem rojevanju novega, o dobrih pobudah »starih" Gorenj-čanov, ki jih ne upoštevajo. Pogosto bolj zvenijo obljube mladih vizionarjev... Martin že sedmo leto dela kot samostojni referent izvoza rezervnih delov v Gorenju Servis. Tudi Martinova življenjska spremljevalka je delavka Gorenja že 19. leto. Tako sta še bolj združila življenjski poti, na katerih sta zgradila skupen dom v Titovem Velenju, pedagoški stroki zapisala obe hčeri, saj je starejša že končala pedagoško akademijo, pa tudi mlajša gre po tej poti. dz Ob prazniku dela Srebrni znaki sindikata Sonce je ogrelo praznične dneve. Izleti v naravo, srečanja in kresovanja, številne kulturne, športne in zabavne prireditve... Bil je lep prvi maj. Tudi deloven za marsikoga. Tako so se znova izkazali naši vzdrževalci. V tovarnah so opravili redna vzdrževalna dela, ponekod pa tudi opremili delovne prostore z novimi stroji in napravami. Milena Pfeifer, vodja obratnega laboratorija tozda Galvana, v Gorenju že 16 let, aktivna v delegatskem sistemu, članica konference sindikata v Gorenju Gospodinjski aparati, članica delavskega sveta Gorenja sozd, predsednica osnovne organizacije sindikata tozda Galvana. V času njenega mandata je osnovna organizacija sindikata tozda Galvana prejela Prvomajsko listino Jugoslavije in-Srebrni znak zveze sindikatov Slovenije. „Menim, da je za učinkovito družbeno delovanje pomemben vsak posameznik, vendar le dobro sodelovanje, vztrajnost in doslednost več prizadevnih posameznikov obrodi sadove. To priznanje je zato tudi priznanje sodelavcem oziroma osnovni organizaciji sindikata Galvana. Naša osnovna organizacija mora nadaljevati z dosedanjim ritmom dela, saj se vprašanja in težave porajajo sproti in jih je treba prav tako sproti tudi reševati. Ker je najpomembnejše redno delo, si aktivnosti osnovne organizacije sindikata ne moremo zamisliti brez njenih številnih pridnih, vztrajnih in požrtvovalnih članov." Prav živahno je bilo med prazniki v obratu hladilnikov. F* F n Fr Ul Sz ITjI JJ£ T|Nj Zadnjega dne aprila so mladi delavci Tehnološke opreme v Gorenju Procesna oprema priredili svojim sodelavcem krajši kulturni program v počastitev dneva O F in 1. maja. Krajšemu ubranemu recitalu so z veseljem prisluhnili de- lavci za stroji, orodji in iz režije, saj so ga izvedli v proizvodni dvorani. V tem okolju so pesniške rime še bolj utripale v delavskem srcu, ki je zazvenelo v pesmi strojev po koncu prireditve. Preprosto in lepo! Tako počno ob vsakem prazniku, zato zaslužijo vso pohvalo! ciz Naše okolje Urejeno in čisto okolje, tudi ogledalo našega dela V sektorju vzdrževanja DSSS Gorenje Gospodinjski aparati so se zagnano spoprijeli s spomladanskim čiščenjem našega okolja. Med drugim so se odločili tudi za obnovitev zelenic pred upravnim poslopjem in jedilnico Gostinske enote. Ob tej zelenici so na novo položili tudi okrog 150 robnikov. Del starih robnikov je bil uničen, večino še uporabnih pa bodo uporabili pri urejanju zelenic na drugi lokaciji. Na novi zelenici so prekopali zemljo in pripeljali tudi novo. Pri urejanju zelenic in spomladanskem čiščenju okolja so pomagali tudi delavci administrativnih služb sektorja vzdrževanja. Predlagaj nekaj koristnega gorenjef ©spodfajslko aparati Na 2. seji je komisija za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije „PREDLA-GAJ NEKAJ KORISTNEGA", v tozdu Pralno—pomivalna tehnika kot smiselne ocenila in nagradila naslednje predloge: Na 3. seji je komisija za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije „PREDLA-GAJ NEKAJ KORISTNEGA", v tozdu Štedilniki kot smiselne ocenila in nagradila naslednje predloge: 2447 Sprememba vgradnje rotorja za izvlek dimnih plinov na žgalnih pečeh Stres Janez 1436 25.000 din 2448 Izdelava nosilnih palic oziroma letev za polizdelke, kateri se žgejo v žgalnih pečeh Škrinjar Milan 9294 25.000 din 2519 Uporaba magnetov na obešalih za nanos emajla v emajlirnici štedilnikov Bezgovšek Breda 12966 12.500 din Novak Izidor 2512 12.500 din 2882 Ponovna uporaba odpadnega temeljnega emajla Cokan Oto 122 25.000 din 2894 Sprememba torne zveze med reduktorjem na pogonu trakov Jeromelj Drago 19542 25.000 din 2895 Zamenjava uvožene črpalke z domačo (namesto KSB tip NORM 65-1 25, Litostrojeva črpalka tip 4 ON 3) Stres Janez 1436 12.500 din 2899 Namestitev zaščitnega panoja pri brušenju vogalov na traku Ribič Drago 1496 25.000 din 2903 Zasledovanje izmeta po oddelkih Hudarin Adi 6777 25.000 din 3034 Ročaj vrat štedilnikov 500, 600 in pečice Brinovšek Tone 57 25.000 din 3036 Ukinitev izseka za namestitev grelca (tam kjer ni infra oziroma zgornjega grelca) Filipčič Olga 25.000 din 3043 Montažna plošča 600 (dodati izmeta če) Zagoričnik Stane 6083 25.000 din 3048 Šablona za vijačenje stegic Mikulec Elica 1 7079 25.000 din 3049 Pomična lestev v skladišču drobnega materiala Fele Gordana 13298 25.000 din 3052 Pritrjevanje nosilca stegice s pnevmatskimi kleščami Mikulec Elica 17079 25.000 din 3055 Meritve med spodnjim delom orodja Majerič Josip 20746 25.000 din 3057 Poenotenje pečniške mreže Blagovič Silvo 12693 25.000 din 3090 Zatik zaščitnega pokrova Borovnik Dušan 10848 25.000 din 3094 Poenotenje stene ščitne EVP Brunčič Ivica 9559 25.000 din 31 22 Izdelava Mehanizma za regulacijo in kontrolo loput Katič Ivan 1812 25.000 din 3144 Nosilec plošče čelne 600 Borovnik Dušan 10848 25.000 din 3145 Opustitev bakelitnih distančnikov na prog. 900 montažne plošče Brunčič Ivica 9559 25.000 din 31 74 Odprava vlečenih lukenj stranice L, D EVP Hudarin Adi 6777 25.000 din 31 75 Odprava lukenj na pokrovu EVP Hudarin Adi 6777 25.000 din 3176 Enotni tečaj pokrova Vasle Marija 25.000 din 3217 Montaža tečajnih ali pomičnih vratc ob vstopu - izstopu iz konti peči, ter dodatne zračne zavese Urbanci Jože 9048 25.000 din 3299 Električna naprava za preizkus pravilne vezave stikal in ostalih elektičnih elementov na čelni plošči Dolinšek Franc 3251 25.000 din 3328 Čep podstavka Korb Vili 25.000 din 3329 Zmanjšana količina izmeta v oddelku površinske zaščite—emajlirnice Kumer Fanika 938 25.000 din 3331 Materialni prihranek (sortiranje materiala) Kališek Alojz 3436 25.000 din 3386 Zamenjava vodilne proge na lužilnici Stuhrer Jeromelj Drago 1954 2 8.333 din Juršič Emil 5265 8.333 din Stres Janez 1436 8.333 din 3388 Zamenjava filtra za nikelj iz Fe prevlečenega z gumo s filtrom iz materiala alkaten Stres Janez 1436 12.500 din Juršič Emil 5256 1 2.500 din 3389 Lužen je elise—ventilatorja Vodošek Zinka 1302 25.000 din 3391 Stanje materiala v skladišču Močeni k Boža 25.000 din 3394 Prestavitev teh. luknje na posodi predala Kovač Čedomir 25.000 din 3399 Izdelati avtomat za točkanje podloge Konovšek Ivan 3369 25.000 din 3408 Delovna miza za točkanje vseh vrst zunanjega plašča, podloge 500 V— 600 V-500 P Močeni k Edvard 12672 8.333 din Meh Jože 1456 8.333 din Hudournik Franc 322 8.333 din 3409 Sprememba orodja zadnje stene 500 plin Močenik Edvard 12672 25.000 din 3417 Ureditev skladišča emajliranih polizdelkov Hudarin Adi 6777 25.000 din 3418 Nosilec venturijev kombinirane ku- halne plošče in plinske kuh. plošče Korb Vili 25.000 din 3420 Točkanje ohišja plinske armature PKP-KKP Borovnik Dušan 10848 25.000 din 3443 Rekonstrukcije montaže plošče na plinskem štedilniku Čakš Ivan 22828 1 2.500 din Cymer Eva 26867 1 2.500 din 3446 Nov način pritrjevanja rampe na keson Potisek Leon 7971 25.000 din gorenje i ■ ■ ■ mmm i mn INOVATOR gorenje predlagaj nekaj koristnega 2354 Vodenje pločevine skozi linije ,,Sa-roni" Toporiš Stane 1159 25.000 din 2392 Spremenjen dovod vode v predal dozirne posode za mehčalec perila. Camloh Cirila 3620 8.333 din Mačkovšek Roman 21532 8.333 din Petek Milan 19605. 8.333 din 2396 Montaža pokrova dozirne posode Mačkovšek Roman 21352 8.333 din Petek Milan 19605 8.333 din Camloh Ciril 3620 8.333 din 2399 Pločevinasti pokrov filtra Petek Milan 19605 8.333 din Camloh Ciril 3620 8.333 din Mačkovšek Roman 21532 8.333 din 2400 Pritrjevanje stekla vrat z vstavljanjem med zunanji in notranji okvir Petek Milan 19605 8.333 din Mačkovšek Roman 21 532 8.333 din Camloh Ciril 3620 8.333 din 2431 Zamenjava žične spone D 306 z gumijastim obročem Košir Bogomir 5378 25.000 din 2433 Vzmet zaskočnika Radovan Nenad 2670 9 8.333 din Petek Milan 19605 8.333 din Mačkovšek Roman 21532 8.333 din 2434 Nosilec odvodne cevi Mačkovšek Roman 21532 8.333 din Petek Milan 19605 8.333 din Camloh Ciril 3620 8.333 din 2453 Transport gotovih izdelkov s klasičnega traku Rozman Herman 7359 6.250 din Grmič Zvone 20487 6.250 din Pečovnik Tomaž 2588 7 6.250 din Horvat Andrej 25832 6.250din 2482 Projekt novega skladiščenja reproma-teriala za tozd PPT Rozman Herman 7359 8.333 din Pečovnik Tomaž 25887 8.333 din Kc šec Franc 8282 8.333 din 2507 Lakiranje brušenih odkvirjev PS (zamik) Vivod Iztok 391 2 25.000 din 2530 Zmanjšana izguba pralnih sredstev v PS Felle Bojan 18104 25.000 din 2531 Zmanjšanje škarta pri proti uteži Kristič Kata 13450 25.000 din 2537 Enostavnejše točkanje prirobnice križa kadi na dno kadi Deželak Vinko 6828 25.000 din 2538 Predlog povečanja grundiranja okvirov vrat PS Podkrižnik Marko 26016 25.000 din 2541 Beleženje napak v proizvodnem procesu Ukinitev delovnega mesta kontrole sestave Oprešnik Marjan 12117 25.000 din 2542 Namestitev vtičnic in podaljška z obeh dvigal Jan Jože 19268 25.000 din 2544 Novo obešalo za surovinski trak Košec Franc 8282 25.000 din 2545 Avtomatske mazalne naprave za 160 in 250 MP stiskalnice Košec Franc 8282 12.500 din Pungartnik Alojz 5163 12.500 din 2546 Lakiranje nerjavečih kadi Glušič Andrej 13715 12.500 din Košec Franc 8282 12.500 din Ustvarjalno o delavski ustavi .gorenje <§£§) | Izobraževalni center V torek, 28. aprila, je bila v sejni sobi sozda Gorenje tematska razprava o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu. Tematska razprava pomeni začetek javne razprave delavcev Gorenja v procesu dograjevanja in prenove Zakona o združenem delu. 0 predlaganih spremembah in dopolnitvah ter o Gorenjevih pogledih in razmišljanjih so spregovorili strokovni delavci sozda in predstavniki osnovnih organizacij sindikata. V razpravi je bila podana vrsta tvornih in dolgoročno pomembnih predlogov in razmišljanj, ki bi morala najti mesto v dokončnem predlogu zakona. Javna razprava med delavci Gorenja bo, kot so se dogovorili na seji, potekala do 20. maja, nakar se bosta sestali konferenca sindikata Gorenja in strokovna delovna skupina. zadolžena za strokovne razlage v razpravah. Na skupni NASLOV KRAJ KDAJ KOMU JE seji, predvidoma 25. maja, NAMENJENO bodo izoblikovali dokončne ____________________________________________________________________ predloge, pobude, pripombe oblikovanje strategije Brdo/Kranj 11.5.1987 vodilnim delavcem in usmeritve, podane v javnih Za zviševanje produk- razpravah. Dokončni Gore- tivnosti z metodo njevi predlogi bodo preko de- --actlori learm9" legatov v ožji in širši skupno- ~~~~ sti posredovani ustreznim re- v drobnem gospodars- 1987 publ iškim in zveznim orga- stvu nom, obenem pa tudi nepo- --------------------------------------------------------------------- sredno ustrezni komisiji pri Poglobitev informira- Radenci 11.5.1987 kadrom v zunanji o, . no .. . nosti v zunanji trgovini trgovini Skupščini SR Slovenije in ___________________________________________________________________ SFR Jugoslavije. Seminar za usposablja- Maribor 13.,14.,in izvajalcem PD— V skupino razlagalcev spre- nje izvajalcev proizvod- 15.5.1987 DP in mentorjem m=mb . času lavne razprave m ^Sv' so bili imenovani Alojz Batič, pripravnikov Drago Bahun, Sonja Klemenc, ----------------------------------------------------------------- Erika Veršec Bernard Krivec Seminar Govorne Ljubljana 13.5.1987 vodilnim delavcem / in Jože Zagožen. tehnike ^ Torej, v majskih dneh se bo- __________________________________________________________________ mo aktivno in tvorno vključi- Tečaj Tvorjenja časov- Ljubljana 11.—14.5. analitikom dela in li V dograditev zakona delav- nih standardov (TČS) 1987 časa, tehnologom skega razreda. Bolj odgovor- _________________________________________________m^aikulantom_____ no bomo sodelovali in razpravljali, bolj bo prenovljena --------------------------------------------------—------------- ustava zares delavska! /O Delavci področja strojegradnje v delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema pospešeno pripravljajo dokumentacijo za konstrukcijo opreme, namenjene za širitev zmogljivosti proizvodnje zamrzovalnih skrinj. Postavitev opreme načrtujejo med kolektivnim dopustom. Tako bodo laže uresničili projekt 1000 zamrzovalnih skrinj v dveh izmenah. Dopolnjeni znaki za alarmiranje Sporočilo OBVESTILO VARČEVALCEM O SPREMEMBI OBRESTNIH MER ZA VEZANE DINARSKE HRANILNE VLOGE Od 1. aprila 1987 veljajo za vezane dinarske hranilne vloge nove letne obrestne mere: 48 % za vloge, vezane nad 3 mesece 81 % za vloge, vezane nad 6 mesecev 84 % za vloge, vezane nad 12 mesecev 86 % za vloge, vezane nad 24 me- Hranilne vloge, vezane nad 3 ali nad 6 mesecev, se obrestujejo po zmanjšani obrestni meri, ki jo banke uporabljajo za predčasen obračun in izplačilo obresti. Pri letni obrestni meri 48 odstotkov znaša zmanjšana obrestna mera 41,19 odstotka, pri letni obrestni meri 81 odstotkov je zmanjšana obrestna mera 69,07 odstotka. Odločitev, kaj storiti s prihranki, je vaša. Prepričani pa smo, da želite le-te. naložiti smotrno in tako nekaj pridobiti. V pravilniku o znakih za alarmiranje prebivalstva, ki so enotni za vso Jugoslavijo, je predpisan dodatni šesti znak za splošno javno mobilizacijo. Znaki morajo biti zaščiteni in izobešeni na vidnih mestih v vseh delovnih enotah, v neposredni bližini vhodov. Vsa obvestila o vseh nesrečah v Gorenju kar najhitreje posredujte Centru za obveščanje, interna 221 ali na direktno številko 856-273 ali pa oseb- no po najkrajši poti. Za osebno sporočanje se odločite le izjemoma, ko nastale razmere ne dopuščajo hitrejšega načina obveščanja. Center za obveščanje je v novem poslopju gasilskega orati išča Gorenja, v njem pa delajo neprekinjeno. Odgovorni delavci, ki še niso prevzeli novih alarmnih znakov ali pa jih nimajo dovolj, jih lahko dobijo v pisarni SLO in DS, ki je tudi v istem po slopju. Služba za SLO in DS secev 88 % za vloge, vezane nad 36 mesecev Obrestna mera za hranilne vloge na vpogled ostaja nespremenjena in znaša 7,5 odstotka. Koliko višje obrestne mere prispevajo k rasti prihrankov, si oglejmo na primeru hranilne vloge 100.000 din: 7,5% 48 % 81 % 84 % 86% 88 % po 3 mesecih - 110.156 - - - - po 6 mesecih - 134.062 - - - - po 12 mesecih 107.500- 184.000- - - po 24 mesecih 115.562.- - - - 345.960- po 36 mesecih 124.249- - - 664.467- Ne sp reg lej tel Pri vezani vlogi nad 36 mesecev se vloga 100.000 dinarjev poveča na 664.467 dinarjev! Počitniške prikolice NOVALJA NA PAGU GORENJE GOSPODINJSKI APARATI V vsakem terminu je na voljo 10 počitniških prikolic. Zap. Ime in priimek št. št. točk od 19.6. do 29.6. 1987 1. Zadravec Irena 53 2. Tafi Majda 42 3. Felicijan Rafael 38 od 29.6 do 9.7.1987 1. Stevanovič Joviča 58 2. Breči Jože 49 3. Hrovat Marta 38 4. Kontrec Boris 31 od 9.7. do 19.7. 1987 1. Konovšek Ivan 61 2. Kapfer Zdenka 57 3. Podvratnik Milena 54 4. Ocepek Anton 54 5. Završnik Danica 53 6. Kobal Peter 53 7. Mavrer Vera 49 8. Markovič Josip 44 9. Kregar Marija 43 10. Mačkovšek Roman 40 od 19.7. do 29.7. 1987 1. Ibriševič Rabija in Kostič Šoba 106 2. Rupp Jožica 66 3. Ducman Anica 62 4. Uršej Vinko 62 5. Rakovnik Jakob 61 6. Drožič Muso 59 7. Mraz Albin 59 8. Zager Karel 59 9. Lesjak Jožica 59 10. ostrički Lizika 58 11. Jezernik Franc 57 12. Jovanovič Jovo 57 13. Javornik Stefan 55 14. Strahovnik Stane 53 15. Brankovič Klara 51 16. Sevšek Verica 51 17. Ostrovršnik Bogomira 50 18. Selman Fatima 49 19. Jug Drago 48 20. Josič Mirjana 42 od 29.7. do 8.8. 1987 1- Skarlovnik Danilo 62 2. Golob Anton 61 3. Linder Bernarda 58 4. Kamenicki Mila 57 '5. Žibret Romana 56 6- Vivod Franc 54 7- Levar Jelka 53 8- Sevšek Franc 53 9- Medved Branko 53 10- Kortnik Anton 52 11 Jurko Milena 52 12. Klemenčič Peter 52 13. Dravinec Jože 49 14. Šaronja Vlado 46 15. Javornik Maks 38 16. Novak Biserka 34 od 8.8. do 18.8. 1987 1. Remenih Zvone 61 2. Goli Franc 54 3. Žerdoner Marjan 54 4. Tisnikar Vlado 53 5. Janžič Danica 52 6. Škrinjar Milan 49 7. Križanec Jožica 48 8. Grobelnik Ivanka 43 9. Osel Mirko 42 od 18.8. do 28.8. 1987 1. Juršič Emil 48 2. Strahovnik Rudi 48 GORENJE COMMERCE V vsakem terminu sta na voljo 2 prikolici. od 19.6. do 29.6. 1987 1. Kolar Nada 64 od 29.6. do 9.7. 1987 1. Urbašek Anica 48 od 9.7. do 19.7. 1987 1. Pritržnik Ivan 58 2. Špeh Ernst 53 3. Golovršnik Slavko 46 od 19.7. do 29.7. 1987 1. Grubelnik Janja 57 2. Mahkovec Irena 51 3. Pižorn Slavko 48 od 29.7. do 8.8. 1987 1. Jakovac Dubravka 49 2. Zabukovnik Marjan 48 od 8.8. do 18.8. 1987 1. Pocajt Ivica 48 od 18.8. do 28.8. 1987 1. Novak Metoda 52 2. Mijoč Peter 49 3. Lesjak Emilija 48 GORENJE SERVIS V vsakem terminu so na voljo 3 počitniške prikolice. Vse so nezasedene! GORENJE NOTRANJA OPREMA V vsakem terminu je na voljo 1 počitniška prikolica. od 19.6. do 29.6. 1987 od 29.6. do 9.6.1987 1. Jurkovnik Franc 58 2. Plaznik Katica 58 od 9.6. do 19.7. 1987 od 19.7. do 29.7. 1987 1. Golčman Terezija 62 2. Jelenko Marija 44 3. Veternik Silvo 49 od 29.7. do 8.8. 1987 1. Košak Benjamin 52 2. Slemenjak Karmen 21 od 8.8. do 18. 8. 1987 1. Praprotnik Olga 58 2. Podlunšek Nives 52 od 18.8. do 28.8. 1987 1. Zebec Ivan 58 GORENJE MGA V vsakem terminu je na voljo 1 počitniška prikolica. od 19.6. do 29.6. 1987 od 29.6. do 9.7. 1987 od 9.7. do 19.7. 1987 od 19.7. do 29.7. 1987 1. Zdolšek Silvester 53 od 29.7. do 8.8. 1987 od 8.8. do 18.8. 1987 od 18.8. do 28.8. 1987 GORENJE PROCESNA OPREMA V vsakem terminu je na voljo 1 počitniška prikolica. od 19.6. do 29.6. 1987 od 29.6. do 9.7. 1987 od 9.7. do 19.7. 1987 1- Prosenjak Vinko 61 2. Pavčnik Radovan 53 3. Pejovnik Majda 52 od 19.7. do 29.7. 1987 1. Žibret Jože 58 od 29.7. do 8.8. 1987 1. Oder Darko 58 2. Rošer Milan 54 3. Perše Vinko 53 4. Zajc Tone 42 od 8.8. do 18.8. 1987 1. Mandelc Vladimir 52 od 18.8. do 28.8. 1987 1. Grajžl Ivan 39 GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTRO ŠNJA, DS INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA, DS SKUPNE SLUŽBE GORENJE SOZD V vsakem teminu je na voljo 1 počitniška prikolica, od 19.6. do 29.6. 1987 od 29.6. do 9.7. 1987 od 9.7. do 19 7. 1987 od 19.7. do 29. 7. 1987 1. Žager Zdenka 58 2. Petre Janko 54 od 29.7. do 8.8. 1987 1. Burger Karolina 62 od 8.8. do 18.8. 1987 1. Remenih Ivica 53 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ, GORENJE INTERNA BANKA, DS SPLOŠNI POSLI GORENJE SOZD V vsakem terminu je na voljo 1 počitniška prikolica. od 19.6. do 29.6. 1987 od 29.6. do 9.7. 1987 od 9.7. do 19.7. 1987 1. Goršek Milan 61 od 19.7. do 29.7. 1987 1. Sotošek Katja 58 od 29.7. do 8.8. 1987 1. Pečnik Cveta 42 od 8.8. do* 18.8. 1987 1. Koren Angelca 56 od 18.8. do 28.8. 1987 SINDIKALNE PRIKOLICE od 30.6. do 10.7. 1987 V tem terminu je na voljo 1 sindikalna počitniška prikolica. 1. Dordevič Miodrag 64 od 10.7. do 20.7. 1987 V tem terminu je na voljo 1 sindikalna počitniška prikolica. 1. Basle Cvetka 48 od 20.7. do 30.7. 1987 V tem terminu so na voljo 4 sindikalne počitniške prikolice. 1. Biondič Kata 57 2. Mušič Hamida 57 3. Javornik Štefan 55 4. Flajnik Mirko 54 5. Jeličič Vinko 54 6. Kozak Benjamin 52 7. Mahmutovič Sadeta 50 8. Bunič Dragiša 50 9. Kurahovič Radana 47 od 30.7. do 9.8.1987 V tem terminu so na voljo 3 sindikalne počitniške prikolice. 1. Bajsič Ana 54 2. Dikosavič Radomir 47 od 9.8. do 19.8. 1987 V tem terminu sta na voljo 2 sindikalni počitniški prikolici. 1. Točaj Dorica 58 Vsi, ki so se prijavili za počitniške prikolice v Novalji in za sindikalne prikolice v Rabcu in Poreču, pa niso zbrali dovolj točk, naj se oglasijo v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost najkasneje do ponedeljka, 11. maja 1987 do 13. ure. Skupaj bomo poskusili uskladiti termine za počitniške prikolice oziroma poiskati drugo možnost za letni oddih. Po 11. maju pa bodo vse proste zmogljivosti v počitniških prikolicah na voljo morebitnim interesentom in to ne glede na Osnove in merila za pridobitev pravice za koriščenje počitniških zmogljivosti. Morda še ne veste? S knjigarnami Mladinske knjige ima Gorenje sozd sklenjen sporazum o 5 odstotnem popustu pri nakupu leposlovnih knjig, strokovne literature, otroških slikanic, knjig, mladinske literature. Zakaj ne bi izkoristili te ugodnosti? To pa še ni vse. Za nakup knjig se pač težje odločimo, saj niso več niti poceni, lahko pa si jih tudi sposodimo v različnih knjižnicah. V knjigarni Mladinske knjige pa lahko izbrane knjige ali knjižne zbirke odplačate tudi v največ desetih obrokih, seveda, če je znesek večji od 1.500 dinarjev. Ob nakupu zato imejte s sabo tovarniško izkaznico. Če boste knjige odplačali v največ treh obrokih, ne boste plačali nikakršnih obresti, za 4 do 6 obrokov vam bodo zaračunali 13 odstotne, za plačilo v 7 do 10 obrokih pa 21 odstotne obresti. Vse to pa velja tudi za knjige in knjižne zbirke vseh ostalih knjižnih založb. V knjigarni Mladinske knjige v Titovem Velenju pa lahko, vendar samo delavci Gorenjevih delovnih organizacij in delovnih skupnosti vTitovem Velenju, s petodstotnim popustom kupimo tudi knjige, cenejše od 1.000 dinarjev, vendar pa moramo znesek poravnati takoj ob nakupu. Še enkrat o našem kvizu znanja o Gorenju Prijetno je nekaj vedeti o Gorenju V vsakem od nas je bolj ali manj jasna želja, da bi nekaj vedel o Gorenju. Kadarkoli steče beseda o ,,tvojem Gorenju", ti je prijetno pri srcu, če lahko nekaj poveš o njem. Neprijetno bi bilo, če bi na vsa vprašanja o svojem podjetju vedno morali odgovarjati ,,Ne vem, ne vem". Zato bomo začeli s kvizom znanja o Gorenju Kviz znanja o Gorenju bo predstavljal možnost, da dobro spoznaš svoje Gorenje. Ideja ni čisto nova. Pred leti so se naši vzdrževalci želeli med seboj pomeriti v znanju o Gorenju. Takrat smo pripravili priročnik 128 vprašanj o Gorenju. Naj mimogrede povemo, da je bilo tekmovanje zelo zanimivo. Neverjetno, kako so vzdrževalci vse znali. „Bali" smo se že, da bodo vsi vse prav odgovorili — nihče se ni hotel ničesar zmotiti. Tako sploh ne bi mogli reči, kdo je zmagal. Škoda res, da so takrat sodelovali samo vzdrževalci. Zato je zdaj narejeno drugače: Vsi bomo lahko sodelovali v kvizu V maju začenjamo objavljati vprašanja. Kako se vključite v kviz znanja, je opisano drugje. Na tem mestu naj opozorimo samo na to: za vsako vprašanje, na katerega ne morete odgovoriti, lahko mirno kličete na napisane telefonske številke. Več bo telefonskih klicov, bolj se bo videlo, da nas je veliko takšnih, ki sodelujemo. In da nas je veliko takšnih, ki želimo nekaj vedeti o Gorenju. Vsi sodelujmo pri iskanju imena za naš kviz Takšna oblika kviza, kot jo začenjamo danes v Informatorju, bo trajala do konca septembra — do hišnega sejma. Do takrat v vsakem Informatorju tri vprašanja. Vendar to še ni vse: pripraviti želimo več vprašanj in vsa povezati v Priročnik, iz katerega bodo znanje o Gorenju lahko črpali posamezniki ali ekipe ob različnih priložnostih (tekmovanjih). Potem bi lahko vključili tudi „zunanje" tekmovalce. Zakaj ne šole? Naj otroci zgodaj spoznajo Gorenje. Zakaj ne otroke delavcev Gorenja? Naj se pomerijo v znanju o Gorenju in dobijo kakšno nagrado! In tekmovanja med samimi članicami naše sestavljene delovne organizacije...! Široke so možnosti, kako bomo organizirali različne oblike kviza znanja o Gorenju. A zato moramo imeti gradivo — vprašanja. Zbrana v priročniku. Ta priročnik pa mora imeti lepo ime. Da bo že naslov vabil! Da bo delavec iz Elrada priročnik še raje vzel v roke. Da ga bo učenec osnovne šole rad odprl in se pripravil za tekmovanje v poznavanju Gorenja. Rabimo torej lepo, privlačno ime za priročnik. Imamo nekaj predlogov, ki so v tem Informatorju napisani v okviru. Obkrožite tisto ime, ki vam je najbolj všeč. Zelo zaželeno pa je, da dopišete še svoj predlog. Vpišite svoje podatke. Izrežite in dajte v skrinjico predprostora jedilnic! Iščite torej ime kviza o Gorenju. Če ga najdete, ga napišite. In če bo vaš predlog sprejet, bo obravnavan kot inovacija. To pa potegne za seboj denarno nagrado! Sodelujmo pri sestavi priročnika za kviz znanja o Go renju Za priročnik je treba sestaviti veliko vprašanj. Treba bi bilo zajeti takorekoč vso zgodovino Gorenja. Čimveč zanimivih dogodkov. Lahko tudi kakšno zanimivo anekdoto. Vsi ljudje vse vedo! Več kot nas bo sodelovalo pri pisanju vprašanj, boljši bo priročnik. Vemo, da bi vi danes nekako še ne mogli napisati vprašanja za kviz. Čeprav veliko veste o Gorenju. Ko pa boste v nekaj Obkrožite predlog, ki vam je najbolj všeč, pa po možnosti pripišite še svoj predlog. Lahko predlagate tudi več imen. Napišite jih. 1 — Dobro poznam Gorenje 2 — Veliko vem o Gorenju 3 — Kaj vem o Gorenju 4 -------------------------- 5 -------------------------- (ime in priimek) (delovna organizacija) (tozd) Izrežite, oddajte, ko boste šli na malico. zaporednih številkah Inforamtorja prebrali vprašanja, boste lahko po istem vzorcu napisali novo vprašanje. Razmišljajte torej o tem, da boste napisali kakšno vprašanje o Gorenju. V priročniku bo pod vprašanjem pisalo, da ste ga napisali vi. Ali ne bo prijetno komu pokazati tak priročnik! Skušali bomo doseči, da bodo dobra vprašanja (ki bodo objavljena v priročniku) obravnavana kot inovacija. To pomeni, da bi bili avtorji takšnih vprašanj nagrajeni. Razmišljajte torej! Gotovo veste kaj zanimivega o Gorenju! Kako bi to, kar veste, oblikovali v vprašanje? Za priročnik! Več bomo o zbiranju vprašanj napisali v prihodnjem Informatorju. Naši novi sodelavci Letos so pripravništvo zaključili tudi naslednji naši sodelavci, ki so poleg ustnega pripravniškega izpita izdelali tudi pismeno nalogo. Naslove nalog tudi objavljamo. Valenci Peter Opis delovanja črnobelega sprejemnika TV 108 IV Dukelič Šenka Sklenitev delovnega razmerja V Vuga Franci Naprava za poslušanje ležajev-stetoskop IV Golčman Darja Dokumentacija v nabavni in prevzemni službi v Žnider Ivan Izdelava nosilne konstrukcije nosilca obes kov lil Roša Vlado Izdelava nadomestne mize-kroglične IV. Juhart Uroš Test IV. Vozelj Iztok Test v. Friškovec Branka Proga za umirjanje TV aparatov IV Čivič Jordanka Plan kadrov kontrole kakovosti v Goričnik Mirko Izdelava nosilne krivine za FATO IV Vlarolt Ferdinand Projektiranje skupinske antenske naprave IV Val and Mateja Stroški v Kučiš Igor Tehnološki proces izdelave kondenzatorja v. Novak Robert Tehnološki postopek izdelave podstavka v. Delov Stevčo Izdelava viličastega nastavka IV. Ugovšek Matjaž 100 % kontrola štedilnika E 441 IV. Ružički Bernard Obnova slikovnih cevi v. Zidar Anton Strganje tušimega ravnila IV. Karo Dragica Selo s stroji in vodenje strojev v. Plešej Boris Test IV. Stojanov Trajče Test IV. Bogev Todor Končno testiranje terminala IV. Skralovnik Aleksander Montaža cetrifugilne črpalke III Sevčnikar Franc Stereo de k oder VII Nagradni kviz znanja o Gorenju VSAKA PRIHODNOST IMA SVOJO PRETEKLOST. POZNATI PRETEKLOST POMENI BOLJE VIDETI V PRIHODNOST. GORENJE IMA SVOJO PRETEKLOST. GORENJE IMA TUDI PRIHODNOST. NAGRADE: VSAK TEDEN MALI GOSPODINJSKI APARATI!!! V FINALNEM ŽREBANJU OKTOBRA VELIKA PRESENEČENJA!!! Nagradni kviz "l.kolo Vprašanje številka 1: Čeprav začetki Gorenja segajo že v leto 1947, pa je njegovo uradno „rojstvo" nekaj let kasneje. Napišite letnico uradnega nastanka Gorenja. Vprašanje številka 2: Gorenje je na svoji strmi razvojni poti doživelo tudi hudo krizo, tako da je bil potreben ukrep družbenega varstva. Začela se je sanacija. Vsi priznavajo, da je bila zelo uspešna. V Gorenju prevladuje mnenje, da je do zdaj zaključena finančna sanacija. Začenja pa se naslednja stopnja, ki bo za Gorenje enako pomembna in bo zagotovila naše nadaljnje uspešno delo in gospodarjenje. Napišite, kako rečemo tej sanaciji. PRAVILA KVIZA: — kviz traja od začetka maja do konca septembra — v vsaki številki Informatorja bodo objavljena tri vprašanja — kviza se lahko udeležijo delavci, upokojenci in štipendisti delovnih organizacij in skupnosti Gorenja, navedenih na prvi strani Informatorja — vsakdo lahko v vsakem kolu sodeluje samo z enim nagradnim kupnom — izpolnjeni kupon izrežite in vrzite v nabiralnik predprostora jedilnic, ali pa ga pošljite oziroma nesite v uredništvo Informatorja (aneks obrata hladilniki, prvo nadstropje) — velja samo originalni kupon iz Informatorja — zadnji rok za oddajo kupona je prvi ponedeljek po izidu Informatorja, za oddaljenejše pa velja tudi poštni žig z datumom istega ponedeljka — žrebanje bo vsak petek v prostorih uredništva Informatorja, komisija v sestavi: Darinka Razdevšek, Dušanka Založnik, Hinko Jerčič, Krešo Martinjak (pravnik) in Štefan Matvoz' (predsednik) — dobitnik nagrade bo objavljen v prvi naslednji številki Informatorja — v finalnem žrebanju pridejo v poštev vsi pravilno izpolnjeni kuponi vseh kol — kviz vodi delovna skupina v sestavi: Božena Gorjan, Darinka Razdevšek, Hinko Jerčič, Štefan Matvoz, Marjan Salobir (vodja), Vlado Vrbič. Shranjujte vprašanja in odgovre. V znanju o Gorenju se bodo pomerile na velikem finalu oktobra (med Dnevi Gorenja) tudi delovne organizacije Gorenja. O tem več v eni prihodnjih številk Informatorja. Vprašanje številka 3: Fotografija prikazuje skupino prvih delavcev Gorenja. Napišite, kje je fotografija posneta in ob katerem izdelku so se delavci fotografirali. (Odgovore dobite v Relacijah številka!, leta 1968, monografiji Dvajsetih let Gorenja, pa tudi v uredništvu Infomatorja, telefon 494, referatu za zgodovino Gorenja, telefon 329, v knjižnici Indok centra, telefon 151, (vse telefonske številke II. ATC). Malica OD ČETRTKA do ČETRTKA malica dietna Četrtek dunajski zrezki, solata dušena govedina, solata Petek makaroni z mesom, solata makaroni z mesom, solata Sobota svinjski paprikaš, jogurt jetrca v omaki, jogurt Ponedeljek pasulj, prekajena rebrca praženec, čežana Torek mortadela, francoska mortadela, francoska ali druga ali druga solata solata Sreda goveji zrezki v omaki goveji zrezki v omaki Četrtek fižolova juha, jabolčni zavitek enolončnica, jabolčni zavitek ----------------•------------------------------------- nagradni kupon nagradni kupon nagradni kupon nagradni ku 1. kolo 1. odgovor .............................................. 2. odgovor .............................................. 3. odgovor .............................................. (ime in priimek) (delovna organizacija) INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 —1/72 z dne, 23.1.1974. (tozd) Izrežite, oddajte, ko boste šli na malico. nagradni kupon nagradni kupon nagradni kupon nagradni ku -------------------------------------------------------------