113
Kmetijske raznoterosti.
Kdaj so začeli na Kranjskem krompir saditi?   0
tem piše g. prof. Vrhovec v „Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko4 sledeče: Da je ta neprecenljivi sadež storil pot z Angleškega na Kranjsko, je trebalo malo da ne 200 let. Da jo je pa sploh storil, se je bilo zahvaliti cesarici Mariji Tereziji. Le-ta je ustanovila na Kranjskem 1.  1767. „Kmetijsko
družbo", ki je prvikrat zborovala 26. oktobra tega leta: Že v tej prvi seji ji je cesarska vlada naročila izdelati pouk, kako najbolje saditi krompir, ali, kakor ga je ona imenovala, „zemeljska jabolka" ali „podzemeljski kostanj \ Cesarica je celo obljubila, dva cekina darila dati vsakemu, kdor bi v štirih letih, do leta 1771., posadil kak prostorček s krompirjem, če tudi le toliko sveta, kar ga more delavec jeden dan prekopati. Kdor je sadil krompir, si je naklonil lahko celo dvojno darilo, kajti leto poprej je dala cesarica razglasiti: Kdor obdela kak pust, ali pa zboljša kak malo rodoviten kraj, bo prost 12 let vsega davka Seveda gozdov sekati ni bilo dovoljeno. A na Kranjskem cesarica ni dosti opravila.s priporočevanjem kromr pirja. Iz nova se je lotil te stvari cesar Jožef II. Leta 1788* je razposlal po vsem Kranjskem poziv do deželnih in mestnih gosposk, da naj priporočajo sajenje krompirja Ta oklic je obetal ravno tako cesarsko darilo, kakor oni Marije Terezije, namreč po dva cekina; toda sedaj že samo za dve leti. čez dve leti, pravi oglas, takih daril, ne bo treba, ker bo med tem vsak kmet že sam spoznal krompirjevo korist in ga sadil. „Saj je vendar krompir najboljši nadomestnik za žito v tacih letih, ko žito ne obrodi. Po Nemškem ga sade že splošno, ih tudi na Češkem ima že več 100.000 ljudi} velike koristi od njega, bodi si da pitajo ž njim govedo ali perutnino, bodi si da delajo iz njega žganje, škrob (Starke) in puder, da ga mešajo med kruh in ga rabijo pri raznih kuhah in pekah." — Iz vsega tega se vidi, da se tekom več kot 20 let krompir ni mogel prikupiti Kranjcem. In tudi tedaj se n. pr. ljubljanski magistrat, kateremu je bil poslal cesar tak oklic, še nikakor ni mogel ogreti za ta novi sadež V svojem poročilu o tej stvari je kar naravnost odsvetoval sajenje krompirja. Dejal je, da ni upati, da ga bo kdo nasadil, ker ljudje okoli Ljubljane pridelujejo le žito, da zemlja ni zanj, in da kmetu vsak drugi sadež na tisti njivi vrže veliko več. A dolgo se pa tudi na Kranjskem niso mogli več ustavljati krompirju. V francoskih časih, torej v početku tega stoletja, je bil krompir že obče znan sadež na Kranjskem.