34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3/2013 BIBLIOGRAFIJA, POROČILO 120. VRTAČNIK GARBAS, Katja: Kli- matske spremembe. Poguba ali priložnost za zimsko-športna središča v Slovenij? 55, št. 1/2 (2008), str. 25–31. COBISS.SI-ID 37440354 121. ZELENC, Anton: Tehniška dediščina Rudnika živega srebra Idrija. 58, št. 1 (2011), str. 12–18. COBISS.SI-ID 46162530 122. ZORN, Matija, LOGAR ZORN, Vesna: Okamneli gozd na Lezbosu. 50, št. 2 (2003), str. 14–19. COBISS.SI-ID 22802786 123. ZUPANČIČ JUSTIN, Maja: Ob- novljivi energetski vir – uporaba s hranili bogatih odpadnih voda za vzgojo lesnih rastlin. 54, št. 3/4 (2007), str. 8–12. COBISS.SI-ID 35899234 124. ZUPANČIČ, Jernej: Geografski vidik kriznih območij. 52, št. 3 (2005), str. 4–10. COBISS.SI-ID 30279522 125. ZUPANČIČ, Jernej: Nemirni afriški kontinent. Geografski vidiki kriznih območij v Afriki. 58, št. 4 (2011), str. 19–28. COBISS.SI-ID 47874402 126. ZUPANČIČ, Jernej: Nemirni Balkan. Med lokalizacijo in globalizacijo. 54, št. 1 (2007), str. 4–13. COBISS.SI-ID 35039586 127. ŽIBERNA, Igor: Spreminjanje rabe zemljišč v Halozah v obdobju med Mednarodni projekt Tokovi inova- cij: Evropska mreža za gospodarski razvoj mest (In.FLOW.ence) je v ob- dobju julij 2010 – maj 2013 potekal v okviru programa MEDITERAN in je bil sofinanciran s strani Evropske komisije. Izvajalo ga je deset par- tnerskih organizacij iz sedmih dr- žav članic Evropske skupnosti, ki so Projekt In.FLOW.ence – Tokovi inovacij: Evropska mreža za gospodarski razvoj mest predstavljale ključne deležnike s po- dročja razvoja in upravljanja mest na lokalni in regionalni ravni. Slovenski partner v projektu je bil Urbanistični inštitut Republike Slovenije. Osnovna tematika projekta In.FLOW.ence se je nanašala na po- licentrizem kot strateški koncept za vzpodbujanje ozemeljsko povezane- ga trajnostnega regionalnega razvoja. Projekt se je osredotočil na vprašanje o preobrazbi morfološkega policen- trizma, to je policentrizma, ki zgolj opredeljuje vzorec razporeditve mest in naselij, v funkcijski policentrizem. Funkcijski policentrizem oprede- ljuje tokove ljudi, blaga, storitev in letoma 2000 in 2011. 59, št. 1/2 (2012), str. 12–19. COBISS.SI-ID 49131618 128. ŽNIDARČIČ, Tanja: Ljubljansko geografsko društvo. Generacijski most med geografi? 53, št. 2 (2006), str. 19–27. COBISS.SI-ID 32143202 129. ŽNIDARČIČ, Tanja: Naravni rezervat Albufera. (Ne)uspešen dialog med naravo in človekom? 55, št. 3 (2008), str. 17–24. COBISS.SI-ID 38065506 130. ŽUMER, Jože: Odkritje podmor- skih termalnih izvirov pred Izolo. 51, št. 2 (2004), str. 11–17. COBISS.SI-ID 25906274 Ida Knez Račič GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3/2013 | 35 POROČILO znanja med različnimi deli regije, mest oziroma naselij. Namen pro- jekta In.FLOW.ence je bil prepozna- ti in preučiti možnosti, kako lahko funkcijski policentrizem prispeva k pospeševanju bolj uravnoteženega prostorskega razvoja in k splošnemu izboljšanju kakovosti življenja v regi- jah in mestih. Razvojna inovacija in glavni rezultat slovenskega partnerja v okviru pro- jekta In.FLOW.ence je bil Model za oceno in simulacijo kakovosti biva- nja, ki smo ga razvili kot različico splošnega In.FLOW.ence modela za teritorialno upravljanje. Pri razvoju modela je poleg Urbanističnega in- štituta Republike Slovenije sodeloval konzorcij zunanjih sodelavcev: Dina- mika – Ideja – Prostor, raziskovanje, projektiranje in inženiring; Inštitut za kakovost bivanja; in Academa, ra- čunalništvo, projektiranje in izobra- ževanje. Pri zasnovi modela smo izhajali iz predpostavke, da je kakovost porabe časa indikator kakovosti bivalnega okolja. Na primer, manj časa kot ga porabimo na poti v službo, na rekre- acijo ali na poti po drugih opravkih, in več kot imamo časa na razpolago za prostočasne dejavnosti, kot so kulturne prireditve, branje ali rekre- acija, bolj kakovostno lahko živimo. Kakovost porabljenega časa je odvi- sna od tega, kaj si posameznik lahko privošči. To je neposredno povezano s tem, kaj je na voljo in za kakšno ceno. To pa je omejeno s posame- znikovim proračunom, ki ga ima na razpolago. Posameznikov proračun predstavlja okvir, v katerem lahko upravlja svoje izbire in odreja denar za želene dejavnosti. Že ta presoja je eden od vidikov posameznikovega vrednotenja potrošnje oziroma po- rabe časa. Novi skupni imenovalec za vrednotenje kakovosti bivalnega okolja tako postane količina: dober/ slab čas. Model pomeni nov pristop k obravna- vi in vrednotenju kakovosti bivanjskih okolij. O kakovosti bivanja govori v luči kakovosti porabe časa v posame- znikovi dnevni rutini in temelji na upoštevanju odnosov med karakteri- stičnimi profili uporabnikov, njiho- vimi aktivnostmi v izbrani rutini in Grafični prikaz opredelitve ugodja oziroma zadovoljstva bivanja izbranega profila v realnem prostoru in preveritev različnih lokacij glede ugodja bivanja za ta profil v tem testnem območju (temnejše – boljša kakovost porabe časa). 36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3/2013 POROČILO, RECENZIJA RECENZIJA, NAVODILA Monografija z naslovom Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega za- liva je izšla kot 12 publikacija v zbirki GeograFF, ki jo izdaja Oddelek za ge- ografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Gre za interdisciplinarno delo dvajsetih strokovnjakov na 340 straneh, ki ga je uredil Darko Ogrin, recenzirala pa sta ga Marko Krevs in Dušan Plut. Delo je opremljeno s 47 preglednicami in 123 enotami slikov- nega gradiva – fotografijami, kartami, kartogrami in grafikoni. Slovenska Istra, ta edinstveni naravni in družbeni kontaktni prostor na ju- gozahodu Slovenije, je že več desetletij predmet geografskega raziskovanja, ki se je še posebej ojačalo z delom tam- kajšnjih geografskih raziskovalcev po ustanovitvi Univerze na Primorskem. Čeprav je bilo po drugi svetovni vojni na tem območju opravljeno precejšnje število raziskav, pa so njihovi izsledki v veliki meri ostali razpršeni po raz- ličnih strokovnih revijah in drugih publikacijah. Obširna in vseobsežna dela, ki s celostnega vidika prikazujejo tako naravne kot družbene značilnosti tega območja, so prej izjema kot pra- vilo. Takšne izjeme so predvsem tri. Prva je obsežna Melikova knjiga Slo- vensko primorje iz leta 1960, ki pa danes zaradi naglih družbenih spre- memb na tem območju že v veliki meri spada v zgodovino slovenske geografi- je. Druga izjema je zbornik Primorje, ki je izšel tik pred osamosvojitvijo ob 15. zborovanju slovenskih geografov v Portorožu. Večina prispevkov je bila v skladu s tedanjo – še vedno v veliki meri socialnogeografsko – usmeritvijo slovenske geografije namenjena druž- benogeografski problematiki. Pri tem pa je treba poudariti, da je verjetno ravno ta zbornik prvi izpostavil Trža- ški zaliv kot posebno slovensko (mor- sko) pokrajino in mu namenil kar štiri prispevke. Tretja izjema je monografija, ki jo predstavljamo. Njena prva in morda tudi glavna značilnost je v tem, da je za razliko od prej omenjenega zbor- nika povečini osredotočena na fizič- no geografijo. Vzroke za to gre iskati v dejstvu, da predstavlja neke vrste nadgradnjo gradiva, zbranega pri te- renskem delu s študenti geografije, ki so ga izvajali na Katedri za fizično ge- ografijo na Oddelku za geografijo Fi- lozofske fakultete v Ljubljani. V štirih letih se je zbralo dovolj kakovostne- ga gradiva, zato so se odločili, da to nadgradijo z individualnim raziskova- njem, pritegnejo še druge strokovnja- ke in potem rezultate tudi objavijo. Na ta način smo dobili pomembno novo delo, ki je v primerjavi s prej omenjenim zbornikom zasnovano precej bolj interdisciplinarno. Pri njegovem nastanku so namreč sode- lovali predstavniki sedmih organiza- cij: Oddelek za geografijo Filozofske Nova znanstvena monografija Slovenske Istre in Tržaškega zaliva Darko Ogrin (ur.): Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva. GeograFF 12. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 341 str. okolji, v katerih se te dejavnosti izvaja- jo. Z vidika kakovosti porabe časa po- sebej vrednoti aktivnosti in ustreznost prostora zanje ter pri tem analizira tri ključne parametre: časovno bilanco, finančno bilanco ter bilanco kakovosti časa posameznega profila uporabnika. Rezultat modela je koeficient kako- vosti časa oziroma količina dobrega ali slabega časa rutine obravnavanega profila uporabnika. Model je upo- raben predvsem za umeščanje novih dejavnosti v prostor, iskanje ukrepov za izboljšanje kakovosti bivanja, in kot primerjalno orodje za oceno lokacij ali ukrepov. Načrtovalcem, odločevalcem ali posamezniku lahko pomaga ustva- riti ali prepoznati ustrezna in učinko- vita okolja za posamezne profile ali skupine profilov uporabnikov. Nadaljnji razvoj modela za potre- be oblikovanja teoretičnega modela ustvarjalnosti lokalnih okolij poteka v okviru kapitalizacijskea projek- ta Sha.p.e.s. (julij 2013 – december 2014), prav tako izvajanega v okvi- ru razpisa MEDITERAN, in sicer v okviru prepoznavanja in vrednotenja prostorskih potencialov za delovanje kreativnih industrij. Več informacij na voljo pri vodji slovenskega partnerja doc. dr. Bar- bari Goličnik Marušić iz Urbanistič- nega inštituta Republike Slovenije ( barbara.golicnik@uirs.si) in na nasle- dnjih spletnih straneh: http://www. inflowence.eu, http://www.inflowen- ce.eu/downloads.aspx, http://www. inflowence.eu/report-launch-confe- rence.aspx Barbara Goličnik Marušić